Leto LXXI Stev. 74 a V Ljubljani, v petek, 2. aprila I943-XXI Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina meiečno !8 Lir, i« Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno M Lir, c* Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafl. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 s« inserat«. Podružnical Noto mesto« SLOVENEC Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po prfeznlka. g Uredništvo In npravai Kopitarjeva t, LJubljana, g Izključna pooblaSčenfca ca Cg1alevan]o Italijanskega la tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t, Lubiana. Izvora i Un ione Pubblicita Italiana S. A. Milana. | Telefon 4001—4003. I Abbonatnentli Mete 18 Lire. E»tero, mesa 31 50 Lire Edi-cione domenica, »n-no 34 Lire. Estrro 65 Lire. C. C. P.i Lubiane 10 650 per gll sbbonaraenti, 10 349 per le in-eerzionL Filiale« Noto mesto. Coneessfonaria eselnslva per la pnbbllcilS <31 provenienza italiana ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milarto. Vojno poročilo št. 1041 Zagrizeni boji v severnem in srednjem Tunisu Učinkoviti italijansko-nemški protinapadi — 17 sovražnih letal sestreljenih Gavai Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja; V Tunisu se nadaljujejo posebno zagrizeni boji na severnem in srednjem odseku, kjer je bilo med naiimi protinapadi prijetih 172 ujetnikov ter uničenih nekaj topov in oklepnih sredstev. Zaradi premikov za skrajšanje fronte sta bila na južnem odseku izpraznjena G a b e s in E1 H a m m a. Bombniki strmoglave! so napadali baterije in zbiraliiča sovražnih tankov, katerih so veliko število poškodovali; v letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 11 strojev. Pri napadu na neko našo spremljavo v S r e -d o z e m 1 j u je oboroženo spremstvo sestrelilo v morje tri nasprotna letala. Velika skupina večmotornikov je metala bombe In razstrelivo na C a g 11 a r i in okolico ter povzročila po dosedanjih ugotovitvah 60 mrtvih in 62 ranjenih med prebivalstvom in težko škodo na zgradbah. Naši lovci so sovražno skupino zapletli v silovite spopade in sestrelili tri itirimotornike. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Krajevno bojno delovanje na vzhodu Zavrnjeni sovražni sunki na kubanjskem bojišču — Zadnji teden je bilo uničenih 456 tankov — V marcu je bilo potopljenih 149 trgovskih ladij z 926.500 tonami Hitlerjev glavni stan, 1. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Močnejši sovražnikovi sunki proti severnemu odseku kubanjskega mostišča so bili krvavo zavrnjeni. Z ostalih odsekov vzhodnega bojišča poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Letalstvo je potopilo sovražno tovorno ladjo z 2000 tonami ob murmanski obali. V času od 21. do 31. marca so na vzhodnem bojišču samo oddelki vojske in orožja SS uničili in zaplenili aH onesposobili za premikanje 456 sovjetskih oklepnih voz. V Tunisu so bile naše čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih. Premočni angleški in se-veroameriiki oddelki so skušali zaman z obkolit-vami odrezati dele nemško-italijanskih čet. Spretno vodstvo in bojna sposobnost naših čet sta preprečila vse dosedanje take namene sovražnika. Pri dnevnem napadu sovražnih bombnikov na Rotterdam so bili hudo zadeti stanovanjski predeli v notranjem delu mesta. Med prebivalstvom so bile visoke izgube. V današnjih jutranjih urah je en sam Itiri-motorni sovražni bombnik pod zaščito oblakov priletel nad severozapadno nemško obmejno ozemlje in je odvrgel nekaj bomb. Bombnik je bil sestreljen. V borbi proti angleškim in ameriškim pomorskim zvezam so potopile podmornice v me- sccu marcu 131 sovražnih trgovskih ladij s skupno 851.600 tonami ter torpedirale 18 nadaljnjih ladij. Letalstvo je potopilo v isti dobi U trgovskih ladij s skupno 75.000 tonami ic poškodovalo 38 tovornih parnikov s skupno 220.000 tonami, od katerih pa je treba del ladjevja tudi smatrati za potopljenega. Potemtakem je bilo v mesecu marcu 1943 potopljenih najmanj 149 sovražnih trgovskih ladij s skupno 926.600 tonami. Tudi v borbi proti sovražnim bojnim ladjam so enote vojne mornarice in letalstvo potopile 2 rušilca, 7 podmornic in 9 hitrih čolnov. Nadaljnji rušilec je bil potopljen od neke podmornice. Razen tega sta bila poškodovana še dva rušilca in 7 hitrih čolnov. Letalstvo je uničilo eno podmornico in en hitri čoln ter poškodovalo 2 rušilca, 2 podmornici in eno stražno ladjo. Stroga Ducejeva navodila prefektom Rim, 1. aprila. AS. Na zadnji seji niedmlnislr- | notranje zadeve bo na zaporednih sestankih pre- skega odbora za preskrbo in ceno so bili sprejeti nekateri ukrepi, ki bodo začeli veljati takoj, da se ojači in izpopolni red na vseh področjih prehrano. Duce Jo poslal brzojavko prefektom, drugo brzojavko pa zveznim tajnikom ter jih opozoril na ukrepe, ki jih jo 6prejel odbor ter na to, da je te ukrepe treba v celoti izvajati. I'od tajnik za fektoni različnih pokrajin sporočil navodila za uveljavitev omenjenih ukrepov tudi v podrobnostih. Koncentracijsko taborišče nalašč za tiste, ki se bodo pregrešili zoper določila o prehrani, je že pripravljeno nekje v srednjih Abrucih. Nespremenjena pa ostanejo določila dosedanjih zakonov za hujše prestopke, ki spadajo v območje rednih sodišč in posebnega sodišča za obrambo države, ler določajo tudi smrtno kazen. »11-4 Tiso odlikoval kralja Mihaela Bukarešta, 1. aprila. AS. Posebni pooblaščenec predsednikal slovaške republike minister Poljak jo slovesno izročil romunskemu kralju Mihaelu Ovratnico Pribinovega reda, to je najvišje odlikovanje, s katerim je počastil predsednik Tiso romunskega kralja. Pomilostitev španskih upornikov Madrid, 1. aprila. AS. Da bi povzdignil četrto obletnico osvoboditve Madrida, je španski državni poglavar izdal odlok, no katerem bodo pogojno izpuščeni vsi, ki so bili obsojeni zaradi uporništva, da le ni kazen večja od 20 let in da je bilo kaznivo dejanje zagrešeno v dobi od junija 1936 pa do aprila 1039. Več tisoč jetnikov bo uživalo dobroto tega odloka. Nov načrt za gospodarsko izkoriščanje sveta Lizbona, 1, aprila. AS: Iz Newyorka poročajo Angleški predlog za ustanovitev mednarodne banke, ki bi izdajala mednarodni denar, imenovan »baneor«, zelo kritizira finančno glasilo »Wall Street«, ki smatra, da je tak predlog angleški manever za gospodarsko nadvlado Anglije nad svetom. Angleški komunistični list napada bivšega kralja Petra Lizbona, 31. marca. AS. V Lizbono je dospela in vzbudila močan vtis po vseh portugalskih in mednarodnih krogih ena izmed poslednjih številk tista »Daily Workorc, slovitega angleškega komunističnega glasila, čigar izdajanje je Churchill najprej prepovedal, potem so ga pa dovolili zaradi vztrajnega Stalinovega posredovanja. Ta številka vsebuje članek sovjetskega poslanika v Londonu Majskega, ki zmerja kot izdajalca ter obmelava z žalitvami bivšega srbskega kralja Pelra ler ge- nerala Draža Mihajloviča, ker se upirata sovjeti-zaciji Srbije, kakor si jo zamišljajo partizanske tolpe, ki poslušajo navodila iz Moskve. Veliko osuplost je v Lizboni vzbudilo zares čudno dejstvo. da dajo angleška vlada v angleškem li6tu, ki izhaja v Angliji, napadati celo kraljevske goste angleške vladarske rodbine, samo da se ne bi z ničemer zamerila Stalinu. Nič manj čuden ni primer generala Mihajloviča. ki ga imajo Angleži za srbskega narodnega junaka, njihovemu ruskemu zavezniku pa velia za navadnega izdajalca Srbije, ki zasluži, da bi ga ustrelili Sovjetska ofenziva pri Vjazmi in na Kavkazu Na nemški strani je vse popolnoma pripravljeno Berlin. 1. aprila. AS. Nova sovjetska ofenziva južnozahodno od Vjnzine je naletela na močno obrambo nemških čet, ki se opirajo na močno zaporno Črto ter izvajajo protinapade s pomočjo tako imenovanih »mobilnih četverokotnikov«. Kot Jo bilo že sporočeno, so ti »mobilni četverokotnikit samostojne in neodvisne oklepne edinice, ki nastopajo na tistih odsekih, kjer je sovražni pritisk najmočnejši. Kakor poročajo nemški listi, so bolj-šoviki prekinili prodiranje proti nemškim postojankam in so postavili proti njim veliko število topništvu. Pričakuje se velika sovjetska ofenziva na tem odsbku, ki se |r deloma že začela. Nemška poročila o teh bojih so bolj skopa, iz njih pa jo razvidno, da nemške četo trdno držijo svoje postojanke med Dorogobušem in Durovom d'-sta dve postaji na železniški progi Vjazma-Snio-lensk), kakor tudi vse postojanke severnuvzhodm, od Roslavlja. Tudi o drugi sovjetski ofenzivi na kubanjskem odseku sc da reči, da so še ni popolnoma razvila. Sovražnik je začel z napadi severovzodno od Novorosijska. Napad jo bil usmerjen proti jugu in Sovjeti so v prvem navalu zavzeli neka; nemških postojank, nato pa so jih nemški oddelki prepodili, tako da so zdaj vnovič na svojili prvotnih postojankah. S tem pa še ni rečeno, da i1' sovjetska ofenziva končana, kajti lo področje ni močvirnato in je pripravno zu vojskovanje. Militarizacija državnih nameščencev in za vojno važnih ustanov Tini. 1. aprila. AS. »Gazzetta Ufficialc< prinaša zakonski ukrep z določili za militarizacijo nameščencev državno upravo ter vseli vrst državljanov. ki šo niso v vojaški službi ter podrejeni vojaškim poveljstvom, oddelkom in ustanovam ol>oroženih sil za vojno nastope. Odlok določa militarizacijo nameščencev državnih in drugih javnih ustanov, pomožnih podjetij ter zasebnih [>od-jetij in militarizacijo slehernega državljana, ki so bavi s poslom, zvezanim z vojno. Militarizacijo odloča pristojno vojaško ministrstvo. pri pomožnih podjetjih pa ministrstvo za vojno izdelavo. Služba militariziranega osebja je enaka vojaški službi. Za militarizirance pri vojaških oddelkih jo določena uniforma, za drugo pa posebna zuamenja po določilih, ki jih bo izdalo pristojno ministrstvo. Militarizacija prinaša podreditev vojaškemu kazenskemu zakonu, vojaškemu sodstvu in določilom o vojaški disciplini. Tudi za militarizirano osebje, ki ne bi bilo dodeljeno vojaškim poveljstvom, oddelkom in usta- Poljaki napajajo Angleže Stockholm, 1. aprila. AS. Pol jaki se ne da jo ukrotiti ne od Angležev, nc od Ainerikaucev. Protiruski duh, ki že stoletja bije v srcu vsakega Poljaka, je izbruhnil na izreden način v trenutku, ko se Anglija in Amerika pripravljata, da bi Poljsko žrtvovali Kremi ju. Glasilo poljskih beguncev v Londonu »\Viagomosi Pol-ski« je prineslo članek poljskega novinarja Gra-bcwčkega, ki pravi, da se evropski narodi strinjajo z Wullacejevim govorom, kajti podpredsednik Združenih držav je imel pogum izpovedati nevarnost treh političnih ideologij, ki se med seboj pobijajo. Gabrovvski piše: Ni čudo, če združeni narodi gledajo bolj na Združene države kot na to deželo, ki jim nudi gostoljubje. Anglija ravna z evropskimi narodi kakor s sitnimi otroki, tuko da ima človek vtis, tla hoče iti zopet po poteh svoje nekdanje politične oblaslnosti. Vse njene trditve o demo- kraciji so umetna megla, zato skrbi le zase in zanemarja druge evropsko države. Ne sme priti do nikuke odločitve proti Evropi. Evropa ni mogoča brez vodstva in pomoči Angliji;, Anglija pa bi ne mogla obstojati brez prijatel jske Evrope, če bi bila do nje prijazno razpoložena. Ognjevito je govoril tudi general Sikorski, ki je predvčerajšnjim dejal Poljakom, raztresenim po vsem svetu, da Pol jska ne bo sprejela nikuke odločitve, pa četudi bi moral biti žrtvovan le en sam njen del. Sikorski jo začel napovedovati »sveto vojno« z vsemi in proti vsem do konca sedanjega konflikta v primerit, da bi hoteli tujci vladati kokemu delu Poljske. Angleži so tako članek Gabrowskega kakor govor Sikorskega sprejeli hladno, Wasliington pa ne skriva svojega zadovoljstva nad protiaiiglcškim stališčem poljske begunske vlade. novam. bodo glede prejemkov in vojnih pokojnin veljala določila kakor za vojaško osebje. Poudarili je treba, da je služba osebja v industrijskih podjetjih, dodeljenih vojni izdelavi, osebja, ki ga lw milituriziralo ministrstvo za vojno izdelavo, tako izenačena 7. vojaško službo. — Militarizacija bo torej pomenila priznanje irlve in važnosti nalog industrijskih nameščencev v vojni Izdelavi ler s pomočjo znamenj in podobnih stopenj izenačenje njihovega položaja s položajem vojskujočih se sil. Sovjeti znova zahtevajo drugo bojišče Odmev v Washiugtcnu in Londonu — Reuter meni, da drugo bojišče še ni potrebno Berlin, 1. aprila. Nevtralni opazovalci v Londonu in "VVashingtonu poročajo, da so sovjetski diplomatski zastopniki že neštetokrat pritiskali, naj se sproži drugo bojišče. Litvinov se je sestal s Cordell llullom in nato z Edenom, ki bi podprl nov korak Majskega v angleškem zunanjem ministrstvu. Oba poslanika sta izrazila stališče Kremlja, kakor ga je. objavil Ka-linin pred nekaj dnevi v »Pravdi«. Sovjetske zahteve so: 1. odločilni istočasni napad, ki ga je zapo-vedal Stalin na 25 letnico rdeče armade, se ne sme odlušati v nedogled; 2. izveden mora biti istočasno, tako da bo Nemčija zaposlena na dveh bojiščih; \ anglosaški zavezniki morajo takoj nekaj povzeti, da bo nemško vrhovno poveljstvo prisiljen'j odtegniti del svojih sil iz vzhoda in opustiti obnovo ofenzive; 4. sovjetsko vrhovno poveljstvo bo računajoč na oslabitev nasprotne koalicije laliko obnovilo napad, ki bo omogočil uresničenje strateških ciljev, ki naj jih doseže drugo bojišče Lahko je razumeti, zakaj Moskva tnko ori-tiska. V Rusiji bodo trajale poplave le nekaj tednov, koncem meseca nmja ali vsaj konec junija hod') zavezniške armade obnovile zmagovit pohod proti vzhodu. V izogib tega je nujno, U.i' dajo zavezniki Hitlerju točen neizpodbiten vtis, da je invazija na kontinent le vprašanje tednov. V ta namen pa Angleži ne smejo izvesti izoliranih napadov kakor pri Dicppu. Ilitlcr mora biti prepričan, da Anglos&si mislijo resno, tako da bo premestil nekaj desetin svojih divizij na Norveško, v Francijo in nu Balkan. Kako sta London in VVnshington reagirala na m:vo Stalinovo zahtevo? Pristojni organi Bele hiše so se omejili na nekaj fraz, češ du se v »Afriki prav zdaj ustvarjajo pogoji za drugo Jk jišče nu zahodu«. V Angliji pa je notranji minister Merrison objavil nekaj ukrepov v zve zi z kli/njiuri invazijskimi načrti. Prepovedal je potovanje civilistov v nekatere obalne pred°!e Anglije ter škotske. London daje videz resnosti, v Moskvi pa ne verjamejo v to. Reuteijev dopisnik pa je mnenja, da ie sovjetski pesimizem pretiran. Po njegovem mnenju Nemci ne bodo mogli obnoviti ofenzive, pač pa Sovjeti. Po njegovem mnenju ni potrebni, tla l>i moral Hitler odtegniti del svojih sil iz vzhoda na zahod, češ da ima od Baltika do Cr nega morja dovolj sil za defen/.ivo. Neodpust-ljiVa napaka nemškega poveljstva je po njegovem mnenju v tem, da je uporabil rezerve, s katerimi bi moral šele spomladi napasti Stalinovo vojsko. V marcu je Hitlerju uspelo doseči prestižni uspeh, ki pa ga je vol jni velikih i/.;rii!>. Angleži hočejo torej prepričati Stalina, tla ic ni potrebe po drugem zahodnem 'bojišču. V torek bo seja vlade Rim, t. aprila. AS. /a torek, dne 6. aprila ob desetih je sklicana soju ministrskega sveta v Rimu. Italijansko sožalje Poglavniku Zagreb, 1. aprila. AS: Ob priliki smrti poveljnika hrvatske »Črne legije« polkovnika Fran-cetiča, ki je junaško padci v borbi proti komunističnemu partizanskemu barbarstvu, je izrazil italijanski poslanik Poglavniku globoko sožalje. Danes zjutraj je Poglavnik v prisotnosti drugih oblasti sprejel voditelje odposlanstva Narodne fašistične stranke in vojaškega odposlanstva, ki so mu izrazili sožalje. Poglavnik se jim je zahvalil, naglašujoč Froncetičevo prizadevanje za iskreno sodelovanje med Italijo in Hrvatsko. Švica odklanja komunizem llern. 1. aprila. AS. Švicarski narodni svel je s 07 proti 4 glasovi odklonil zahtevo komunista Nicole, da naj se zopet zakonito dovoli komunistična stranka. Značilne Edenove izjave Rim, t. aprila. AS. Edenove izjave zastopnikom kanadskega tiska po prihodu v Ottuuo zaslužijo nekaj pripomb kot novo potrdilo, »la sovražnik ni le v velikih škripcih z vojno, marveč tudi s svojo idejo, da bo vojna še dolga. Eden je dejal, da Im vojna še dolga in trda in da bi bilo preveliko zaupanje v uspeh v sedanjem trenutku pogubno za zavezniško stvar. -S to svojo izjavo je angleški zunanji minister posredno priznal, da so osne podmornice danes liolj ko kdaj koli smrtna nevarnost za zaveznike, da je partija v llusiji še vedno nedoigra-na in tla bi bil morebiten poskus druge fronte za napad na evropsko trdnjavo zelo težka *i-deva. Churchill je v svojem zadnjem govoru dejal, da bodo zavezniki zmagali letos ali drugo leto. Eden očividno ni tak optimist in to celo po obisku v Združenih državah, ki *o arzenal demokracije. Toda govorila bodo dejstvu. Ta bodo dokazala, da lx> os skupno z Japonsko postaviti v nič tako Chnrchillova predvidevanja, kakor tudi Edenovo gotovost v zmago, čepruv se mu zdi ta zmaga še zelo daleč. Prepovedane cone v Angliji Lizbona, i. aprila. AS: Minister Morrison ie sporočil v spodnji zbornici, da je izdal točne odredbe, ki prepovedujejo potovanja v obalne pokrajine južne Anglije V smislu te odredbe ne bo smel noben Anglež, ki ni vojak, razen s posebnim dovoljenjem, ki se bo izdalo le v skrajni potrebi, potovati na to 16 km široko področje, ki sega od Rokavskega preliva preko vse dežele do črte, ki teže vzhodno od mesta Hull do skrajne točke Cornvvella. Prav tako je prepovedano potovanje na vzhodne obale Škotske in Walesa. V USA bodo mobilizirali 3 milijone žensk Lizbona, 1. aprila. AS: Iz Washingtona poročajo, da je pooblaščenec za delovne sile Mac Cutt zahteval od vlade, naj mobilizira tri milijone žensk za delo v industriji. Sttau 2 . i . i ■". . »SLuVu.MA «, tek, 2. aprilu i'Jn-.\\I. Ste v. 74. Pariizani načrtno in premišljeno rušijo cerkve Listina, ki dokazuje, da je rušenje cerkvš načrtno, ukazano od partizanskega vodstva Listina, ki dokazuje, da je ruSenje cerkva načrtno, ukazano od partizanskega vodstva Prinašamo v fotografskem posnetku izvirno povelje Stalia partizanskega »Dolomitskega odreda« z dne 9. marca 1943 štabu I., 11., 111., bataljona in minerskemu vodu. Na prvi strani listine se štab pritožuje nad pomanjkanjem obveščevalne službe, na drujji etraui pa piše sledeče; zato med svoje vrste, da delajo z njim reklamo in slepijo katoliške Slovence. Dej=tva pu so močnejša od lažnive propagande. Partizani so in o-tanejo preganjalci vere, krvniki duhovščine, po-bijalci kmečkega ljudska in požigalci cerkva, V potrditev, da je listina res izvirna (nekateri namreč še vedno dvomijo o pristnosti listin, ki jih od časa do časa objavljamo), prinašamo spodaj fitab III.bataljona naj Se tekom današnje noči odpokliče svojo čoto.ki •se sedaj nahaja v Gaberjih v sestav bataljona. V teku noči naj prevzame III.bataljon položaj in mesto II.bataljona in sicer v Brezjah. I.bataljon naj pošlje £e tekom današnje noči eno desetino v Gaberje na položaj sedanje čete III.bataljona. Štab I.bataljona ima nalogo,da v dogovoru z tov.Džižijem poruSi cerkve v Gaberju itn na Ilrufovem in to v tem slučaju,kadar bi delo sovražnik ofenzivo ali hajko večjega obsega Ponovno Vas opozarjamo vse štabo bataljonov,da takrat kadar so edinico v borbi obveštate štab odreda čim pogosteje in čim točnejša poročila o poteku kakor tudi o kretanju in številu sovraZnika ter njegovomu nastopanju. Prav tako so štabi bataljonov>odgovorni,da imajo v vsakom slučaju redne veze z svojimi edinicami. Smrt fašizmu -Komandant^* Svoboda narodu. Rušenje cerkva Pripominjamo, da l. _ ________________. . nahaja Metod Mikui, ki to ga partizani zvabili | zu štab Dolomitskega partizanskega odreda je lorej ukazano in v ^Dolomitskemu načrtno, odredu« Politkomisar: 6liko cerkve v Gaberju pri Dobrovi, ki je bila res nato požgana, kakor je zapovedal v tem uka- Orkev v Gaberju pri Dobrovi, ki so jo partizani porušili po ukazu štaba dolomitskega odreda. žalna slovesnost za šentruperiskimi žrtvami Dne 29. in 30. marca je žhpnije Št. Rupert obhajala pretresljivo žalno slovesnost. Pokopala je dostojno ob« svoja dušna pastirja: g. župnika Franceta Nahtigala in g. kaplana Franceta Cvara. istočasno pa jc bil pogreb bogosloven, g. Janeza Hočeverja in dobrega katoliškega moža Alojzija Jakoša; vsi so bili od slovenskih zločinskih rok umorjeni. Dne 29. marca v zgodnjih popoldanskih urah so trupla treh žrtev, ki so ležala že devet me-sccev v gozdu pod Cirnikom. odkopali in jih položili v krste. Vsa trupla nosijo sledove mučenja. Proti večeru so te tri žrtve pripeljali iz gozda v bližino župnijske cerkve, kjer jih je z žalostjo sprejela šolska mladina z učiteljstvom, ženska in dekliška Marijina družba. 16 sobratov duhovnikov in veliko župljanov. Po blagoslovu mučeni-ških trupel, ki ga je izvršil g. dekan Ivan Toma-žič, se je razvil žalni sprevod proti župnijski cerkvi. Pretresljivo žalostno so peli zvonovi in naznanjali, da se v hišo božjo vračata maziljenca Gospodova, ki so ju brezbožne roke tako grozno oskrunile. Pesem zvonov je dobre župljane tolažila, slabim pa resno izpraševala vest. Žalni sprevod je povzdignila velika množica vencev, simbol blagoslova, ki sta ga pokojna dušna pastirja razlivala na svojo župnijo. Ves sprevod je spremljala molitev in vzdihi sorodnikov pokojnih žrtev. Ko smo stopili v žvpnijsko cerkev, kjer sta pokojna duhovnika oznanjevala božjo besedo, delila svete zakramente in opravljala duritev svete maše, je vse udeležence pretresel mrtvaški oder odet v črne preproge. Nad njim se je dvigal križ, obdan s trnjevim vencem in s palmovimi vejami v znamenje zmage in Kristusovega miru. Krste 60 položili na mrtvaški oder, kjer je bila že krsta bogoslovca Janeza Hočeverja. Nad krsto pokojnega g. župnika je bila njegova slika, pod njo pa ■napis: »Dobri pastir da življenje za svoje ovce,« Nad krsto g. kaplana pa je visela njegova slika z napisom: »Ljudstvo moje, kaj sem 'ii storil, s čim sem Te Tazžalil?« V trrek, 30. marca ob devetih sc je začela Črna peta sveta maša m pokojnega g. župnika, g, kaplana in bogoslovca Hočevarja, Po sv, maši aaaeBaBRaaaaaaMaaaanBaaaBamBmn Partizanski zločin na Vrhovcih Ljubljana, 31. marca. V torek zvečer ob 9 sta prišla dva partizana, eden preoblečen v karabinjerja, drugi v civilu, k posestniku Ivanu Skubcu na Vrhovcih; pri Skubčevih so jima brez nadaljnega odprli, onadva pa sla napovedala Ivanu aretacijo zaradi komunističnega udejstvovanja. Nuročila sla mu, ji a j sc malo boljše obleče; nato sla ga odpeljala; fez čas pa sla se vrnila in vzeta še Franceta; šli so potem skupaj do mostu čez .Gradaščico, severno od Kozarij. Tukaj pa je bilo zbranih večje število partizanov, ki so začeli s strojnico streljati na obe žrtvi. Ivan jo bil večkrat smrtno zadet in so je takoj zgrudil, France pa Je dobil več utrelov v roko, ki pa niso bili smrtno nevarni. Posrečilo se mu je pobegniti in se zateči po polnoč k najbližji vojaški postaji. Odtod so ga spravili v bolnišnico, kjer so mu odrezali roko. Ivana so naslednje jutro dobili mrtvega in popolnoma golega na cesti; partizani so mu pobrali vso obleko. Ubiti Ivan, ki je bil star 39 let, zapušča leno in tri otroke v starosti od 8 do 12 let, prav tako ima tudi France tri otroke, staro 2 dO 5 let Izvršeni umor nad Ivanom in poskušeni nad Francetom si ljudstvo razlaga tako, da so se par tizani hoteli nad njima maščevali, ker sta se jim izneverila. Duce odlikoval zaslužne športnike iz Ljubljanske; pokrajine Na predlog predsednika CONI-Ju je Dttcoj podelil med številnimi odlikovanji za športne zasluge za leto XX-41-4.2 v območju plavalne | zveze tudi naslednje kolujne; 1 DALE CARNEGIE 21 Kaho si pridobi!! prijatelje? Pred časom bi pa ne vem kaj storil ln so j skregal zuradi tega avtomobila, z edino posledico, I da Čim bolj sem jaz trmasto hvalil svojega, je na-' kupovalec tem bolj trmasto vztrajul pri svojem. srebrno kolajno 11. stopnje Branku Žižku J Tako sem izgubil več let z debato in s prepira-bronasto kola jno l ine a njem. Zdaj sem se pa naučil molčati iu vidim, da za državni rekord iu bronasto kolajno iJragiiSi in Jožefu Močanu kot zmagovalcema na državnem prvenstvu. Našim odličnim športnikom v vodi tudi naše čestitkel njem. Zdaj sem se pa je molčanje bolj donosno« Franklin je večkrat rekel: >Z debato je včasih doseči zmago. Toda to je vedno Pirovu zmaga, kajti vedno si z njo odbijeto naklonjenost svojega nasprotnika.« Kaj jo tedaj bolje? Ali akademska zmaga, ali pa novo prijateljstvo? Odgovorite si sami na to vprašanje. Nek veliki državnik je izjavil, da so mu mno-Odreja so, da morajo do 5. aprila odstraniti B Ra |ela vj[,urlleKa političnega življenja dala tale i i„„._:i.i ----•■nifiniiinPCTH '"S|)au|{. }fjeveQUcia ui mogoče prepričati z dokazo- m \ Odstranitev zastarelih letakov Tiskovni urad Vitkega komisariata sporoča: hišni lastniki manifeste, proglase reklamnega in drugage značaja, ki se nanašajo na dogodke Iz preteklosti, letaki na hišah ali razstavljeni v izložbah trgovin in javnih lokalov. Ta odredba ne velja za zidni list »Nova Ljubljana«, dočlm velja glede zidnih listov GlLL-a samo glede Ljubljane. Kdor se v odrejenem roku za to ne bi pobrigal, 1)0 letake odstranila obč;tia na onih, ki no bi ubogali. vaujem.« jNevedneža? Prevelik optimist Bte, dragi gospod politik. Jaz bi rekel, da nikogar ni mogoče prepričati o nasprotnem z besednimi dvoboji, tudi še takega umskega velikana ne.c Dva inšpektorja sta debatirala o obdavčenju stroške J! noke premičnine v vrednosti devet tlsoS dolarjev. B Eden jo zagovarjal obdavčenje, drugi je to zani-~ kal. Cim dalje sla debatirala, tem bolj sta bila zagrizena vsak v svoje mnenje. »Končno«, pripo-vedujo eden od njiju, »sem odnehal in mu dal S Odpiranje in zapiranje trgovin v poletnih mesecih »prav., april — september V smislu naredbe Kr. Visokega komisariatu ie določen čas za odpirunjo in zapiranje trgovin v poletnem času v trgovinah oblačilne stroke, po- '--'J ' no' S Mo%"Zrnik eTeda°i uTbno od 8.30 do 12.30 in od 16 do 10, v trgovinah z zi- ■ vili in prodajalnicah premoga in drv od 8—12 in od 10 do 19. Oslale obratovnlnice poslujejo, kakor doslej. Iz kulturnega življenja j XI. simfonični koncert Na letošnjih simfoničnih konccrtih smo imeli priliko spoznati žo različno dirigente. Kot četrti v tej vrsti jo nastopil na zadnjem, sedaj že enajstem koncertu Sumo II u b a d, Rekel sem mu: Mislim, da Je ta zadeva za vas malenkostna v primori z velikimi odločitvami, ki jih moralo večkrat podvzeli. Mojo izkušnje glede obdavčenja so le teoretične, dočim so vaše sad i dolge prakse. Zagotavljum vas. da bi rad imel vaše znanje.« Nisem so lagal, iskreno sem mislil. Moj sogovornik so tedaj udobno usede v naslanjač ter nti na dolgo govori o svojem delu na zelo prisrčen in prijateljski način. Ko 6va so ločila, mi je zagotovil, da mi bo čez nokaj dni sporočil svoj sklep. In res, čez nekaj dni mi Jc poslal sporočilo ter mi dal fiopolnoma prav.« Ta davčni inšpektor je gotovo hotel veljali za zelo pomembno osebo, kakor pač vsi smrtniki. _ Ker se je znašel pred nasprotnikom, jo toliko bolj B vpil, da bi uveljavil svojo avtoriteto. Ko pa je " njegova pomembnost bila priznana in je debata nehala, mu je bilo zadoščeno, in zdaj je tudi on liolel pokazali boljši del svojega značaja. Constant, Napoleonov majordom. je često igral biljard z Napoleonovo ženo Jožefino. V svojih Spominih iz Napoleonovega zasebnega življenja: 1*-J edno silno "-""J ----J------- --------------. . . I. = OUUMIIlllll 1 i. Plljivn UllUtv^n ---- ki je s tem nastopom znova pokazal lepe Ui- ■ .iravj. ^u spm dovolj spreten v igri, todn ve« rigeutske zmožnosti. Kar moramo pri njem zlu- g gpm puslii 3..............1-1-« ,< To ie prav tako, kakor lit ki mesto, m jin miiii i«-«' i i—u.h..., . I' • ------ H • - v . i stavku razvija Beethoven toliko bogastvo me-g vam hočem, kako... . iodij. da spravi poslušalca v začudenje. Drugi = rekli: »Sem bolj razumen od vas. Povedal vam SV7AK.Vnn.Tred taV.j; nek.k dvf g bom besedico Jki bo tako,^-moni^ vaše mne «o\or med klavir em i« S nje.« S tem sle le vžgali duha nasprotovanja pri ta stavek še najbolj beethovenskl po značaju; g vaSem sogovorniku ter željo po prerekanju že od koncert se zaključi z živahnim_rondojskim ^ 81 začetka. Spremeniti mnenje drugega je že sama po sebi težka stvar. Zakaj bi torej zadevo naredili še težnvnejfo s tem. da bližnjega ponižujete? Ce mu hočete dokazali kaj, naredite to premeteno, zvito, tako da bližnji no bo slutil vaših namenov. .V...V.... j- m Z ljudmi je treba tako postopati, kakor da bi jih ta koncert po gTasTjeni strani in po svojevrstni B učili no stvari, ki |ih ne poznajo, temveč slvari, tehniki bolj mozartovski ali hovdnovski kot pa 1 ki so jih pozabili. Lord Chesterfield je rekel svo-- - ■• ' 1 ivškova in-S Jem u sinu:-: Bodi boli premeten in modrejsi Od stavkom, ki jc krona vse skladbe. Solistični del je odigral docent M. L i po v še k z dovršeno tehniko; njegova igra je gladka, prozorna, dinamično dobro pretehtana. Morda bi kdo pričakoval od Beethovna več masivnosti, impo-zantnosti nli energičnosii v izrazu. Vendar je bcethovenski: zato jc bila tudi Lipo terpretuciju čisto pravilna; fa klavirskim koncertom sin sledila dva Premrlovn preludija pastoralnega značaja: oba sta barvita v harmoniji, mehka v melodiki, pestra v instrumentnciji. Skladatelju moramo _ čestitati k posrečenemu delu, orkestru in diri-g gentu pa k lepi izvedbi. — Muscagtii jo bil ■ zastopan na koncertu z intermezzom iz opere jRnteliff* in istotako z intermezzom iz opere »Cnvalleria rnsticnna«. Obe skladbi sta mojstrsko delo: tudi izvedba je bila prav dobra. Za zaključek je orkester odigral še prekrasno Smetanovo simfonično pesnitev »Višelirad«, kn- druglh, a tega ne smeš pokazati!« Danes ne verjamem več skoraj ničesar lislega, kar sem verjel pred dvajsetimi leti, ra/.en morda Pitagorovega izreka; a tudi la se mi ne zdi več tako trden, odkar sem bral Einsteinovo teorijo. ;,ahko se zgodi, da čez dvajset let ne bom verjel niti tega. kar sem zapisal v tej knjigi. Sokrat je vedno govoril svojim učencem v Atenah: >Le eno stvar vem; to namreč, da nič ne vem!« Ne domišljam si, da sem blslrejšl od Sokrata. Zato sem sklenil, da ne bom drugim dokazoval nlibovih g zmot. Rodite prepričani, da se svojega sklepa še h nisem kesal. Ce kdo pravi kako stvar, ki je po s to1 : izraza. Dvorana ,je bila polno zasedena, poslušalci toda verjetno je, da se motim, saj so mi tolikokrat zgodi, da nimam prav. Morda bi stvar podrobneje Brivske in frizerske mojstre opozarjamo na poletni delovni čas. Obratovalnice morajo biti odprte počensi s t. aprilom od 7.30 do 12.30 iu od 15- do 19. ure, v sobotah in dnevih pred prazniki se. obratovalnice zapirajo ob 19.30. Obrtnike, ki potrebujejo pri izvrševanju svojega obrta cement, vabimo, tln sporoče najkasneje do 5. pirilu Odseku za obrtništvo. Čopova ui 1 mesečno porabo cementa zaradi dodelitve. Nov most čez Donavo med Romunijo In Bolgarijo. Pripravljalna dola in načrti za zgradbo novega mostu čez Donavo, ki naj bi vezal Romunijo in Bolgarijo, so dovršeni. Rila jc Imenovana tudi posebna podkomisija lz zastopnikov obeli držav, ki bo proučila šo razna tehnična vprašanja: Začetek gradbe, ki bo poverjena nekemu nemškemu podjetju, bo prihodnjo spomlad. Tvornlco žveplene kisline v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da sta dobili ena nemška in ena italijanska tvrdka koncesijo za zgradbo tvomic za žvepleno kislino. Novo posojilo v protektoratu. Novo posojilo, ki ga bo razpisal češkomoravski protektorat, znaša 4 milijarde kron, od toga prevzame poseben konsorcij 2.5 milijarde kron, (ločini bo 1.5 milijarde kron prevzetih od zavodov za socialno zavarovanje. Posojilo nosi 3.5% obresti in točo 20 let. Emisijski tečaj je 90%. Holandski državni dolg. Z dnem 1. Januarja letos Je znašal holandski državni dolg 8.203 jv,:u! g0ld!nar'ev dočim v začetku leia int'ž znaSal 6,025, leta 1041 "5,093 in leta 1940 3,052 milij. goldinarjev. navdušeni. Saj jc pa koncert to pozornost tudi S^;,- « ^^o S Frnz.p.ka- zasll/ ' ' Skor: s Možno Je, da se motinv; poglejmo, mogoče B pa nimam prav,« ustvarjajo naravnost čudeže. Iti „. miru«*■ i S nihče ne bo zaradi tega zbolel, če jih uporablja. BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«! B BBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBBBBflBBBBB Pred recitaGijskim nastopom v Ljudski knjigarni Ljudska knjigarna * Ljubljani je začela že pred božičem lani s svojimi razstavami slovenskih knjig, kakor je običaj pri velikih založbah v svetu. Tedaj je govoril književni tajnik knjigarne pesnik Šali o Lepi knjigi ter navajal poleg tehtnih misli o knjigi svetovnih ljudi tudi svoje pojmovanje besedne umetnosti. Sedaj z« velikonočni knjižni trg bo Ljudska knjigarna v nedeljo, 4. t. m. ob 11 ponovila svojo razstavo ter ob tej- priliki priredila lep recitacijski nastop pesnikov in pisateljev, katerih dela izhajajo v njeni založbi. Ljubezen do lepe knjige še celo pa do slovenske se je zadnje čase zelo poglobila in ljudje vidijo v njej eno svojih najboljših spremljevalk v tegobi življenja. S takimi nastopi pa stopajo pesniki in pisatelji tudi v direktni »tik z občinstvom, kar ima svojo dobro plat na obe strani: bralci spoznajo Bvojega pisatelja tudi kot človeka, pisatelj sam pa lahko presodi, kako njegovo delo vpliva na občinstvo po neposrednem njegovem branju, s katerim lahko daje poudarke, kakor si jih je pri pisanju sam predstavljal. Za ta recitacijski nastop je sestavljen zanimiv program, ki pa ne bo predolg. Uvodno besedo bo imel urednik Doma in sveta dr. Tine Debeljak, ki bo skušal v nekaj besedah karakle-rizirati sodobni tok slovensko izvirne književnosti, kakor se uveljavlja v dobi v zadnjem zgodovinskem prelomu leta 1941, podčrtavajoč njeno duhovno usmerjenost do preteklosti. Nato pa bodo nastopili s svojimi recitacijami pisatelji: Jalen, Kociper in Krivec ter pesnika Dular in Šali, — Janez Jalen, ki jc v zadnjem času ta'<0 velik uspeh z »Ovčarjem Markom« in »Tropom brez zvonca« ter prazgodovinsko povestjo iz Ljubljanskega barja »Bobri«, bo bral še nepriobčen odlomek iz II. dela »Bobrov« Rod, kar bo gotovo vse obiskovalce zanimalo, Stanka Kocipra, nosilca prve nagrade mestne Prešernove nagrade za leto 1942, bo predstavil član Drame g. Vinko Podgoršek drug recitator (kajti pisatelj ta hip ni v Ljubljani) z odlomkom iz romana »Goričanec« »Aninska nedelja«, v katerem opisuje proščenjc v jeruzalemskih goricah. Krivec pa bo bral zaključno črtico »Večerno zvonjenje« iz svoje zbirke »Dom med goricami«. Izmed pesnikov bo J. Dular, pesnik zbirke »Zveste menjave«, bral nekaj ie nepriobčenih razpoloženjskih in ljubavnih pesmi; pesnik Severin Šali pa bo bral svoje najnovejše pesmi z izrazito sodobnimi razpoloženji. Tako obeta biti ta nastop izredno zanimiv, saj bo pokazal pogled v snovanje sedaj ustvarjajočih umetnikov teh njihovo najnovejše — javnosti !e ne ifr-ročeno — delo. Najlepše razvedrilo je lepa knjiga! Zato kupite Gogoljeve »Ukrajinske povesti«! 2}\o£lh& novice Današnji Številki našega lista so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. Koledar Potek, 2. malega travna: Frančišek Pavol.ki, spoznavalee in ustanovitelj reda; Teodozija, devica in mučenica. Sobota, 3. malega travna: Rihard, škof; Ili-jonija, devica in mučeiiica; Pankracij, škof in mučencc. Zgodovinski paberki 2. malega travna: 1. 1810 so Jo poročil Napoleon Itona-parto, cefcur Francozov, e hčerko avstrijskega cesarju Marijo L u i z o . potem ko ga jo ruska princesa, ki jo je prosil za roko, zavrnila. Iz tega zakona so je rodil Napoleon II., rimski cesar, ki jo zelo malo dosegel, saj jo Živel po očetovem porazu kot na pol jetnik pri svojem dedu, medlem ko se jo njegova mati, aristokratska llabsburžau-ka, zabavala v Parmi — 1. 1840 ee jo rodil prvak francoskega naturalizma Emil Zola — 1. 1987 jo umrl v Ljubljani Josip Turk, organizator alovenskega gasilstva. Novi grobovi + Marija Črnagoj. V Ljubljani je v 9«. letu umrla muti in gospa Marija črnagoj, vdova po šolskem upravitelju. Blago rnjnico Dodo pokopali v soboto 3. t. m. ob pol 3 iz kapele sv. Andreja na Žalah. + Marija Slanovec. "Umrlo je v četrtek gdč. Marija Slanovec, upokojenka Tobačne tovarno, v visoki starosti 82 let. Pogreb pokojne bo v petek ob 16 z Zal — kapela sv. Marije. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! V znamenju brezmadežnega Marijinega Srca! - Marijanska akademija pod pokroviteljstvom prevzvišenega g. škofa dr. Gregorija Rozmana bo v nedeljo, dne t. aprila ob pol enajstih dopoldne v Frančiškanski dvorani. Na sporedu bodo pevske in orkestralne točke ter govor. ' ★ Ves spored bodo izvajali učiteljiščniki. ★ Vstopnice so od danes dalje naprodaj v trgovini SCligoj, Frančiškanska ulica. —- Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj nu prvi petek, 2. aprilu. Popoldne od 4—3 skupna udo-racija, nato premišljevanje in predavunje. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljunski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. — Urad za popis vojnih ujetnikov in inter-nirnnccv se jc preselil iz dosedanjih prostorov v kresiji, Lingurjeva ulica št. 1-11, v prostore mestnega socialno političnega urada na Ambroževem trgu št. 7-1. Urad bo pričel poslovati v novih prostorih 5. aprila t. 1. — Težko pričakovani II. del »Pravljic« Bo-žene Nemcove bo v nekaj dneh izšel. Pravljice je lepo prevedel dr. Tine Debeljak. Knjigo krase originalne risbe. — Prihodnje leto bo izšel zadnji, 111. del jPravljict te največje češke pisateljice. Tako bomo Slovenci dobili popoln prevod teh svetovno znanih pravljic slovite pisateijirc. — Dodatne živilske nakaznice zn težake za mesec npril bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek 5. aprila potrdilu s štev. 1—100, v torek 6. uprila številko 101—200, v sredo 7. aprila številke 201—300, v četrtek 8. aprila številke 301—400, v petek 9. aprila številke 401—500, v soboto 10. aprila številke 501 do 600, v ponedeljek 12. aprila številko 601 do "00, v torek 13. aprila številke 701 do 800, v sredo 14. aprila številke 801—900, v četrtek 13. aprila številke 901 do 1000 in v petek 16. aprila številke 1001—1100. Od sobote 17. uprila dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklu-nificije. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatno živilske nakaznice 6amo s potrdilom in to samo do 23. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo Se isti mesec vrniti potrjene sezname štev. III Urad posluje v ta namen vsak dan od 830 do 12.30 ure in od 13.30 do 18.30 ure v palači Bata, l. nadstropje, soba Št. 3. — Nova knjižica »Vsi«. Dobi se v knjigarnah. Cena 1 lira. Vse letošnje knjižice se dobijo tudi v trafiki pri trimostovju. — Sopranistinja Nuša Kristanova nam bo nu koncertu v frančiškanski cerkvi v nedeljo ob |Kil sedmih /apela Tomčev slavospev Mariji »Marija, ja/. te ljubim.« V rastočem zanosu oo-sipije Marijo z vedno lepšimi naslovi. Slednjič ji posveti «vojo pesem in jo prosi, naj nas varuje do koncu dni. Skludba jc /u lomčev slog izredno inelodiozua. — Druga točka snlistinje bo St. Preinrlova »Moja Muti«. (Besedilo Gr. Mali.) S krvavečim srcem se Marijina pevku zateče v Materine roke. (Rokopis.) — Nato bomo slišali Mavovo »Ave Maria«. (Izide po koncertu.) Mirna in plemenita skladba v dveh podobnih delih. Orgle iniujo svoj motiv in hurmon-vko zanimive vrhunce. — Zadnja pesem soprn-nistinje bo Prcmrlova »Povsod si ti«. (Besedilo dr. M. Opeka.) Pesnik najde (po Knjigi modrosti) Marijino vzvišenost povsod v stvarstvu; saj stil jc polna noč in dan, zvezdo so njen zlati stan. Vidi jo v zadnjem cvetu kraj steze, v najmanjšem prašku vrh zemlje. V pestri kromatiki seže skladatelj v globino peklu in morja, se vzpne na oblake nebn, pregleduje drobcene cvetke ob stezah in se razmahne v zagonu do prostorov vesoljstva: povsod Mari- ja, tolufba vsem (glas: visoki »b«), ki iščejo Gospoda. — Vreme t. aprila aprilsko. Zadnji marec se je od nas poslovil z lepiin iu sončnim vremenom. Dnevna najvišja temperatura jo dosegla -I-16.2° C, ko je bilo prejšnji dan samo Za narodov blagor kakor rdeča nit se vlečo skozi vso zgodovino Slovencev 'posebna ljubezen do Matere božje. . ... .ko smo bili še pogani, nam jo boijia Pre- + 10" C. V sredo dopoldne je valovila poslu S vidnost pošiljala misijonarje, ki so bih goreči megla, ki so jo ruzpršilu okoli poldneva iu je i častilci Marijini (n. pr. sv. škof Modest — Goltalo dopoldne začelo sonce prijetno ogrevati ) s.,u Sveta). emljo. Na dan 1. f Kako sijajno je bilo razvito med Slovenci v srednjem veku češčenje Marijino (Stičnu, Bistra, /iče). Značilno ie, da so Slovenci ruvno ob času turških napadov sezidali mnogo cerkva, posebno Marijinih s tabori vred (župna cerkev Ccrk- 1 • ____ I ' _____ !. I. .. ... i. » I Lil.in icL nm) poprej z dežjem namočeno zemljo. Na dan 1. aprila že zjutraj pa se je vreme pruv po aprU-sko spremenilo. Zavel je topel jug. Zjutraj ni-kiike megle. Povsod močno oblačno. Vse Kaže nu spremenljivo vreme. — V marcu je bilo le 3 deževnih dni, ko je padlo do 26 nun dežja. ............ Vremenski pregled za letošnji marec je sploš- i jjc ,„, Gorenjskem. Stopičc na Dolenjskem), no zadovoljiv. Dno I. marcu jc bil dosežen 4 80 Lutcranci hoteli i/ruvati U »loven- najvlšji dnevni temperaturni maksimum, ko je * * " " • ' ' " — liilo v incstu + 19°C, na prisojnih straneh pa celo +21" C. Dne 5. marca ie bilo doseženo najvišje barometrsko stanje, ko je barometer zjutraj dosegel rekordno stanje 779.9 ram. Ta dan je bilu zaznamovana tudi najnižja jutrn- sklh src ljubezen do nebeške Matere, je češčenje Marijino v naši domovini pogualo le še globlje korenine (Marijine kongregacije in rast raznih Marijinih bratovščin — Mekinje). kako je zavladala nebeška Kraljica nad slovenskim ljudstvom v 18. stoletju, nam do- nja temperatura. Bilo je —6.2° C. V ntureu smo i ,olj jasno priča kronanje Marijinih podob 14 krut imeli zjutraj temperaturo pod ničlo, f (Trsat. Sveta Gora, Gorica), druge dneve vedno nad ničlo. i Ledeno mrzlo burja avstrijskih jožefinskih — Nesreče na deželi. V Veliki Ix>ki na Do- f Iz dela in življenja - od iu in tam S Spodnjega Štajerskega Iz Gorizije Vzpenjata. Žična Železnica le Marijinemu svetišču, ki je bila v februarju ukinila svoj obrat zaradi viakoletnih popravil, zopet redno posluje Krvava družinska žaloijra. V družini Franca Lavrenčiča v Verpogliano v bližini vipavskega trga so bili družinski prepiri zelo pogosti. Kakor foroča časopisna kronika, jc 52 letni gospodar rane bil zelo vdan pijači. Ko se ga je nasekal, in to se jc na žalost dogajalo zelo često, je bil prepirljiv in nasilen. V takem stanju je rad pretepal ženo in otroke, zlasti žena je bila prav uboga reva, ki jo morala mnogo pretrpeti. Zadnjič sc jc vrnil zopet močno vinjen domov. Takoj se je začel pričkati z ženo in je oklofutal 15 letnega sina Viktorja, ki je bil slučajno navzoč. Ko so je nato s podvojeno divjostjo zopet lotil žene, so je sin vrgel v obrambo matere. V metežu, ki jc nastal, je zbegani sin pograbil škarje, ki so slučajno ležale na mizi, in je z njimi dvakrat močno sunil proti očetu. Zadel ga jc smrtno na srčni strani in mu težko ranil tudi pljuča. Nesrečni oče se jc zgrudil in kmalu izdihnil. Sin je takoj po straSncm dejanju, ki ga je zagrešil v zmedenosti, zbežal, ne da bi vedel za očetovo stnrt. Ko so ga nekaj časa pozneje orožniki prijeli, jc bil ves prepaden in pretresen. Ubogi sin, nesrečna družinal Z Gorenjskega Nabiranje zdravilnih zolišf priporoča gorenjski tednik. Navaja podatko o lanski zbirki zdravilnih zelišč v Nemčiji, ko jo bilo nabranih še enkrat več zelišč kakor prejšnja leta. Tudi na Koroškem in Gorenjskem tekmujejo otroci, kdo bo več nabral. — Letošnjo poletje bo nabiranje zdravilnih zelišč še povečano. Trgovine morajo biti odprte po odredbi deželnega svetnika za kranjsko okrožje v času od 1. aprila do 15. septembra v Kranju, Skofji Loki lil 6t. Vidu ob delavnikih vsak dan od 8 od 12.30 in od 15 do 19. Nepošten šofer. 27 letni Anton St. iz St. Jakoba ob Savi je bil uslužben na pošti v Lienzu. Zalotili so ga, da je med prevažanjem poštnih zavojev od |X)slaie do pošto izkoriščal priložnost ln iz poškodovanih zavojev jemal malenkostne količine živil. Kljub temu, da je napravil le malenkostno škodo, je bil glede na to, da je to storil z zavoji, ki so bili izročeni pošti v nadaljnjo odpremo. kaznovan z zaporom desetih mesecev. V šmartnem pod šmarno goro se je poslovil vodja orožniške postajo Flschcr. Stroga kazen za vsak umor. Tak je naslov daljšemu članku, ki ga je objavil urednik Friderik llorstmann v gorenjskem tedniku od 31. marca. Gorenjsko prebivalstvo jo soodgovorno za red I in mir. Clankar pravi: »Namen boljševiških krdel je zmeda, namen nemškega vodstva pa je red. Nemški meč je trd, toda pravičen. Gorenjskemu prebivalstvu je bilo objavljeno, da so bili umori učitelja in krajevnega skupinskega vodje Hansa Sturma iz Gornje Besnice, učitelja Adolfa Langa ter nadučitelja Henrika Pferschyja iz Moravč maščevani z ustrelitvljo 22 partizanov, ki so bili prijeti z orožjem v roki. GauKter govoril koroškim častnikom. V dvorani hotela Sa.ndvvirt je v petek dopoldne v navzočnosti generala Materna govoril gaulei-ter dr. Rainer koroškemu častniškemu zboru. V svojih izvajanjih se je dotaknil važnih nar rodnopolitičnih vprašanj Koroške, pri čemer je osvetlil posebne razmere na Gorenjskem in jezikovno mešanih ozemljih. Izvajanja gaulcitcr-ja so navzoči častniki nugradili z močnim pritrjevanjem. postav je pač osuln marsikateri lep rvet Marijinega češčenja, toda i/ruvati iz slovenskih src ljube/en do nebeške Matere božje tudi to postave niso zmogle. Snj tako veselo in bujno kakor sredi in ob koncu 19. stoletja še nikdar med Slovenci ni napredovalo Mariiiuo češčenje. Pogled v preteklost nam daje upanje iu bodočnost. Verni slovenski narod je ljubil v vsej svoji preteklosti Marijo i/ vsega srca, z vsem ognjem svoji- duše, častil jo * vsemi močmi! Zato pa je mogočna kraljica vesoljneca sveta čuvula slovenski rod kot svojo lastnino f /lasti ob zgodovinskih težkih njegovih urah. J In to nam daje upanje zn bodočnost. Ma-J rija ne bo zapustila naroda, ki je njena po-J sebna last. J Pogoj seveda je ta, da narod ne zapusti J Marije. f Zato se je oklcnimo z vsem srcem vprav J v teh težkih dneh. Polar t Konjicah. 20. marca je gorela hiša po- t Samn nas vabi k temu /lasti k tem, da se lenjskem' stanujoči mizarjev sin, 3 letni France Slibernik, si je močno obrežni prste leve roke, ko je bil zaposlen pri slantore/niei. — Posestnik nu Rudniku, 60 letni Anton Goli, jo sjKulr-snil iu si hudo poškodoval desno ramo. — V Semiču ttanujoči 30 letni železniški delavec Mi-liuel llermau jc cepil drva. Iver mu je odletela v desno oko in mu ga hudo poškodovnlu. — Iz Šmartuegu ob Savi so v bolnišnico pripeljali 50letliegu delavca Vinku Cerarja, poškodovanega na glavi. — Posestnikov« hčerka, 3 letim Marija Sušteršičcva, je padla in si zlomila desno nogo. Doma jc iz Krke. sestnice Terezijo Vodenik v Gabrolab pri Konjicah. Požrtvovalni sosedje so rešili živino iz hleva in nekaj oprave. Pri reševanju so je smrtno ponesrečila 30 letna hčerka posestnlce Slarijn Vodenik. Ko se jo podrl dimnik, jo opeka padla nanjo in ji zudala tuko nevarne rane, da je umrla. Na pomoč Jo seveda prišla konjiška gasilska straža, ki Je ogenj omejila. Ogenj je nastal uajbržo zaradi iskro iz lokomotivo. Pridno spodnještajerske žene. Tudi na Spod. Štajerskem so mnoge Žene in dekleta nadomestile moško, ki so Sli na'bojišČe. Lnni so samo v okrožju Maribor-okolica delale za nar. skupnost 181.033 ur. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: bivši gostilničar Jožef Kalšek, star 63 let, na Meljski cesti 53 letna zasebnica Marija Suircčnik, roj. Man-fred, 62 letna žena žole/.niškega upokojenca Marija Babič, roj. Čeh, v Celiu jo umrla 82 letna zasebnica Terezija Rebevšek, roj. Bamlnger. v Zakolu pri Brežicah kočevski rojak Jože Jaklič. Iz HrvaŠke Odmetniški oddelki s« skušajo rešiti z begom. Zagrebško časopisje je pred kratkim objavilo poročilo nemškega vojnega dopisnika Kurta Nehcrja, da so posamezne odmetniške skupine, ki so v zadnjem času zadobilo na več mestih silovite udar-cc od redne nemške in hrvatske vojske, skušajo rešiti s pospešenim umikanjem proti jugu. Ta načrt sc jim bo pa težko posrečil, ker morajo bežati preko planin, ki so visoke 2000 m. Poraz, ki so ga uporniki doživeli v Glamoču in njegovi okolici, je odmetnike docela zmedcl in zbegal. Vsi preplašeni in presenečeni so pustili za seboj vse, kar so Ic mogli. Tako so nastopajoče čete samo v tem kraju zaplenile nad 200 glav vprežne živine, več zabojev protitankovskega streliva in streliva za metalco granat. Isti dopisnik tudi poroča, da so nastopajoči vojaški oddelki presenetili partizane tudi na vznožju planine Hrbline, in to ravno v trenutku, ko so zaklali več glav živine .in si mislili pripravljati kosilo. Tudi tu je redna vojska zaplenila vso tovorno živino ter večje količine streliva in orožja. Hrvatsko časopisje istočasno tudi poroča, da razsaja med partizanskimi oddelki tilus. V Glamoču, kjer so bile velike partizanske bolnišnice, j« za to boleznijo vsak dan umrlo do devet partizanov. Težko ranjene in težko bolne partizane so partizanski bolniški strežniki po naročilu svojih predpostavljenih zdravili na ta način, da so jih enostavno streljali. Knjiga o hrvaškem časnikarstvu. Založba »Evropa« v Zagrebu jo izdala knjigo dr. Ernesla Bauerja: »Kazvltak novinstva u llrvatskoj«. Knjiga ima 88 strani in 55 slik. Knjiga obravnava po-četko hrvatske publicistike, prve časopise, ilirsko dobo in nadaljni zgodovinski razvoj. — Posebno poglavju je posvečeno časopisju v rokah ustaškega gibanja, dalje časopisju v NDH. Posebej je obdelan radio In film v NDH. Vlndnn pomoč prizadetim v veliki žiipi Hnm. »Nova Hrvatska« poroča, da se je posrečilo popolnoma očistili veliko župo Rum odmotnikov, tako da Je tam popolnoma mirno. Toda odmetniki so pustili za seboj pravo razdejanje. Zalo jo vlada odobrila 5 milijonov kun za najnujnejšo pomoč. Razen lega je poslala tudi večje količine hrane. — Nazadnje so se vodilo borbe z odmetniki v Imotskem in okolici. Zdaj jc mesto očiščeno. Po osvoboditvi je bila v Imotskem revija čet, ki so so jo udeležili predstavniki hrvatsko in zavezniških vojsk. s pobožnostjo peterih prvih sobot v mesecu temeljito pripravimo nu posvetitev njenemu prečistemu srcu. Ves narod naj te sobote zadosčujc /a narodove grehe s spravnim svetim obhajilom, z molitvijo in premišljevanjem sv. rožnega venca, pa tudi sicer s spokorniini doli in deli duhovnega in telesnega usmiljenja! Iz Srbije Spomladansko delo v Srbiji. Ker jc tudi v Srbiji že dulj čusa izredno lo|>o iu součno viv-lue, so povsod že pred tedni pričeli s poljskimi deli. Kmetje pridno orjejo ujive iu bodo zasejati vso raz|Kiložljivc zemeljske površine, v kolikor seveda tegu ni-o storili že jeseui. Ozimno žito je povsod dobro prc/.imilo. Težnja /i čim večjim pridelkom se kaže letos Sc Ik»Ij kakor pa laui. To najbolj dokazuje sam Bco grud, kjer meščani obdelujejo sleherno ped zemlje. Kjerkoli je Ic mogoče, jo ljudje pre-kopavajo, samo da bi si tudi t.uni kaj pridelali. Svet okoli hiš, vil, uezuzidani prostori, purki, vse sc spreminja v vrtove in obdelane njive. Ljudje, ki prej /.a poljska delu niti vedeli niso, prihajajo 6cduj pridno na delo. »Univerzalni tehnični stroj« je imenoval svoj nov Izum Ignac Iltjevič. lastnik delavnice za precizno mehaniko. Stroj nadomestuie štiri druge komplicirane stroje: -fres-mašino«, vrtalni, strugarski in graverski stroj. 2ene ga tnotor s pol konjske sile, ki je montiran v stro)u samem. Izumitelj gu že uporablja v svoji delavnici. Tudi strokovnjaki so rekii, da je to pomemben izum na polju mehanike. Beograjski vojni radio pi I redi ob svoji drugi obletnici glasbeni teden, ki bo trajal od 11. do 21. aprila. Sodelovali bodo večji zbori kakor ludi razni solisti. RAZSTAVO sodobne 8'ovenske knjige priredi v svojih prostorih Pied škofijo 5 Ljudska knjigarna v nedeljo dne 4. aprila Raistava bo tidprta od 9 dopoldne do 5 popoldni. Ob II. uri bo o najnovejtib tokih knii-žovnosti govoril ured.dr. Tine Debeliak. Na'o bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Joie Dular (pesnil). Janez Jalen (odlomek iz II dela Bobrov). Jože ICrivecOz knj ge Dom med goricami). Stanko Kociper (iz romana Goričanec). Sevtrin Sali (pesmi). Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vee ljubiteljo lepe knjige. Lludsha Knjigarna v Ljubllani Pred šholilo 5 Drobna ljubljanska kronlca Koncert solistov v fritnSIfiknnskl ccrkvI. V nedoljo 4. aprila bomo ob pol 7 zvočer sliSnli lia solističnem koiicortu v frnnii Skanskt ncrkvi tzbrnua ilcla naših pklnda-teljcv Kiruovca, Mnva, Premrla iu To me a. Izvajali bodo posutnezuo toiko tonn koncerta dobro poznana povea Kdfi. Nufia Kristanova ln g. Tono 1'olrovfiio ter priznani or-Ifuiilst fr. Kunlzlj KrlcelJ. Mnono udeležencev akademsko službo božjo si jo žo večkrat •želolo sliftuti prvo pevko tega zbora h kakim daljšim sporedom; tej želji bo prav ffotovo ustregla tla nedeljskem koncertu. 1'rnv gotovo no bo nič zaostajat K. Tone 1'etrovčifi, ki ga poznamo žo s premnogih koncertov in nastopov v opori in o katerem tudi vemo, da no odpove, čeprav mora večkrat kar iznenada prevzeti nelabko točke. f.o prva vest jo vzbudila živo zanimanje za ta iioncert, vstopnico so v predprodaji že od danes naprej na frančiškanski porti. Beethovnova Krontzerjeva sonnta jo nekako osrednja točka izredno bogatega violinskega koncerta, ki ga bo odigral v ponedeljek. dne 5. t. m., odlični violinski vir-tuoz O. Ciompl v veliki fllharmontčnt dvorani. Sonata ima tri stavke, izuied katerih ■e odlikuje prvi po zelo široki, skoraj simfonični koncepciji V drugem stavku so posebno značilne štiri varljaeije, ki spadajo mod najlepše umetnine, kar jili jo napisal Beethoven. Zadnji stavek jo poln življenja, zelo melodijozen ter popolnoma enakovreden prvemu iu drugotna stavku sonate. Fo-leg Beethovna, bo igral virtuoz Ciampo šo Vivaldija, Bacila, Principa, Chopina, Scar- latesra in 1'aganinija, Na klavirju tta bo spremljal mojster frnnko Vorgantl. Začetek koncerta bo točno ob pol 7 zvečer. 1'red-prodaja vstopalo v iikjiearui Glasbeuo Malice. Jezikovni tečaji tujih Jezikov — v sre-dlfičn mesta prt Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — pričuo v ponedeljek, dno 5. aprila. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in konvorzaciJskem oddelku vodijo diplomirani prodavntcljt. Najnovejša ln najuspešnejša učna metoda — odlični dosodnn.il uspo-bi. Informacijo iu vpisovaujo duovno do 19 v pisarni ravnateljstva. MIlan Skrblnšek »Zmaga luči«, mlstrrtj, v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Krstna predstnva. Rezlja MIlan 8kr-, blnšek. — Priporočamo, da si vstopnico pre-skrbite žo v predprodaji od 10—13 ter dvo url pred prlčstkom pri dnevni blugajni. Učite sc strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni ln večerni — prično 2. in H. aprila. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Jlo-sotprstna učna metoda. Specialna strolt-plsna šola: Največja moderna strojeplsnien, raznovrstni »troji. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko nčlllšče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 13. i Vse stare in nove prijatelje Hokodel-skega odra opoznriamo na uprizoritev Vc-likonjove igro »Vlšarska polena«. Osebe in življenje jc zajeto po istoimenski povesti. . ki nam predstavlja nekjj značilnih usod iz ' življenja na naši zemlji. Pisatelj jih jo po- vezni skupaj s silo prepričevalne resničnosti ln jim vdahnil življenje ljubezni, greha, pokore in odpuščanja. Njegovo dolo bodo z vso skrbnostjo oživili igralci v nedeljo ob pol G popoldie. Po dežju vso zeleni ln brsti. — Zadnje mnrčovo deževje brez budili nalivov jo bilo blagodejno za vse rastlinje. Po dežju je kar vidno začelo zeleneti grmovje španskega bozga po vrtovih in mestnih nasadili. Tudi nekatera drevesa zeleno. Lepe so vrbo žn-lujke ob Ljubljanici. Drugo, p03.ibno sadno drevje, močno brsti. Marelice ln breskve po vrtovih so v polnem cvetju. Kumonl tiagnoj sc blesti s svojimi gostimi in ilvorumonimi cvetovi. Po dežju so mnogi vrtnarji in go-jitolji zelenjavo hiteli zasojati raznovrstne sadike, zlasti solate, zato jo bilo nn živilskem trpu v sredo tudi veliko povpraševanje po sadikah. V lepem cvetju so raznobarvni narcisi, tu ln tam evoto tudi žo tulipani. Nepoštena služkinja. Pri neki gospo na Cankarjevem nabrežju jo bila dvakrat kot služkinja v času od 1(1. septembra do božiča lota 11)12 zaposlena Ančkn B. Prvič jo bila nekaj tednov. Ivo jo odšln Iz službe, je gospa poznejo zapazila, da ji je izginil zlat brlljuntnl prstan. NI mogla osumiti služkinjo. Prišla je služkinja Ančkn še drugič v službo b gospe. V tem času pa jc Ančka izmaknila gospo razne obleko v vrednosti okoli 2000 Ur. Sedaj so Jo prijeli. Tajila je, da bi ona ukrndla obleko. Razni indiei so Jo pokopali. Nazadnje jo priznala, toda pozneje spot preklicala. Pred kazenskim sodnikom poodincom na okrožnem sodišču jo bila Ančkn B. obsojena zaradi prestopku tatvine na 5 mcsccev strogega zapora. Ponesrečene! v LJubljani. — Upokojena 84 letna učiteljica Klotilda Oolfova, doma iz Loža, stanujoča v Ljubljani, jo padla nn stopulcali 'n si zlomiln dosno roko. — 1.1 letni inštalaterski vajenec Slavko Ool.lat jo padel h kolesu in si zlomil desnico. — Iva cesti je nadel in si zlomil denso ključnico S8 letni .Trtncz Ilovar. Istn nesreča je doletela 2S lemogn Cvetka Delpina in si jo pri padcu zlomil desno nogo. Gledališko Opera; Petek. t. aprila, ob 17: »Zemlja smehljaja«. Izven Cene od 28 lir navzdol. Sobota, 3 aprila, ob 17i »Evgeiilj Onjegln«. Ked B Nedelja, 4 aprila, ob 10: »Janko tn Metka«. lzveu. Ceno od 2$ lir navzdol. D r a m a t Petek. 2. aprila, ob 15: »Kralj na Betajno-vi«. Izven. Želo znižane ceno od 12 Ur navzdol _ _ .. Sobota 3. apr. ob 17.30: »Jesen«. Izv. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 4. aprila, ob 14: »Snegoljčlca«. Mladinska predstava Izven. Znižane ceno od 12 tir navzdol. — Oh 17.:)0: »Prava ljubezen«. Iz,von. Cene od 20 lir nnvzdol. Niiznnniln FRANČIŠKANSKA CERKEV. Nedelja, 4 aprila, ob pol 7 zvečer: Solistični cerkveni koncert. Predprodaja vstopnic na frančiškanski portl. ROKODELSKI ODER. V nedeljo, t «nrl-la, ob poi 6 popoldne: »Vlšarska polena«. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10—12 iu dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Tetrarkova 12, I. nadstropje, desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 4. aprila, ob 5 popoldne: »Zmaga luči«, mlste-rij, spisal ln režimi MIlan Skrblnšek. -Vstopnice v predproila.il v trgovini Sflligoj in na dan prodsla*o od 10—12 ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškansko dvorano. RADIO. Petek, !. aprila: 7.30 Pesmi in napevl — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka giasbn — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Oporna glasba — 13.25 Koncert luhko glasbe vodi dirigent Angelini - 14 Poročila v italijanščini — 11.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. Sijunno — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa. porodila v Italijanščini — 17.15 Harmoniko solo Igra Avgust Stanko — 17.«5 Komorna glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje pror. dr. 8t. Lpben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napolitnnsko pesmi — 20 Napoved časa, poročila v ilnll-Janščinl — 20.20 Komenlar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Prono« iz gledališča »Ln Fcnicc■■: Verdi: Otelo: v odmorih: predavanje v slovenščini, znnimlvosti v slovenščini: po končani operi poročila v Italijanščini. LEKARNE Nočno slnibn Imajo lekarne dr. Kmet. Blcivvelsova cesla 43: mr. Trn-koozv dod t.. Mestni tre 4, in mr. Ustar, Selouburgova ulica 7, S. S. VAN D1NR: 34 Umorjeni Kanarček XV. Štiri možnosti. Sreda, 12. septembra, zvečer. Ko je Vance prenehal govoriti, smo nekaj C asa vsi trije molčali. Na Markhama so prijateljeve besede naredile globok vtis in je zamišljeno gledal pred se. S svojimi izvajanji mu jo Vance omajal njegova načela. Kes, da o Skeelovi krivdi, kljub prstnim odtisom, ni bil popolnoma prepričan, čeprav ni znal najti druge rešitve. Zdaj pa je Vance to možnost odločno ovrgel in označil drugo, ki ga je takoj pridobila. »Nikakor nisem po|>olnoina uverjen.c je dejal čez nfkai časa, »vendar pa je v tvoji teoriji neka verjetnost... Vprašujem se. če .. .< Nenadoma se je oironil k Vanceju in ga prodirljivo jogledal. >Povej mi. ali morda nisi že uganil kdo je morilec'?* »1'riznam, da nimam niti pojma, kdo je umo- ril dekle,< mu jo odvrnil Vanco. »Ce pa hočeš najti zločinca, poišči nekoga, ki jo zelo razumen in spreten, ki ima jeklene živce in ki jo bil v nevarnosti, da ga deklo pogubi. Ta človek jo kvit, maščevalen, sebičen iu na pol blazen.< »Blazen ?< »Nikakor no nor... pač pa blaznež, ki jo popolnoma normalen, logičen, preračunljiv. Neka oseba mu je bila v napoto in uporabil je vso svojo spretnost in razumnost, da so je je znebil. Pokazal se jo nenavadno spretnega. Kes je njegovo dejanje podlo; a Če se ti posreči, da ga odkriješ. boš videl, da je popolnoma normalen in silno spreten ...« Markhani se je znova zamislil. Čez nekaj časa pa je povzel besedo. »Edina stvar, ki oporeka tvoji teoriji je, da se nekatere okoliščine, ki so nam do zdaj znane, no skladajo z njo.< »Katere okoliščine misliš?« »Samo štirje ljudje odgovarjajo tipu. ki si ga opisal in ki bi mogli Imeli kak razlog, da bi stregli plesalki po življenju. Moji policisti so natančno poizvedli o dekletovem življenju v zadnjih dveh letih in dognali z vso gotovostjo, da so edine osebe, ki so imele svoje stike s Kanarčkom, bile: Mannix. doktor Lind<|uUt, Pop Clenver in seveda tudi Spotsvvoode. Plesalka se ui zadovoljila s katerim koli moškim in razen teh štirih ni bilo mogoče najti nikogar, ki bi mogel priti v poštev kot verjetni morilec.« »Imaš torej kvartet, ki ga moraš obdelati,« je izjavil Vance z utrujenim glasom. »Ali bi hotel imeti celo armado?« »Nikakor ne,« je potrpežljivo odvrnil Markhani. >A rad bi našel eno samo logično možnost. Toda Mannix je pretrgal že pred enim letom vsako zvezo s plesalko. Cleaver in Spotswoodo imata vsak svoj dober alibi, tako da ostane samo ?o doktor Lindquist. Vendar pa si tega človeka ne morem predstavljati kot davitelja in tatu, kljub njegovi razburjenosti. Poleg tega je tudi on podal alibi, ki moro biti popolnoma resničen « >Napačno pot si izbral, prijatelj,« jo pripomnil Vance. »Prava dejstva v tem primeru niso znano okoliščine, kakor jih imenuješ, ampak neznani faktorji, osebnost in narava tistih, ki tvorijo tvoj kvartet.« Prižgal si je novo cigareto, se naslonil v naslanjač in zaprl oči. »Povej mi, kar veš o teh štirih gospodih. Kakor si mi povedal, je Henth že sestavil poročilo. Kdo so bili njihovi starši? Kaj jedo pri zajtrku? Kake bolezni so že prestali?... Prere-šeiajmo najprej S|>ots\vooda. Kaj veš o njem?« »Samo splošne stvari,c je odvrnil Markhani. »Slara rodovina Puritancev. Bilo je v tej dru- žini nekaj poglavarjev in župauov in nekaj trgovcev. ki so imeli srečo v svojem poklicu; stoodstotni nevjorčani. Spotsvvoode spada torej k naši najstarejši aristokraciji, vendar se mi zdi. da jo puritanski duh tudi tukaj precej popustil. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz njegovih odnosov do gospodične Odeli. Puritanski duh zahteva strogo samopremagovanje in zdržnost. Spols\voodejevo znanje pa nikakor ni v skladu s tem duhom!« >Pač pa je v skladu e psihološko reakcijo, ki je posledica takih prepovedi,« je pripomnil Vance. »A kaj dela? Odkod dobiva sredstva?« ' »Njegov oče je izdeloval avtomobilske potrebščine. Imel je srečo in je zapustil sinu cvetoče podjetje. Sin se bolj malo briga za podjetje, čeprav se mi zdi, da je celo iznašel nekaj uovib stvari.« »Upam. da ni on iznašel tiste zoprne vaze 6 papirnatimi cvetlicami, s kakršno nekateri krasijo svoje avtomobile. Kdor je izuašel to, jo sposoben kakršnega koli zločina.« »Tedaj gotovo ni bil Spotsvvoode,« je mirno dejal Markham »Vemo, da je bila deklica še živa, ko jo je zapustil in da je v trenutku, ko jo bila zadavljena, on bil v družbi sodnika Red-ferna... Niti ti, Vance. ne moreš ovreči teh dejstev ali pa jih uporabiti proti njemu.« ŠPORT Von Tschammer umrl Pogreb nemškega športnega vodje na državne stroške. — Velik odmev njegove Mnrti v inozemskih športnih krogih. Iz Berlina poročajo, da je umrl nu pljučnici nemški državni športni vodja llans von Iselininmer und Osten. Nemški športniki so izgubili / njim svojega velikega organizatorju in ideologu. V počastitev Tschammerjevih zaslug io odredil Hitler pogreb n« državne stroške. Med prvimi, ki so se prišli poklonit njegovemu spominu, je bil italijanski poslanik Alfieri, ki jnu je izročil po naročilu Ducoja visoko italijansko odlikovanje. Von Tschammer je umrl v "56. letu starosti. Hodil sc ie v Draždanih in se posvetil častniškemu poklicu, ki so ga izvrševali tudi njegovi predniki. Kot častnik pripravnik se je udeležil svetovne vojne in bil ranjen I. 1414 na desnici, ki je ostala hroma. Kot stotnik se ie po končani vojni poslovil od vojaške kariere in se posvetil svojemu veleposestvil. L. I'>>2 ga je povabil Hitler k vodstvenemu sodelovanju v narodno s il med nemško mladino, ki ni glodala v njem s.uno uradnega predstojnika, temveč tudi svo-iega voditelja. Značilna je so/alna brzojavka, katero jc poslal predsednik Mednarodne lali-koatletske zveze Šved Fdstriim predsedniku .Nemškega olimpijskega odbora dr. ITaltu: sGloboko prizadet zaradi smrti državnega športnega vodje Te prosim, da izraziš naše soža-lie Olimpijskemu odboru, nemškim športnim ob-I,istem, kakor tudi njegovi družini. Tschammer je storil izredno veliko dobrega za olimpizem in za mednorodno športno gibanje. Prav posebno si- spominjamo nepozabnih olimpijskih iger le-t.i tiit) v Berlinu kakor tudi ustanovitve Mednarodnega olimpijskega instituta in revije Olimpijski razgledi. Šport vsega sveta žaluje danes za velikim nemškim športnim vodjem. Ob pokojnikovi krsti povešnmo oliinpiisko zastavo.« Zemski ostanki pokojnega Tschatnmcrja so počivali najprej v domu nemškega športa na državnem športnem polju, potem pa so ga pokopali 7, vsemi častmi na državne stroške. Športni drobiž Iz službene objave Nogometne zveze: Sklc-ci so j p direktorija z dne 28. t. m.: Tekma med Mladiko in Dopnlavorom Tabacchi bo 4. aprila ob 15.30 na igrišču Ljubljane; prijateljska tekma Vič : Korotan se prične ob 14. Vstopnina; vojaki 2. dijaki 3, stojišča 5. sedeži na tribuni S lir. Pozivata se mladika in Dopolavoro, da poskrbita za tri odrasle reditelje, ki se morajo /glasiti ob 14. nadzorniku igrišča p Zorku. Potem so verificirali na seji direktorija igralce za Mladiko in Dopolavoro. — Pozivajo se vsi klubi. da poskrbe za prvenstvene tekme za starejše igralce, v funkciji stranskih sodnikov in da prijavijo do 10. t. m. svoja mladinska moštva za prvenstveno tekmovanje mladine. V nedeljo. 4. t. m. ob 10 bodo na igrišču Ilermesa sodniški izpiti. Nogometni moštvi v ta namen postavita Zubjak in Dopolavoro. Nogometaši Kranja so gostovali v nedeljo na Jesenicah in premagali tamkajšnjo športno družino 7. 2:1 (1:1). Po 20. minuti igranja je sodnik prekinil tekmo za eno minuto v spomin p»-■kojnega von Tschnmmerja. Najboljši mož na polju je bil vratar. Prireditev je gledalo 800 oseb. Dvoje mariborskih nogometnih inoštev je gostovalo v nedeljo v Gradcu. (JAK je premagal enajstorico mariborskega Rapida s 3:2, mariborski Železničarji pa so odpravili graške z istim izidom 3:2. V Trbovljah so imeli gosteh hrvatsko nogometno moštvo Zrinjski. Po težki borbi, ki je bilu mestoma zelo ostra, so zmagali Trbovelj->uni s 4:3. [KuplmoB Stare srebrne predmete ln kovance kupimo po najvišji ceni. Rudolf Zoro, Ljubljana, Gledališka ulica 13. k Šivalni stroj okrogel čolnlček, dobro ohranjen, prodam. 1'olzve se pri hišnici Pred Skotijo št. 19. (1 Fižolove prekle dobite pri »Gospodarski zvezi« v vkludlšCIh v Maistrovi ulici 10. Lesene držaje za ometa ln lesene držaje za lopato vam lahko dobavi Gospodarska zveza, Blet-vvelsova cesta 20. (I Brezove metle dobite pri »GOSPODARSKI ZVEZI« Blelvvelsova cesta St. 29. Sadje, zelenjavo, cvetje Ima vodno na zalogi Baloh, Kolodvorska 18. Stare slike na platno, ročno delo, proda trgovina »Ogled«, Mestni trs 3 (vhod skozi vežo). (1 Hiše prodam: trlnadstropno na severni strani, cnonadstropno novo v felškl, cnonadstropno v bližini cerkve sv. Petra ln v Dravljah. Pojasnila brezplačna v re-alitctnt pisarni Zajcc A., TavCarJeva ul. 10. p Parcele prodam v felskl na treli krajih, za Bežigradom, pri sv. Petru, na več krajih v severnem ln vzhodnem delu. - Zajec Andrej, rcalitctna pisarna, Tavčarjova ul. 10. p Prodam zemljišče v Izmeri 30.000 ni' na ao-vernl strani, v notranjosti bloka, ln dva večja travnika v Mostnem logu. -Zajec, Tavčarjeva ul. 10. rFL lil NO SLO«.V Lepa aprilska komedija »Mož za mesec april« V glav. vlogi: Vanna Vannl. Carlo Romano PRKDSTAVU) ob 14 30. 16.30 tn ob IS 30 TEL. lil NO MATICA Ul Dnevno ob 16 30 In 18.30 ter v nedeljo ob 14.30, 16.30 ln 18.30 odlična muzlkalna veseloigra i barltonistom GINO BKCHIJEM v glavni vlogi. Operetne arijo tn najnovejšo popevke I :—: Soigralci: Carlo Campanlni, Iraeema Dlllan, Paolo Stoppa »Kjer prepirata se dva ...« Dnevno ob 14.30 In v nedeljo ob 10.30 AL.IDA VALLI In ANDREA CHBCCHI v ljubki Igri Iz dekliškega Internata »Ura kemije« reL. KINO UNION u-u »Svojo knjigo pora pežgal ..: Ko letu jo pisal, ntscm šo poznal življenja. ZaOeti morum /nova ...« »Idealist Jakob« V glavnih vlogah: Marina Bertl, Tina Lat-tanzl, Masslmo Scrato. Andi-ea Checchl Itd. PREDSTAVE : ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30, 18.30; ob delavnikih ob 16 ln 18.30.. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erben — Risal Ivan Romih | šjjjjjajjš j Dobe: Vrtnar ali absolvent kmetijsko šolo, samo z dobrimi spričevali in posten, dobi službo ln stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 2153. ,(b 1-U'ININl Dimnikarskega vajenca sprejmem takoj. Bernard Marija, dlmnlkarstvo, Novo mesto. (v Krojaškega vajenca ali v ».Jenko sprejme prvovrstni salon. Naslov v upravi »Slov.« pod 2152. Več posameznih visokih omar, staro kuhinjske kredence, lepo ovalno pslho, belo tridelno omaro za predsobo, mize itd. proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo. Več globokih otroških vozičkov, otroški avto, otroško harmoniko in muli voziček za igračo proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod Bltozi' vežo). (1 2000 kg sena sladkega naprodaj. Pav-lovčlč Marija, Smartinska cesta št. 21. d Umrla nam je v 00. letu starosti naša draga mama, babica in prababica, gospa Marija Črnagoj vdova po šolskem ravnatelju Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 3. aprila 1943, ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, 1. aprila 1943. Žalujoči ostali >LAHKO NOC! NEZNANI MOJ ZET! IN DOBRO POTUJ PO VOD I k JE REKEL KRALJ, KO MU JE SLUŽABNIK POVEDAL, DA JE IZPOLNIL POVELJE. DETE PA JE PLAVALO V KOŠKU PO VODI, KAKOR BI GA KDO ZIBAL IN SPALO JE, KAKOR DA BI MU MATI POPEVALA. PRIPLAVALO JE DO KOČE NEKEGA RIBICA. Tomaž Poklukar: h življenja v StockhoSmu (Spomini na Švedsko.) Švedska je dežela blagostanja. Razse-žna zemlja, bogata na gozdovih in rudah, nudi dovolj dela in jela za 0,000.000 Švedov ter za 30.000 Fincev in 7000 Laponcev, ki tvorijo narodne manjšine. Tol milijona prebivalcev živi v Stock-liolniu, ki ni samo državna prestolnica, temveč poleg Goteborga tudi najvažnejša luka. Kakor malokateremu tneslu v Evropi, tako se pozna Slockholmu, da se je razvijal 7. zadnjem stoletju brez večjih svetovnih pretresljajev. Prvo, kar preseneti tujca, ki prisluškuje utripu mestnega življenju, je visoka 6rčna kultura meščanov. Greš po \Vesterlanggatanu, po ulici najodličnejših veletrgovin in velemestnega prometa, pa le zamika, da bi šel čez ulico v trgovsko palačo na nasprotni strani. Tujec si in ne poznaš prometnih predpisov. Tik pred teboj se nenadno zaustavi avtomobil, da te ne bi povozil. Šofer niti ne preklinja, niti ne maje z glavo, pač pa ljubeznivo d& znamenje, da greš čez ulico in potem spet drvi naprej. Zanimajo te uniforme, pa bi rad videl stražnike, kako so oblečeni. Precej časa se moraš ozirati pn križiščih, da ga opaziš. Zelo malo jih je, zakaj Švedi so ljudje reda; ljudje, ki poznajo in •poslujejo predpise, in organi javnega reda so »kovnj nepotrebni. Opaziš tudi, da v mestu ni beračev ali drugih revežev. ki bi se jim poznala beda. Vsakdo ima svoje pošteno delo in 6voj po Steni zaslužek. Množice, ki jih srečuješ na ulicah ln v trgovinah, napravijo vtis zdravih in vedrih ljudi. — Večinoma so plavolasi in visoko raSčeni. Tudi stari ljudje se držijo nenavadno čilo in ostanejo sposobni za delo do pozne starosti. Izvrstno se hranijo v pijači pa so zmerni, če izvzamemo praznične priložnosti, ko popijejo večje količine piva in žganih pijač. Ob večerih vidiš elegantne toalete; plavolase gospe in gospodične, ki gredo v dramo ali v opero, ljubijo zlasti temnomodro barvo one pa, ki gredo samo v odlične lokale na večerjo, nosijo svetla poletna oblačila. Moški nosijo zvečer zelo radi sinokinge ali frake, če tudi ne gre za prireditve, ki bi zahtevale slovesno oblačilo. Skratka, prebivalec Stockholma je rad fin in da veliko na formo. S prijateljem Rolfom af Ekstroenom sem lio-dil po živahnih ulicah in skušal razbrati obraz Stockholma. .. »Nenavadno temperamentni se mi zdijo vasi ljudje,« sem pripomnil. >Temperamentni, in spet zelo hladni. Oni, ki nas poznajo po utripu Stockholma, pravijo, da smo podobni južnakom. v ostalem nas imajo v svetu za mrtve severnjake. Takšni pa res nismo, čeprav naši ljudje, zlasli na deželi, veliko tehtajo in premišljujejo. Znajo pa biti tudi veseli, ln še kako!« mi je odgovoril spremljevalec. Potem je zvonilo v visokem zvoniku cerkve sv. Klare poldne in s prijateljem sva krenila na .švedsko" kosilo. Prvo, kar sem zagledal v veliki restavraciji, je bila orjaška miza, obložena z neskončno množino dobrot. Ko sem se čudil, mi je prijatelj razložil, da ne gre za kakšno izredno pojedino, temveč za vsakdanjo postrežbo. Po dve kroni in pol sva plačala pri blagajni in si s tem odkupila pravico do udeležbe na ,gurmanski razstavi'. Gre za poseben način obedovanja. ki je v navadi v nekaterih restavracijah Stockholma. Pri blagajni kiipiš vstopnico in potem si naložiš na krožnik kar hočeš in kolikor hočeš. (Pripominjam. da je bilo to i. 1939.) Velikanska miza z mrzlimi in toplimi jedili je bila dejansko podobna gurmanski razstavi. Tu je bila bogata izbira rib od svežih do prekajenih, in od malih drobnih sardin v olju do lepih kosov tunine; potem mesni narezki od gnjati do divjačine, pa od vročih klobasic in različnih salam; in solate: zelena, ku-marčna. mešana, italijanska, ruska itd.; tudi sira in masla si si lahko privoščil po mili volji in prav tako bogata je bila izbira kruha od črnega in trdega kakor premog pa do mehkega in belega kakor pena. Kaj vse je bilo na mizi, bi najbrž hitreje povedal, če bi naštel jedila, katerih ni bilo. Postrežba z veliko mize pa pomeni dejansko samo predjed. Z vstopnico, ki si jo kupil pri blagajni, imaš pravico še do sveže pripravljene mesne jedi s prikuhami. Pivo je treba plačati posebej, vino pa je zelo drago in ga točijo samo v čašah ali prodajajo v zapečatenih steklenicah. Po obedu sem si zapisal naslov restavracije v be-ležnico, naslednjega dno pa sem jo spet obiskal Na prvi pogled se zdi človeku tak način postrežbe nerentabilen, zakaj pri velikanski izbiri dobrot postanejo oči lačne. Pri švedskem standardu pa kaj takega ne pride v poštev, zakaj dve kroni iu poi pomenijo lep denar, razen tega pa gre švedu samo za izbiro jedil, no pa za količino. Po treh dneh obedovanja v omenjeni restavraciji mi je bilo gurmanske razstave dovolj. Poletu' me je zanimalo, kako kosijo najrevnejši ljudje. in sem stikal po Sodermalmu. kjer prebivajo nižji sloji, po lokalu za pristaniške delavce. Kljub prizadevanju nisem mogel najti zanemarjene go-stilnice ali beznice. Tudi tu je bila postrežba solidna, prostori pa brezhibno snažni. Niti sledu ni bilo o revščini ali pomnniknnju. Pri mizah, kjer so obedovali možje z najnižjimi zaslužki, je osta- jalo krompirja, jajc in sira. Tako je bilo seveda 1. 1939. pred vojno, dandanes pa je gotovo, da takih dobrot tudi na Švedskem ni več v izobilju. Edini obisk, ki sem ga mogel opraviti v Slockholmu v privatni hiši, je bil pri Ekstroemo-vih, pri uglednem trgovcu, ki se je v mladih letih preselil z mesta v deželo. Po strmih lesenih stopnicah stare hiše sva se povzpela s prijateljem do stanovanja njegovih staršev. S starimi, ki znajo samo švedsko in za silo še angleško, se nisem mogel pogovarjati, zanimala pa me je notranja oprema stanovanja. V sprejemnici in spalnici ni6em opazil kaj posebnega, če izvzamem Stenske 6like, reprodukcije starinskih jadrnic na morju in nekaj pokrajinskih originalov. Pohištvo je bilo izdelano deloma iz mehkega, deloma iz trdega lesa, vendar okusno rezljano. Ko sem opazil na nizki omari poleg jadrnice v steklu še kip iz indijskega verstva,, so mi razložili, da so taki kipi med Švedi zelo priljubljeni kot znamenitosti. Opozorili so me. da jih lahko vidim tudi v restavracijah in plesnih lokalih. V družinski sobi. ki je bila zgrajena v kmečkem slogu, so bile tanke preproge po tleh. na stenah pa slikano platno. Tu je bil tudi kamin, dolge lesene klopi za oglato mizo ter nekaj krožnikov in ročnih izdelkov iz srebrne pločevine na stenah. Dom ni bil razkošen, pač nad vse okusno urejen in prijeten. Večina meščanov prebiva v velikih palačah kubističnega sloga, ki so jih zgradili tekom zadnjih desetletij, najbogatejši pa v vilah, ki so si jih postavili v prekrasni okolici, posejani z jezeri, s kopališči in bulnimi zelenimi nasadi. O zunanji podobi mesta in o •»nnnipntlih stavbah pa še prihodnjič kaj. (Dnlje.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič