ZA IZBOLJŠANJE LISTA valj*. Tnfc, ki Nirtla" «0 n VM b« kar «U M «#rU H k tare« kptaa kiva. :: :: *; Ulit GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. CETATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno otaove naročnino. S tem mm boste mnogo prihranili pri opominih. — Akc še niste naročnik, pošljite en do. lar a dvomesečno poskusu j o. TELKPHONEj e je vlada odločila, da I zavzame mesto. Prvi znak napada je prišel, ko je nad goro Kristusove is-kušnjave priletelo (j aeroplanov. Infanterija in artilerija je nato obkolila mesto. Vojaki so vkorakali v mesto in pričeli preiskovati hiše. Ranjena sta bila samo dva Arabca, ki sta skušala zbežati skozi kordon vojakov; drugače ni bilo nikakega spora. \TAROČlTE SE NA -GLAS NARODA" NAJSTARLJSj SI jO VENSKI DNEVNIC V AMERIKI 1 in zračna — \ t'sei sem, — pravi noov or, — da mi je dana prilika pri družiti se vsem tistim, ki pro testirajo proti preganjanju 7: do v v Nemčiji. — Nikar pa ne smemo biti v zmoti in ne smemo dolžiti nemškega naroda. Židov ne preganja nemški narod kot tak, \nu-jim pa delajo vnebovpijočo krivico tiste politične agenrije, ki imajo moč v rokah. Ti brez vestni politiki so potisnili Nemčijo v civilizaciji za 450 let na zaj. Nemčija je sedaj skoro na istem stališču kot je bila Span ska začasa inkvizitorja Tor-ciiieniade, kateri je izganjal Žide iz Španije. — Javno mnenje vsega >ve-la odločno obsoja te nemške voditelje. Pa ne samo t Ti [jndje si -ami kujejo prekletstvo, ki bo padlo nanje. Njihova zh»dejstva še st relja in stoletja ne bodo pozabljena. VOJNA NA SPAN-SKEM HENDAYE, Francija, 14. novembra. — Španski fašisti naznanjajo, da so prodrli 4 milje v republikansko ozemlje na fronti ob Ebru ter so zavzeli ne važne ceste v tem okrožju. Zavzeli so tudi strategično va šno goro Panmares, 8 milj severno od Gandese. V včerajšnjih bojih so republikanci izgubili mnogo vojakov in vojnega mater jala. Republikanska armada je sko ro obkoljena pri Asei in se u-mika čez Ebro. V TOVARNAH ZA LETALA V ANGLIJI DELAJO NOČ IN DAN LONDON, Angfija, 12. nov. — Zračni minister sir Kings-ley Wood je rekel, da se je število delavcev v tovarnah za aeroplane v zadnjih d veli mesecih pomnožilo za 15 odstotkov in mnoge tovarne delajo po 24 iir na dan. Poslanci so bili presenečeni, ko je Wood povedal, da je pri izdelovanju aeroplanov zaposlenih 3500 tovarn. V oktobru je bilo izdelanih dvakrat toliko aeroplanov kot v maju, v maju prihodnjega leta pa jih bo izdelanih trikrat toliko. Wood ni povedal, koli ko ima sedaj Anglija aeropla nov in tudi ni povedal, v kakena razmerju je angleška zračna sila z nemško. C« advertise in "CLA5 naroda* COL. BATISTA i JE DOSPEL V NEW YORK i _ -----— Kubanski diktator Je v New Yorku močno za-I stražen. — Predsednik j Roosevelt ga je sprejel v avdijenci. • V nedeljo je dospel v New York polkovnik Fulgencio Ba j tista, 371etni bivši seržant, ki se je bil pred petimi leti pola-j stil kontrole nad kubansko armado. Izza onega časa velja za t "najmočnejšega moža Kube". ! Prejšnji teden je bil v Wash-1 ingtonu, kjer ga je sprejei , predsednik Roosevelt v avdijenci, nato se je pa odpeljal z I železnico v New York. \ Na postaji ga je za straži! o nad petdeset polioistov in de-!( tektivov, in v njihovem sprem-1 stvu se je podal v Savoj Plaza l hotel. i j Batista je rekel časnikar-1 jem: —.Zelo sem hvaležen za ' ;sprejem, ki mi ga je priredilo .prebivalstvo. Vaši policiji sem se naravnost d i vil. i Batista si je včeraj ogledal v spremstvu svoje žene vojaško akademijo v West Point«,! dan^s mu bo pa prirejen ofici- > jelni sprejem. i I POGREB PREDSEDNIKA | ATATURKA ANGORA, Turčija, 14. nov. I — Turški predsednik Mustafa j Keinal Ataturk, ki je umrl v četrtek, bo pokopan 21. nov. Zaradi žalovanja na Turškem je bila konferenca predsednikov vlad Balkanske zveze, ki se je imela pričeti 17. novembra, preložena do konca novembra. List "Kurun" pravi, da bo bivši vnanji minister Tevfik' Ruždu Aras imenovan za po-' slanika v Londonu mesto Feti Okvarja, kateremu je bilo obljubljeno važno mesto pri vladi. IBOB IRWIN BO POSLAN V UMOBOLNICO Trikratni morilec je bil procesiran samo zaradi enega umora. — Priznal se je krivega umora po drugem redu. Kipar Robert Irwin, ki je jlani na Velikonočno nedelje zjutraj usmrtil mlado lepotico j Ronnie (iedeon, njeno mater in bordarja Franka Brvnesa, «e J je včeraj priznal krivega umora po drugem redu. | S tem se je rešil električnega stola, poslan bo pa v Clinton kaznilnico in sicer v oddelek za blazne zločince. | Sodnik bo 28. novembra razglasil obsodbo, ki bo precej nenavadna, kajti gla-ila se bo: od 270 let do smrti. | Irwin je bil procesiran sa-:mo zaradi umora boardarja jFrankar- Bvrnesa. Zagovarjal ga je sloviti newvorski odvetnik Samuel Liebowitz. Sodnik Wallace ga je vprašal: — Ali veš, da priznavaš umor ? — Vse to je le tehnično, — je odvrnil Idwin, in oči so se mu blesketale. Pogledal sem v j besednjak, kaj pomeni beseoa •'umor". V besednjaku je re čeno, da pomeni 4'zlobno dejti-nje." Toda pri tem, kar sem storil, ni bilo nobene zlobnosri. — Ali priznaš, da si umori) 'Franka Byrnesa? — ga je na j da I je vprašal sodnik, j — Da umoril sem ga in n-moril sem tudi Ronnie. — Ali se ti zdi, da si imel pravico moriti f — Pod obstoječimi okoliščinami sem imel vso pravico za to. Nato se je obrnil k mizi, kjer so sedeli časnikarji in jim za-klical, da so profesijonalni la-Ižnjivci. I iSodnik ga je nato vprašal, če spoznava, da bo obsojen na dolgo, dolgo ječo. Irwin je prikimal rekoč: — Da, to vem, toda po desetih letih bom zopet svoboden. Irwin je bil že večkrat v raz nih umobolnicaJi, iz katerih je bil pa odpuščen kot ozdravljen. LANDON, ČLAN DEEGAC1JE j WASHINGTON, D. C., 13. novembra. — V kratkem se bo začela v glavnem mestu republike Peru konferenca ameii-ških republik. Tudi Združene države bodo poslale na konferenco delegacijo, sestoječo iz dvanajstih članov, in med delegati bo Alf M. Landon, ki je leta 1936 kandidiral proti predsedniku Rooseveltu. Delegaciji bo načeloval državni tajnik Cordell Hull. Konferenca se bo začela 9. Lewis ustvotvorni konvenciji CIO v Pittsburghu, i povsem navadna sleparija. 1 — Nobena reklama za to ali ono patentno zdravilo ne vsebuje bolj zmotnih navodil, — je rekel. — Po triletnem obstanku si CIO ne drzne pred- | ložiti poštenega finančnega poročila ter povedati, koliko ima takih članov, ki redno plačujejo svoje prispevke. Številke o članstvu United Mine Work-', era, odbora za organiziranje jeklarjev, odbora za'3 organiziranje tekstilnih delavcev ter drugih CIO 1 unij so silno pretirane. WASHINGTON, D. C., 13. novembra. — Da- ' vid Dubinsky, ki je predsednik International La- < dies Garment Workers unije, — je rekel, da še ni j prepozno, da prideta Ameriška delavska federa- s cija in Lewisov odbor za industrijalno organizacijo do končnega sporazuma.. j Po njegovem mnenju bo CIO konvencija v Pitts-1 burghu storila marsikaj dobrega v tej smeri. , ZL0DEJSTVA NACIJEV NE BODO STOLETJA INST0ETJA POZABLJENA PALO ALTO, CaL, 13. novembra.. — Bivši predsednik Herbert Hoover je podal danes ugotovilo, v katerem se zgraža nad preganjanjem Zidov v Nemčiji. Za ugotovilo ga je prosila Zveza cerkva ter je bilo poslano njenemu glavnemu tajniku Ta-vertu v New York City, DUH KRALJA ; ALEKSANDRA j ŠE VEDNO ŽIVI Jugoslovani se svojega kralja še vedno z uda- nostjo spominjajo. — ' Kraljica Marija je bila I operirana. I BEOGRAD, Jugoslavija, 13. novembra. — Medtem ko Ju-! goslovani* čakajo, da bo 15 let I stari krallj 'Peter II. zasedel J prestol, se se vedno z udanost-jo spominjajo njegovega oče-' ta kralja Aleksandra, ki je bi1, leta 1!)34 ustreljen v Marseil-' lesu v Franciji, kamor je prišel na obisk na jugoslovanski" križarki. V tako globokem spominu je še pokojni kralj pri nekaterih, da bi kdo mislil, da še vedno sedi na prestolu, kajti prebivalstvo izvršuje njegove naer-te- Jugoslovani so še vedno zelo-ozlovoljeni nad Francijo, ker za'j kralja Aleksandra ni preskrbe-[ la dovoij varnosti in se je pri-j jateljstvo Jugoslavije do Fran cije ohladilo že mnogo pred če-! .hoslovaško krizo. Poleg tega' i pa jugoslovanski narod tudi ne more razumeti, zakaj njegovi morilci niso bili usmrčeni, tem več se nahajajo v zaporih. To čustvo jugoslovanskega naroda je vresničeno v izložbi mnogih Aleksandrovih predme tov v vojaškem muzeju. V stekleni omari je razložena okrvavljena uniforma, katero ■ je kralj Alkesander nosil ob času, ko je bil ustreljen. V rnu-•zeju je tudi avtomobil, v katerem se je vozil v Marseilles!!. (Okrvavljene blazine govore o .zgodoini te žalostne tragedije. I Vsak dan se pomikajo mimo i j kraljevih spominov ljudje v neprestani vrsti. 1 V Oplenacu pa počiva njego jvo truplo v kraljevi grobnici, kamor Jugoslovani vedno romajo. i I- LONDON, Anglija, 13. no;, j '— Daily Mail poroča, da je bi-j la jugoslovanska kraljica-vdo-va Marija v nekem *>anatoriju iv Curihu dvakrat operirana. j Najprej je bila operirana vsled kamna v mehurju. Te-;kom operacije .pa so zdravniki 'našli, da je vnet tudi njen sle-,pič in so ji tedaj tudi odrezali 'slepo črevo. Kot pravi poročalo, je zdravstveno stanje kra-lljice Marije zadovoljivo« "GIiXS NX ROD A "—New Yorf Tuesday, November 15, 1938 (YUGOSLAV) DAILY "CLAS NAfeODA" (?OHX ST TBS PEOPLE) (rwfied tn4 Published by St tfVKNIC rtmiSHINfi COMPANY (A Corpora Hon i Vraak iukwr. 1'jv*i1-Y)'Za |tul leta ..............tH.5u . -___ . _ .____Sphttrtptioa Iwiy A~ IZHAJA VSAKI DAN IZVZTOffif NEDELJ »V prazni k« 'v -liLAS NARODA", tU WEST 18th STREET. NEW YORK. N. V. . , . TELEPHONE: CQeiaui S-rlUi SOVJETSKE LETALKE NOVE NALOGE ČEŠKOSLOVAŠKE VOJSKE Češki list "Venkov" piše o bodoči češkoslovaški vojski in njenih nalogah. Pri tem poudarja med drugim: Postavljajo se temelji novega političnega in gospodai-skega programa. Spremembe bodo številne in globoke. Nasproti raznim vestem, da novi državi vojska ne bo potrebna, je treba pribiti dejstvo, da država brez vojske ne bi bila država. Na£a vojsko bo še nadalje ostala vršilec volje državne politike. Novi položaj v državi pa daje seveda tudi vojaški u-pravi nove naloge. Prejšnja leta je vojaška uprava žrtvovala milijarde za obrambne napravic, ki jtti končno iz znanili razlogov ni bilo mogoče uporabiti. Laliko rečemo, da je vojaSka uprava to svojo nalogo dobro rešila, saj so znana poročila nemških vojaških strokovnjakov, ki so naše • obrambne naprave smatrali za ve .iko viro in pravi problem nemške ofenzive. Naša vojska bo tudi v bodoče storila vse, da se zavarn. je varen razvoj države. Nasi odgovorni politiki, češki, slovaški in podkarpatski, bodo naši vojski določili njene bodoče naloge. Izpolnitev teh nalog ne bo lahka. Predvsem bo treba zadovoljiti želje obeh avtonomnih vlad na Slovaškem in v Pod-karptat-dci Rusiji glede razmestitve višjih poveljstev in posameznih edinie. Nadalje bodo javna dela, zlasti graditev novih železnih prog in cestnih zvez, vsaj v začetku pod nadzorstvom čini t e-ljev, ki nudijo jamstvo, da bo od izvajanja teh del izključeno vse, kar bi Kilo v zvezi s strankarsko-političnimi vplivi. Važna pa bo zlasti naloga vojaške uprave na področju zgraditve primerne oborožene sile. Nimamo več onega, kar smo doslej imeli, in morali homo varčevati tndi v armadi. Državna politika se bo držala gesla da je najboljša ona politika, ki varuje mir. To nam predvsem narekuje ureditev odnošajev s sosedi. Armada se bo morala v svojih načrtih povsem prilagoditi novi zunanji politiki. V armadi ni mesta za ideološka nasprotja, ona mom prva sprijazniti z našim novim položajem v srednji Evropi. Sosedom bomo morali pokazati dobro voljo in prijateljstvo. To politiko bo "podprla tudi vojaška uprava, ki bo temu namenu preusmerila vso vojaško vzgojo. Slika nam predstavlja tri n« j slavnejše Sovjetske letalke: Paulino Osipenko, Valentino Gribodubovo in Marino Raskovo. Preletele so brez pristanka 4*)31 milj. ,Domovina", ter B rook 13-ne k i Tamburaški ►klub. Lcrpo bi bilo, da bi se se ostala naša slovenska društva po možnosti pridružila zgoraj omenjenim društvom, ter s tem /pokazala vsaj nek-oliko svoje narodne xavesti -in dolžnosti. Cisti d ob h "k te prireditve, kot sem že zadnjič omenil, bo itak sorazmerno razdeljen med vsa sodelujoča društva. Torej katero društvo Še želi sodelovati pri tej proslavi, naj takoj sporoči podpisanemu. Cas imate - do 17. nov. mesto do 15. nov. kot prvotno poro-čano, ker 18. nov. na seji tozadevnega pripravljalnega odbora se bo namreč završil celotni program. Blagovolite to upoštevati. . V čast mi je omeniti, da bo gl. govornik dr. Božidar Stoja novič, gen. ralni konzul kraljevine Jugoslavije, kateri je posebno nam Slovencem, zelo naklonjen v v^eh oz i rib in nas zelo čisla.t Vsa čast mu! Zdravo! Anthony Svet. 125 Montrose Ave. Brooklyn. N. Y. Brooklyn, N. Y. I Preteče no 1o večer smo ! se- zope*t imenitno in po domače iizabavali na "Martinovi" ve-I šele v prostorih Franka Sveta in Franka Križa v -znani Al-hfumfbra dvorani na Putnam in Woodward Ave., Brooklyn. Zabavo je priredilo slov. p sa lokalna kulturna ali podporna društva, da bi odborniki pravočasno poročali v naš lokalni dnevnik 'Glas Naroda' glede svojih prireditev, kar bi bilo v splošno korist. Uverjen til ta lov in vzd i lini! : in- moreni se vrniti domov, ona mi je vse. kar Še imam na i- vetu. Strašno krvoprelitje. Mladi Leopold .Mlakar, doma nekje iz Slovenije, je več let tolkel hudo revščino v Beogradu, lani pa je dobil pri neki tvrdki dokaj ddbro službo in ko je bil rtšen najhujših skrbi, •-e je zaljubil v mlado frizerko Otilijo Mamlekovo. Mlakar i-m« pri >< bi svojo mater, ki je ljubeznivo .sprejela sinovo iz-voljenko. Otilija se je preselila k Mlakarjevim, da bi skupaj pripravili vse potrebno za p<*-roko. Pred tedni pa je mladenka bresz slovela zapustila svojega zaročenca in njego-vo muter. Mlakar jo je iskal po vselil Beogradu, in ko jo je naposled našel, je ni mogel pre-g< voriti. da bi se vrnila k njemu. Nji gov obup se je izpre-menil v bes in ono jutro je mladenko pričakal na cesti, ko je šla v službo, ter ji objil liee 2 vitriolonv. Potem se je sam javil policiji. v«." % - j. , PO ŠTIRINAJSTIH' UBTtB. SPREGLEDALA. 14-letna Atanida Verd^ini iz Sitna je te dni prvič ^li-dalai j luč sveta. Dekfe je prišlo na 1 - vrt popri noma slepo. S>edvm I jlr-t je bila v neke-yi-.zavodu za1 slepce, kjer so jo Tetu 1930 ope-! rirali, pa brez ir=p lia. Pred' ikrastkim so jo operirali šo en-1 krat, tokrat jo je imel pod no-j ženi sloviti rimski sp-ciplist za jrč; prct*. M ttiieci. Njegov po-1 j?cžfk je imel popoln u>-fp?h. Ko' j fa dekla prvič ■zagl'dabi !nč j svetlo. soJnce, tiarve, žive In J i mrtvo ^tvari, s ni mogla zbr^-j ti. T\o so jo vprašali, kaj jo je! , napolnilo z rbcudova-: j njem. je navedla "barve cvetlic in r»lave žrn^ke lase. i ____ i x : • ; ' 7T i PARIŠKI OTROCI ZOVET DOMA. j Sitrali pr d vojno i a opetova-I ni pozivi, ki jih je Širil pariški j i^jdio in v kateiili je svetoval staršem, naj *o umaknejo z o-tioki na kmete, da ne l>odo nevarnosti, če bi sovražna le-[ tala napadla mes»to, so po-Tzro-S čil« da. l. oldobra Pariz ni imel I več svojega običajnega lid a. j Kakor London, je bil tudi Pa-, riz mesto brez otrok. Glede na j mednarodni položaj je bilo pro-| svetno ministrstvo pomaknilo j začetek šolskega leta za deset. :dni naprej 111 tako so se poja-I vili šolarji in šolarke na pariš-J kili ulicah šele po 10. oktobra. » Najbrž >0 bili celo veseli, tla je . pretila nevarnost nov - vojne. 10. oktobrp: se je vrnilo v . Franciji v šole tf.HOO.OOO učen-) cev in učenk. In satirični ted-. niki so seveda vzeli pariške šo t larje za glavne tarčo svojih do-1 v ti po v. Pišejo naimreč, da je . zavladala med pariško šolsko mladino velika radost nad tem. da bo odpravljen en učni predmet. namreč, zemljepis. Zdaj -ploh ni vredno učiti se zemljepisa, kf r se zemljevidi Evrope menjajo k?r čez noč. To izpremembo bedo pa itak pozdravili vsi Francozi, ki niso bili nikoli posebno dobro pod-kovami v zemljepisu. TAT IZ NEČIMERNOSTI. 17-letni dijak Innuzent Dutza .1 poljedelske visoke Šole v Plo-<^>ti ju je romal v zapor, ker je pred kratkim iz blagajne svoje šol ukradel 100,000 lejev. Pri zasliševanju je dejal, da. je ta denar potreboval za glato zobovje. Preiskava je dognala, da si je dal po tatvini svoje popolnoma -zdrave z obe obložiti z zlatimi kronami, ker je upal, da bo i nit I tako večje uspehe pri dekletih. Njegovi profesorji iso ksjavili, da je bil edeii iamed najsposobnejših dijakom p olj ede Isk ejpn zavoda. I GLAS NARODA " ž ^ pošiljamo v staro do- S 3 movino.. Kdor ga ho- g j ce naročiti za svoje | I sorodnike ali pri jate- 6 I lje, to lahko stori. —: 1 ^ Naročnina za sta-rirS ^ kraj stane $7. — Vi «Italijo Usta ne ti^me. ~ -o^^' t? ** p Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Z n $ 2.5.J ....................Din. 100 $ 5.00 ....................Din. 200 ? 7JO ....................Din. 300 I ....................Din. ."i»iO ....................Din. 1000 $45.00 ....................Dfn. L*noo V Italijo: Za S a35 ....................Lir 100 S 12.25 ....................Lir 200 $29^0 ..................Lir 500 $ 57.00 ......--------Ur lOOO $112.o0 ..............Lir 2(H«) $167.50 ....................IJr 31W0 KE1B- SK CEXK SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih' zneskov kot zgoraj navedeni, iwdisi v dinarjih ali Urah, dovoljujemo 3e boljše pogoje. ' ' ' ■ 1 I M Izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 5.—morate poslati .. $ 5.75 $10.— " - .. $10.83 $15.— - - $16- $20.— - .. $21.— $40— - .. $41.25 $50.— " .. $51.50 Prejemnik dobi r starem krajo izplačilo v dolarjih. tttfjNA NAKAZILA Mk'-ŠJBMO PO GABU UHTfiR ZA PRISTOJBINO |L- S L O V E NIC PvVJ B L ISJH^N.G C Q M P AN Y (TRAVEL BtSKAU) - ~ Zavist je pa huda gospodi 'nja, in tako se je, satn ne ven. jodkod, razširila govorica, d:i i Renkoveev golaž ni delan |>o 1 vseh pravilih 111 postavah. Pel ]Idrijskih mt'^arjcv je nekoč pri |Štefanu vina ugotovilo, da 11L jBenkovee kupil od njih že pol let.i nobenega mesa. Seseda !*a ni kupil od njih, ker ga j» kupoval v Spodnji Idriji, a!; kakor smo rekli, pri Fari. Beseda je dala besedo, sled 1 njič so pritegnili še šintarjn vmes je raznesla govo riea, da na konjskem britofu" pri šintarju onstran vode ni toliko irrobov kot hi jih mora lo biti. Zavist ni počivala. Oš ti rji so voe«pili v ljudi prepričanje, d<'< kuha Renkovec golaž iz kon., skega mesa in da mu potrebni materijal šinter dobavlja. Renkovec je. tožil. Kjubaric«-so pričale, da kuhajo gulaž \/. govedine in šintar je prisegel, da ni še nrkdar prinesel v Heu kovčevo kuhinjo niti kile konj skega mesa. Pa tudi komisija je prišla pokusit, in ji je šel golaž tako v slast, da so bili ov se ipa .smejali. 8tareu so pomagali loviti ž no prijatelji, a ujeti .p niso mogli. Slednjič jt SfES5S8BSSSSB8BBBSSSSSS Pe€er :: KOXJ^KO MFJSO \'fM-.krat ss^ni že č.ul, da i v konjsko meso izredno dobregn okusa. Malo na sladko po<»^ gne, sict^r da je pa tako ko pr« iič.evo. Bas zadnjič sem govo ril z rojakom, ki je prestal vso grozote svetovne vojne in a » ni mog-ei prelivalili. "Pri tem -eni se -pomnil dogodivščine iz moje rane mlado s4 i, ko smo živeli kot ptiee pod nebom iti se p^.iiii kakor razbj zda na žrehe-ta. Siatna prstše-nost nas je bihu sama neuki-u eena po rednost. Zorko. Blaž in jaz. Preu tri desetimi ieti. Zorko je sedaj v Ljubljani in je meno a najboljši linizU . , kar jih premore Jugos.lavija in še par sosednjih dežela. Kj»' je Blaž, ne vem. 'Pred sedemindvajsetimi leti sem ga zad-injir videl. Originalen fant, ii riindvajset iu* vsak dan. Spali nismo dosti. No, saj ni bilo časa, kdo bi pa vragolije počel' • Jaz sem bil najmlajši v trojici. Zorko in BJaž sta imel.i poglavitno besedo. V njima >»i bili ^eizerjpmi zakladi skoro kri mina 1 ne porednosti. V mojem rojstnem kraju j t bilo dvaintrideaet oŠtarij, ki >< vse še precej dobro uspeval** Xa cerkljansko stran je biifi zadnja Renkovčeva, preko vide je bil pa šintar, Renkovčev najbližji so^ed. R-eukovee je bil molčeč, odu ren človek, toda točil je dobi o pijačo, in v nobeni idrijski krč jmi nisi dobil tako dobrega go- 1 i S4 '/•) L'iil'nr riri niom Krat** Dne^ Xgocfcfe [I I _-_:____'"1 •_ • •• •• _-•■.: •___ ._ : . ___* -. -- • •"_lV STF.PHRX IJ3AOOOK: MOŽ Z milijardo \lr ti i iii v mladosti nih^e po ojgal. HiJ -aru enostavno in •in-g v/.ffojen — vzemite kflte-10 t * 11 cigar, v«akatne stane 7C « ntov. šnla mi v praktičnem ,.» Lii .lu prav aLi* koristila. If - -iiirno: ko s«m šolo zapustil, ui-« m znal niti brati, vsaj ne •;!'■(i!vO brati. Sele odkar ^-in • » posvetil trgovini, seni se na-inil pi-ati -vojo maitrinSčinc iu jo pravilno uporabljati. Ijahko vam pa zagotovkn: darid?n«j- -trl.ji nikogar, ki bi zuaJ 1j*- od inene na,pi>jUi'pismo. Vse kar znatni, -e»m -i sam .vfepel, v glavo. Z ulomki Ae danes ne znam ravunati. pa tudi ne uvidi in. «Vmn je to elovrk.u potrebno. Iz zemljepisa *e sploh nikoli nisem noil, razen onejca, ki -eo zavodih naučijo znač-ajnosti iu h pili manir. Po «nioji sodbi -e lahko tega >a>m naučiš v tr-gov>kem ži vi jen j n — ali je vino pitno? fV ne, mi kar odkrito povejte, pa bom natlrl natakarja, da bo pisano gledal. Snj človek vendar pošteno pla-«"-a. Kapljica, ki jn srkate, m-e -tnne 4.r>0 dolarja ^tekleniea. Pravkar vari> *ele aa- •"•«'1 pripovedovati o z.ičetku fvoje kariere. Preizkusil dobro in slabo in to je bilo popolnoma v rpdu. Ko *em — Niftnavtietnik — prisil v New VJork, sem iTTfcel natančno 80 centov v »žepu. Živel sem od t*jga -koraj ted Da, torej približan šesti dan;: w in ibil nameščen. V m k i to j varni čevljfir. V strojnem nI - j dtlku. Stavim, d« nimate poj-j< ma o izdelovanju čevljev, ali: ni res tako* To je težavna r' č.i Že takrat smo ]>ctrebovali 351, -.t reje v. da smo pošteno napra-|« vili čevrlj. dana- p H potrebu-; .i»'ino c^lo ,>4. Nil dar pre'i ni-j .-cm videl takšnih strojev, toda i1 prrddelavee j»* Enostavno!« prvtavil o'b »stroj in je rekel:j * * Videti si precej močan, j bom -pa poskusil - teboj." . Tako -eni začel. O ničeim-r nisem imel pojma, toda izpo- 2 eetka sem dplal čisto d ob m. ■ Prejemal sem za začetek štiri dolarje na tfd^n, ]>o dveh me-H jeecih somi povišali na štiri do-M larje petindvajset. Ko sem de-! lal približno tri irK;seee, stopim « nekoč k predstojniku mojesra 1 nadstropja in ga vprašam: "Recite mi vendar, gospod 1 Jortvo, ali ne bi radi na teden ' prihranili deset dolarjev?" 1 "Da, seveda, le kako?" me ' vpraša. : "To je cisto eivc-tavno," mu 1 odvmim. "Ob stroju, kjer de- ] lam, sem natančno opazoval, ■ kako preddelavec. Po- i pol noma poznam njegovo delo. < Odpustite ga in jaz prevzamem 1 njegQve delo za polovico mw.de c ki jo plačujeta n jr-mu." ( "Mar re> znate?" me vpra- < ša. ' "Seveda, kar vrzite ga iz to- > varne in poi-zknsite x menoj!M 1 "Vaši naaori so mi všeč, zdi- š te se mi iz praveca lasa rezlja- i ni." • Vrg* l je orej preddelavca na i cesto in jav; sem predel njego- s vo drlo. Vzdržal sem. Izpo- i četka je bilo težavno. Toda de- * lal sem po dvanajst ur dnevno, ( ponoči pa sem še .prebiral knji- i go o tovarniških strojih. Ko sem prebil (približno leto dni 1 pri tem delu. f*em stopil k de-Jovnemu nadzorniku spodaj in . ga vprašaj: "Ali m- hi L-adi na me-»ec. pri ; hranili sto dolarjev izida.tkov ! rule v gornjem nadstropju ?' 4 4Ka ko pa naj fo storim ?* — '.S iliti* vmjL^ar,."*j[e rej^j. j •■No, od^isti.te gosjjbdo Jo ! ueer. pa uaniestite m^ne ko' ! »^-ddelnega predstojnika, opra v :ljal bom svoje delo in pr*\vza ! i nem se njegovo za sto dolar j je v manj. kakor mu zdaj pla j ču jete. ; Stopil je v ravnatrlj?ko pi-j samo in sem čut. kako je go • voril z gospi^dom Evansom. \ > ■ d i In im ra na tel jeiji-I "Ta mladi mož ima značaj/ i sem ga čul govoriti. Poten i i-- prišel iz pisarne. "No da, bonK» pač j^osknsil •/. vami. Veste, kolikor je v na-ši moči, radi pomagamo sv o jim nameščencem. In vi -t( fant od far^. takšnega, potre j bujen m/* .tones je torej bil na^diij ♦ lan odipnšeen in jaz sem pre-vzel njegovo i-lužbo. To je bi ila čista lahka m*. Xi vredne besede. Ce zna človek prav za četi, je v poslovnem življenji vse fem lažje, čim vise se po-Nispneš. V tej službi sem vzdr žal dve leti in sem prihranil vse p-voje pi*ejemke, izvzemši petindvajset dolarjev na m'e-sec, "ki «rem jih potrelwval zs življenje. Nikoli nisem niti centa po nepotrebnem izdal Enkrat samkrat sem si ogledal Invinovo "Macbeth" za 22 centov in nekoč sem tudi gledal z galerije, kako je mlad moški igral na sroteli. Toda lic v^rjaimem, da bi človek lahke kaj prida profitiral v gledali sču — po moji sodbi tu ni ko risti. . In ko je spet minilo neka, časa, stopim lepega dne li ga spodn ravnatelju Evansu in mu rečem: "Gospod Evans, ^as fcem za. to, da odpoveste gospo da Thompsona, generalnega nadzoi*nika." "Zakaj? Kaj je pa napravil ?,v 44Ničesar." odvrnem. "Toda laihko odločen znacaj.ei in trgovsko ispreten mož kol generalni načbornik naredi ^ bilanco kar le hoče, posebn* kar sfe tiče previSkov. Delni carji morajo vzeti, kar pač je in morajo »biti s tem zadovoljni Č)ni namreč ne morejo vodil nega človeka kar takole vreč na cesto, lto i«ma vendar vse \ svojih rokah. Saj se vendaJ bojijo, da bo šla visa ropotije narazen. Vi (bi radi vedeli, za kaj sem vse tako delal? Ta-koj vam .povem. Polagoma mi je bilo vedno bolj jasno, da jt podjetje tako yelrko, da eo go flpo^ Evans, vodilni ravnattelj in večina delničarjev izgabili zvesse s potrebnostmi, izkratka da ne gredo več vštric s podjetjem. V trgovini e čevlji je namreč cela kopica podrobnosti. To ni tako, kakor pri navadnih predmetih, vse skopaj (Nadaljevanje na 4, strani.) f nlarilii tal \ r ranciji douro vedo, da so br.gati ljudje pripravljeni drago plačati za malo veselja, ple-?a, ali prijetne zabave v baru. pTrnheoKl so pripravljeni po tej poti prispevati tudi v do-bro- Vi ' sf1 , qcine namen«' mnogo vw. ka- koi Č bi trkal na njihova usmiljena si ca neposredno. Za to !je v Franciji v. i zanimanje V»oga-l.tlh ljudi ne popustilo, -i lho-j ui.;o'pviredi-telji izmišljati ved- jno nov« in privlačnejše zabave, i * • Nrdavnr. priredil v Parizu i h^rodelni večrr. kjei* bila ! njegova najv« čra priv1aČ: o-i i ._________ nastop najboljših plesalk iz ele-gantnUi.nočnih lokalov. Z nji-tm je Ifilikoipl saj vsakdo, samo' če je pjr.čal določeno tak-. . ^ " . . i \Y('£r i-o ptii lili \ Cojisi-u,, kjer so nastopile najh pše ple-( >alko v vi joličastih večernih j oblekah. Dekleta so sedela v j posebnih naslanjačih in visoka urw.poda si jih lahko izbirata ter plesala ž njimu Tem de. kletom je prepovedano flirtati. s plesalci smejo ^amo plesati. Mladenič ali mož si uajp«*ej dole! ta dobro oglodii, pot m sj pra kupiti pri .blagajni ?-/kaz-nlco. ki jo izro"; izbnini i »lesni : ki. Iii ta m ra potem ž lijimj ]?.!< s,mf 1. pa nr.j bo se t;ik«» i ■ ' * ■ i . ■Na frankov, je i bila itoloecna t akna ")(> frankov I za Vvsa-lc pdes. .Zato se W pa lali-• ko zasukal vsak, kdor je plačal frankov, po svoji volji bodi-[si z Josephinq Baker, z Mi- -is-jsippi, z Annabel J o, > Parleys, z }Suz>; Sol idem v o ali z Da m bo. |Ni tr. ba posebej omenjati, da j se je našlo mnogo .-tarli n mla-j dih gospodov, i ki so radi večkrat plesali po 50 frankov, sa-: mo da so mogli plesati valček !••'• 1-:i<*v-t■ .vvall/ z Bakorjevn aH d razen t n o Annaibello. I'-pt b je zad "volji 1 vse. Si-i'inašni nari-ški idroci -o lobi-!i v or tisočakov za najnujn jpotrrbe. v prvi vi-ti za zimskn »obleko. starejšim go>-poil i ! izvolijo po dva zastopnika ! za -kuoni sestanek, dne 27. , | NoA'EArBT? \ x Slovenskem ■^'■j Narodnem Domu, 25H Irvii!*.-! Avenue. Tirooklvn. N. V. : . ! l.i 'il.illWi'.^ i- . U-, > ; I.-,,'...... ...I..PŽIlU . 8 miiIMI^^ v nesreči nm je: ^ I SLOVENSKA NAR(H)NA C mmHA jmou I BRATSKA, delavska i { PODPORNA U STAN O V A I; Spreiew moftf in ^Dfke v letih od JI Mff 50.ipotrokfido lp. lptaftarp&i. j Clah^v^: 5Q.QPQ 1 -j K PREMOŽENJE: »Z.S^^Q^ I ?? m* kmwstii vpr&bite Jln^aJngpa tajnika dp^va ^ljPJ i q^OTii ataa: j 2657-59 s. Lawndale Av«., 0»wago. ti | AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. «» toant N fCfena $1.00 Kersuik je poloj: JurČliVi nas najbolj poljll-rten pisatelj. Več tlel, ki Jltt .TnrciC vsletl bo- lfzni in smrti iii mogel ravrSti. je Kersnik uspeSnn dovršil. "Ajrit'itor" va^l .•»leso- va najbiilj^a l \Ti:iU\.\ ŽRTEV. SI« strani. Cena ................ 6« Zuniiutva ptivi-sf i/ dalmarinskeSM tivljfiija. MLADLM SRCEM (par krasnih trtir pisatelja Meftka) ....................-.................................. Z5e .MILIJONAR RREZ DENARJA, »pisal C. Phil-lips Oppenheim. fit stranL ('«tt ................ 15 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Uppenheim je znani angleški ro-anoplsee poziian po celem svetu. MLMO ŽIVLJENJA, ^van Cankar. S3« str. Cena M MED I'ADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KuC\ li» strani. Cena........6« MOŽJE, spisal Emerson Bugb. 209 strani. Cen a 1.5« Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu (lta-tel ju. Prevod ura v nle ne zaostaja zs originalom. MRTVI fiOSTAf: ... .................................................»5* ŠALJIVI SLOVENEC {Anton Brpzovnik) * '/Atilka riajholj^ih kratkočasnii* iz vseh stanov — .- trani.........nO NADEŽNA MKOIjAJAVNA Spisal V. M. tiaršin. 112 strani. Cen*..........«9 Junak* ti'^a romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjaj« se kvl'ku, a sredi p»itn oninenjo. NASA LETA. spisal Milan 1'ugelj. 125 strani. — Cena vez..............7« Bros. ............W Kujl^it v?ehnje dvanajst jtovestl pisatelja Pu-trljn. ki je poznal duSn dolenjskega kmeta kot le malokdo. NA DEŽNA N1KOLAJ.VVNA Si>isal V. M. i>aršiu. lli Cena.....33 Junaki tepra romana Modijo ia tavajo ?kozi temo življenja. Vzpenjajo wr kviSk«. a greAl IM>ta oniti^njo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................»«• NA RAZLIČNIH POTlll ........................................ NOVA EROTIKA, spisal ivan KOZMaN. Trd« vezana. 115 slranl. Cena ---------------—............... Knjiga vsebuje "nilsli. ki so ne rodile v Človeku v prvlli letih svetovne vojne". 1'ES.MI V PROZI, splsai Cbaa. Baudelaire. 112 strani. Cenn ..............................-......................w Verna slika pestrega vellknmestnega Ii»-Uenja in spominov nanj. PINGVINSK1 OTOK. spisal Anatole France, 282 strani. Cena ————.....................—-•»— To Je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj ilrzen in brezobziren v svoji zabavljlcl. PLAT Z\ DNA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .4« Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Misel v megli*' in "Brezilno". PARIŠKI ZLATAR ...........................................36« POŽIGALEC ......................................................25» POSLEDNJI MOHIKANEC ............................3«s PATRI A (povest Is irske zfsdovine) -------------Ste POVESTI IN SLIKE, flplsal Ksaver Meika. — 7f strani. Cena -------------—------------------- ozabljaf toda strast do igra nja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot" Spisal F. M. Dostojevsk TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najbolj ših ruskih pisateljev. — Opi mladeniča, ki je imel že v naj bolj rani mladosti nagnenja nenormalnostim. Opis je živa ben in ne utruja kot nekatei dragimi romani Dnstojevske Cena $2.25 J 1 -... . ■ • . ■■ RB LAKO SEM SR JAZ LIKAL, spisal Jakab Alt-' Sew*. TRI knjige po lM. ltt in 114 stranl. Ceaa M vsak sveiek. Vsi trtj*........13t Ptsatelj nam v tdi treh knjigah opisuje usodo a-In fivljen^e kmetakega fanta, ki aa ga stari-a peslali v Sole, kjer se je vadrSeval a lastnimi sredstvi ter zdaj laije, edaj težje, lezel od Bole do Sole ter si slednjič priboril ▼ Kivlje- pR ajn mesta, po katerem je stremel. Kajlaaso plašne fivahna. Ob eitanln še bo moral 01 ta- ™ relj večkrat od srca naamaJatL Jj UJ SI JE IZMISLn, DOKTOR OK& spisal ' Jules Vama. tt stranL Cena ....__________________ .41 Menda ni bilo pisatelja na avetu, ki bi Imel tako Sivo domišljijo kot Jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi TI desetletji Je napovedal letalo, submarln, po-— W.*.MfttFtexfi JUd. Slovetilc Publish!n* CtMnpany 12.16 WEST l.6tK STREET NEW YORK, N. Y. f NA B O D A"—New TotIt Tuesday, November 15,1958 SIX)VENE (YUGOSLAV)' DAILY ZAVRŽENA FRANCOZI SE VRAČAJO ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRI REDIL I. H. 96 Dagmar je vesela, da je Marietto že pred več dnevi pripravila do t^ga. Svojo kratko svobodo je vživala z iskrenostjo in je navadno zahajala na malo višino, od koder je bilo mogoče videti daleč v daljavo, četudi ni bilo mogoče videti poti, ki je vodila ofo zidu, ker je bila talko blizu vipoikega zidu Triko tudi sodi nekega dne, ko je Marietta po kosilu apala, na klopi Čaka|te nekaj trenutkov, takoj sem pri vhk" Nič manj ginjeno se ni glasilo z druge strani. Dagmarine oči plaho pregledajo pot, ki pelje k gradu, toda Mariette ni bil ", videti, kajti še vedno je -spala. Toda nrce ji vendarle utripi je do »grla. Plahih ooi pregleda čez zid, za katerim zasliši lahen šum. Nato pa zopet zasliši zveneči gla>»: "Pazite!" " ' Takoj nato pa prileti moški klobuk čez zjd, na katerem je bila privezana vrv. - . "Prosim, potegnite me z vrvjo, dokler ne za kličem: nehajte!" zapove mošl;i glas. S tresočimi kol »ni hiti Dagmar na kraj, kjer je padel klo-huk z vrvjo. Klobuk odveze in vleče počasi za vfr, dokler ne zapazi, da je nekaj potegnila čez zid in čez črepinje. Tedaj pa zapove moški glas: "Stojte!** Dagmar več ne vleče, vidi samo, da na črepinjah leži moška i&uknja. Tedaj pa sliši nadaljnje povelje: . "Halo, poslušaite sedaj dobro! PVivezite vrv k drevesu tako trdno, kolikor morete, da bo popolnoma nategnjena. Morate pa dobro zavezati, da se ne bo razvezala, ko bom plezal po vrvi, ra«iimete?,; "Da, da, — oh da!" odgovori Dagmar s tresočim glasom. Že ta moški glas ji navdihne Čut pomirjenja. S tresočimi rokam n z vso svojo močjo ovije vrv nekolikokrat okoli drevesa in jo trdno zadrgne. "Gotovo, vrv j? popolnoma trdna," zakliče. Takoj nato atasiu i drgnjenje čevljev na vnanji strani zidu. Z velikimi, plahimi očmi gleda na kraj, kjer je ležala suknja. In tedaj se prikažejo močne moške roke, ki eo se oprijemale suknje, da se ne b» ranile ob steklene črepinje. Dagmar se nenadoma poloti straii. Komu je pomagala čez zid? Mogoče je kak vlomilec, zločinec? Pa predno je v tem na jasnem, kaj naj bi storila, že stoji pred njo z drznim skokom mlad gospod. Vzravnan in vitek stoji pred njo ter ji obrne bvoj zagoreli, izraz,ti ofbraz. Dagmar stoji nekaj čaisa kot okannenela ter ga gleda z velikimi očmi. Nato pa brez vsake moči ae opotče proti njemu, razkrili svoje roke in kot bi ga prosila pomoči, zakl; če napol zadušena v razburjenosti: "Oosp brli postali že trdi. Njegov dvig ni bil nič manj čudovit od njegovega padca. Začel je kot krojaški vajenec, ki se je moral že z dvanajstim letom sam preživljati. Bilo pa mu jo komaj sedemnajst let, ko je sedel kot glavni risar v enem največjih modnih podjetij. Kfi-ientke in šef so ga oboževali. Z osemnajstim letom je imel svoj lastni at rt je v Rue de la Paix in v eni sami sezoni je potolkel vse svoje tekmece. Sedaj se bo odpeljal ubog in zapuščen v Novi svet, življenju potujočeg« komedianta naproti. Svet je nehvaležen in gotovo ne ga ne bo spomnila no bena izmed njegovih nekdanjih ki i jen tk vz ameriške (temarne aristokracije, ki so bile nekoč poaosne, če so sntfele stopiti predenj. ŽENIN SE JI JE SAMO SMEHLJAL. V Pekingu je zahtevala gospa Juančilivano ločitev zaradi bigaimije svojega moža. Oljnem je zahtevala 30.(X)0 dolarjev aliiiKMitov. Toženi mož je sin bivšega iprezidenta in gene-raenoa Hamburg v Hamburg 10. ile<-embra : Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg 1'». (leceinbrn : Bremen v Bremen 14. deeembra : New York v Hamburg Rex v Genoa 16. decembra : Queen Mary v Cherbourg 17. decembra : Paris v Havre 21. deeemhra : Hansa v Hamburg 2G. deeemhra : Xormandie v Havre tega iizrinil ? Xe, veste, to pa ni bil o potrebno. V^ste, rad sem zahajal v njegovo vilo, o vsaki reči sem k>e pogovoril ž njim, "111 veste, naposled sem poročil njtgovo hčerko. Tako vidite, če se prav vzame, ni hilo potrebno, da bi izrinil še starega gospoda. Stanuje pri nas in se je postara.1 kakor zemlja. Dejansko storili 1 vse zanj. Seveda, je meni in moji ženi vse zapisal. Ona nima smisla za to — veste, je ta'ko skromna in zgolj 7.a gospodinjstvo — in ta^ ko z vfcem razpolagam sam. (V dobi stari gospod kakšne denarje. -seveda vse pripada nam skupno. Saj siromak ne bo več dolgo zemlje tlačil, sleherni dan opažaim, kako se mu slabša. Vprašate, če se bo moj sin posvetil trgovini? Verjemite, jaz bi to rad videl, toda zdi se mi. da ne nagiba k temu, preveč je po materi, ali pa je morda šolanje temu krivo. Ne verjamem, da bi univerza zbudila talente za trgovino — kaj pa vi fpravite? V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni' ških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA* Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK