MATIJA PIRC:
Maribor.
^»SS—^ ribližno dve uri in pol se že vozimo z brzovlakom iz
Mrek   ff ^k  Ljubljane v  smeri proti severovzhodu. Prekoračili
VuifX ^S  smo   ^e   razv°die me(i Savo in Dravo.   Zdaj smo
ulfii.jtmfr      dospeli naDravsko ali Ptujsko  polje.   Na
¦Vj«jf\Jj)       Pragerskem se ustavi vlak. Nekateri sopotniki
n|^\*^        se poslove od nas in vstopijo v vlak, ki pelje v
l^pj              vzhodni smeri proti Ptuju, Ormožu in Čakovcu, naš
\\vt               vlak pa se kmalu začne zopet pomikati po progi, ki
CAJfc^^v         (jrzi naravnost proti severu. Ne da bi se ustavili na
malih postajah RačjesFram, Slivnica in Hoče, drvimo po
lepi ravnini naprej. Na levi se vzdiguje ne daleč od naše proge mo*
gočno P 6 h o r j e s svojimi temnimi gozdovi, na desni pa nas po*
zdravljajo od daleč prijazne Slovenske gorice. Veličasten je
pogled na starodavni grad Vurberg v Slovetiskih goricah, ki gleda
tja doli na Dravsko polje, kakor bi hotel reči: »Vse to je bilo nekdaj
meni podlažno!«
Samo za hip se nam pokaže pri postaji Račje«Fram gradič, v ka* terem so kovali nekdaj Peter Zrinjski, Erazem Tattenbach in Franjo Krsto Frankopan zaroto zoper krute Habsburžane.
Čimbolj hitimo proti severu, tembolj se množi število indiustrial* nih podjetij, ki pričajo, da se bližamo večjemu mestu. Tako opazimo v Hočah veliko množino železniških pragov, ki jih v ondotni tvornici na poseben način impregnirajo, t. j. z oljem prepoje, preden jih zeu> kopljejo v zemljo kot podlago železniškim tračnicam. Strokovnjaki pravijo, da jih impregnacija ščiti za več let pred gnilobo.
Zdaj vozimo mimo T e z*
ft=^:------------------------------------------1    n e.   Nebroj   železniških voz,
fejjijj^^gf^;                                         natovorjenih   z raznovrstnim
M^^H^H^^^^j                        blagom, čaka tu na odpravo,
ipPl^^^^M^MMjhjjjj^^^^l^ na levo in desno pa opazimo H|jj^|jj^M2HHl|^|^^^HBBH lične nove tvornice, ki pro\z= I^PmHm^^^^^^^^^^^^H vajajo kovinaste izdelke, vo= ^^-^^^^HJI^^^^I zove, mostove in drugo. Ka* Hfe_        ^ ^^RJ^^^^^^^HI   ^or blisk je letelo vse to mi=
^^^HflR       ^^IH^^^^^^^H    mo nas 'n ^e smo na ^i^0^6111'
^^^^E^Bs\   ¦¦' i^^^^^BHgl    190  m    dolgem   železniškem
mostu,  ki  drži preko Drave.
Železniški most.                      Prekrasen   pogled   na   mesto
i
t
M a r i b o r se nam odpre na levo in desno. Komaj da smo čez most, se že ustavi vlak, in izprevodniki kličejo »Maribor, glavni kolodvor«. Čudno se nam zdi, da je na kolodvoru toliko policijskih stražnikov in carinskih uslužbencev. Zdaj šele zapazimo, da smo bili v brzo= vlaku potniki dveh vrst: taki, ki smo se peljali samo do Maribora, in taki, ki se peljejo še dalje v komaj 20 km oddaljeno Avstrijo. Zadnji ne smejo izstopiti, stražniki obkolijo njih vozove od vseh strani, da ne bi mogli kaj nezacarinjenega vzeti s seboj v tujo državo. Nam pa, ki ostanemo na ozemlju naše države, je pot v rnesto svobodna.
Dragi prijatelji in znanci nas presrčno sprejmo pred kolodvorom. Lepo jesensko popaldne je. »Na Kalvarijo!« pravi eden izmed njih. »Dobro četrt ure samo bomo hodili, pa se bomo vzpeli skoro 100 m nad mesto, odkoder bomo imeli prekrasen pogled na Maribor in na njegovo okolico!«
Ne pomišljamo dosti in že korakamo po Kolodvorski ulici, potem skozi mali park na Zrinjskega trgu in nato po lepi, široki in moderni Maistrovi ulici. Ena najlepših v Mariboru je. Mariborčani so jo krstili po možu, ki je osvobodil mesto iz nemških rok. Na desno in levo visoke in lepe hiše, ob hišah mični vrtički, pred temi pa ob cesti lep kostanjev drevored. Po Maistrovi ulici gredoč vidimo, da imajo tudi stranske ulice in ceste krasne drevorede. Vse so v zelenju. Čudno se nam zdi, da je tu malo prometa. Spremljevalci nas pouče, da smo v onem delu mesta, kjer stanujejo večinoma imovitejši ljudje in razni državni uradniki v modernih novih hišah in vilah, dočim bomo videli trgovine in živahen cestni promet v starem delu mesta. Pred 30 leti so se razprostirali tu še saroi zeleni travniki in pašniki. Zdaj je ves prostor zazidan. Le na zapadnjem koncu Maistrove ulice je ostal velik del nezazidan. Tu se raz« prostira na znožju Kalvartje in Piramide prekrasen mestni park. Mi zavijemo vanj. Ne moremo se nadiviti tej krasoti! Pri vhodu v park nam plava na malem rib* niku naproti cela jata rac in med njimi mogočen labod, bel kakor sneg, vsi pa odpirajo kljune, češ, dajte nam skorjico kruha, da se               Del mestnega parka.
bomo   stepli   zanjo.    Kamor   se
ozremo, povsod nov pogled: tu skupina belih brez, tam skupina javorov, tam zopet kostanji, tam same jelše, tam same vrbe žalujke, tam zopet grede cvetic, med temi pa podstavki bivših spomenikov.
»Spomeniki so sneti. Predstavljali so nasprotnike Slovanstva, sneli so jih in oddali v mestni muzej,« tako nam pojasnjuje prijatelj. Zdaj zavijemo skozi temen smrekov gazd. Človek bi mislil, da ni v parku, temveč Bog ve kje v kakšnem gostem gozdu. »Tu na tein granitnem kamenu je bila bakrena plošča z glavo Nemca Jahna; tega so prvega načeli slovanski mariborski dijaki še pred prevratom. Nemci so ga postavili sem samo zato, da bi nas Slovence izzivljal. V svoji obne* moglosti so ga potem sami sneli in spravili ne vem kam. Zdaj pa smo na koncu parka. Še malo navkreber, nič ne bo hudega, kmalu smo na Kalvariji!«
Vstopimo v malo sotesko, na levo in desno lepi vinogradi, potem malo navzgor po vijugasti poti sredi gozda, hipoma stojimo na mali planoti, pod nami pa se razprostira prelepi Maribor in Ptujsko ali Dravsko polje. Diven je ta pogled! Sedemo na klop in se zatopimo v to veličastnost!