Navod
k naueenju italijanskega jezika
za
slovenske ljudske šole,
II. del.
Spisal
Anton Valentič.
Yelj4 90 h.
Na Dunaju.
V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.
/
' v.i
Navod
k naueenju italijanskega jezika
za
slovenske ljudske šole.
H. del.
Spisal
Anton Valentič.
Izboljšana izdaja besedila iz leta 1906.
Velja vezan s platnenim hrbtom 90 vinarjev.
Na Dunaju.
V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.
1908.
Šolske knjige, v. c. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo
dane, se smejo prodajati samo po ceni, ki je povedana
na čelni strani.
Pridržujejo se vse pravice.
^0001
Ul ^ t - o !
a;
-l . ,vC /
3
"Uvod. (Introduzione.)
1. Dvoglasniki. (D e i d i 11 o n g h i.)
Quello, che agli altri fai,
Tu pur dagli altri avrai.
II figlio virtuoso č la deli-
zia della famiglia. Siate
buoni!
Kar drugim storiš,
To od drugih dobiš.
Kreposten sinje veselje svoje
družine. Bodite dobri!
Zlog, ki je sestavljen iz dveb samoglasnikov, imenuje
se dvoglasnik (dittongo).
Troglasnikov (trittonghi) in eetveroglasnikov (qua-
drittonghi) v novejšem času ne pripoznavajo, ker besede,
ki imajo po tri ali štiri samoglasnike zaporedoma, dele
v dvo- in samoglasnike; n. pr. figliuolo razdeli se tako:
figli-uo-lo; miei = mie-i; tuoi = tuo-i; figliuoi =
figli-uo-i, vendar se sme razdeliti tudi: figliuo-i.
Opomnja. a) Dvoglasnikova samoglasnika se na koncu
vrste ne smeta ločiti, kakor se tudi števila pisana se
številkami ne dele.
b) Dvoglasniki so zategnjeni (distesi), kakor v bese¬
dah: f&i avr&i, sei, noi; in zbrani (raccolti), kakor
v besedah: si&te, budni, pidde itd. V prvih se bolj
poudarja prvi, v drugih drugi samoglasnik.
X. 940. Fol. 81/OS.
i *
4
2. Zlogi in besede. (Delle sillabe e parole.)
II leone š chiamato il re di
tutti i quadrupedi.
II Po š il pid grande dei
fiumi d’ Italia.
Le gru sono grossi uccelli
di palude (trampolieri).
Besede so enozložne
(polisillabe).
Lev se imenuje kralj vseh
četveronožcev.
Pad je največa reka v Italiji.
Žrjavi so velike ptice mo-
čvirnice.
(monosillabe) ali večzložue
3. Glasovni poudarek (naglas). (L’ accento tonico.)
Nekaterim besedam se poudarja zadnji samoglasnik,
kakor: bonta, amo, belta. Takim pravijo presekane besede
(parole tronche). — V drugih se poudarja samoglasnik
v predzadnjem zlogu, kakor: fratello, mattina, scolaro.
Takih besed je v italijanščini največ; imenujejo se ravne
besede (parole piane). — Zopet v drugih se poudarja
samoglasnik v predpredzadnjem zlogu, kakor: leggere,
scrivere, tavola. Take se imenujejo polžke besede (parole
sdrricciole). — Nekaj malo je tudi takih, ki imajo poudarek
še bolj zad, kakor: seminano, comunicano in dr. Takim
pravijo parole bisdrucciole.
Opomnja. Glasovni poudarek je velike važnosti v ita¬
lijanščini, ker vpliva zelo na bistvenost samoglasnikov. To
velja zlasti v dvoglasnikih uo in ie, kateri se ohranjajo
le v naglašenih zlogih in pred enostavnim soglasnikom,
med tem ko se pred dvojnatim soglasnikom in z drugačnim
naglaševanjem uo in ie izpreminjata v o in e, n. pr.
io suono — noi soniamo; buono — bonta; muovere —
rnosso ; siede — seduta; fieno — fenile itd.
5
4. Slovnični poudarek.
(L’accento grammaticale o graiico.)
Ta je trojen, to je: zategnjen O) grave, oster ali
kratek (') acuto in upognjen C") circonflesso.
a) L’accento grave (zategnjen p.) ['].
Ta se deva:
Na končne samoglasnike a, n, i, e presekanih
besed, kakor:
virtii namesto virtude *),
čari ta „ caritade,
pie „ piede itd.
Na končni samoglasnik nekaterih tujih besed kakor:
Gesli, Noe, Moše, Peru, sofa, caffe itd.
Na končni samoglasnik tretje osebe v dovršnopre-
teklem času (pass. rimoto) pravilnih glagolov, kakor:
egli amb, črede, seliti, in na končni samoglasnik prve in
tretje osebe v ednini določnega prihodnjika: io amero,
egli amera; io tern ero, egli temera; io udiro, egli udira.
Dalje tudi na zadnji samoglasnik tretje osebe v ednini
sedanjika pri glagolih sestavljenih iz fare in stare,
kakor: egli disfa (on razdrč), egli rista (on zopet,
[vnovič] stoji) itd.
Na enozložne besede, katere, ko bi se pisale brez
naglasa, zamenile bi se lahko z drugimi, ki enako slove,
pa drugo pomenijo; n. pr.
da (glagol dati) za razločitev od da (predlog od, pri);
di (dan) „ „ „ di (predlog od);
e (glagol essere) „ „ „ e (veznik in);
la (prislov tam) „ „ „ la (spolnik);
li (prislov tam) „ „ „ li (spolnik);
ne (uikav. prislov) „ „ ,, ne (zaimek);
si (trd. prislov) „ „ „ si (zaimek);
sč (zaimek si) „ „ „ se (veznik ako);
fe (fede) „ „ „ fe (fece od fare).
*) Besede, koje ne razumeš, poišči v priloženem slovarčku.
6
Ta naglas dobivajo na zadnji zlog tudi sestavljenke iz
che in cio: affinche, poiche, perclie, giacche; percio,
accib in prislovi lassu, laggiii, costa, costi, cola, coli, giii.
Opomnja. Enozložne besede, ki imajo en sam pomen,
ne trebajo naglasa, kakor: Po, fa, re, sta, no, va, qui,
qua, fu itd.
bj L’ accento acuto (ostri p.) [ '].
Ta naglas se deva na predzadnji samoglasnik neka¬
terih med seboj si enakih besed, ki pa, različno naglašane,
imajo tudi različen pomen, kakor: balia (svojevoljnost)
in balia (dojnica); malvagia (vinska vrst) in malvagia
(hudobna). Dalje je ta naglas navaden tudi v nekaterih
besedah na io in ia, zato, da se pravilno izgovarjajo,
kakor: restio, mormorio, malia in dr. in slednjič v tistih
besedah, koje pesniki naglašajo le zaradi metra zoper
navadno rabo.
c) L’accento circonflesso [*]. (Upognjen p. ali strešica.)
Ta se stavi namesto dveh i v množini pri onih samo¬
stalnikih na io, kjer bi bil sicer pomen dvoumen; n. pr.
odi = odii (sovraštva), za razločitev od odi (2. oseba
edn. = slišiš); augur! = augurii (voščila), za razločitev
od auguri (2. oseba edn. = voščiš).
Opomnja. Ta naglas se rabi tudi v skrajšanih oblikah
tretje množinske osebe v daljno pret. času (pass. rimoto),
kakor: amar (namesto amarono), udir (namesto udirono) in
v nekaterih nedoločnikih, kakor: torre (namesto togliere) itd.,
kar je pa večinoma le v vezani besedi navadno.
5. Apostrof. (L’ apdstrofo.)
L’ ozio č il padre d’ ogni Lenoba je mati (začetek)
vizio. vsake strasti.
Apostrof je neka mala vejica, ki se postavlja na
zgorenjo stran konec zadnje črke v besedi in pomenja, da
se je kaka črka ali celd kak zlog izpustil.
7
V zgornavedenem zgledu (L’ ozio, d’ ogni) se je
samoglasnik izpustil, zato ker se naslednje besede zače¬
njajo sž samoglasnikom.
Tako se v bolj visokem slogu in v poeziji pišejo
počlenjeni predlogi:
V sledečih besedah znači apostrof izpuščenje celih
zlogov, kar se tudi rabi le v višjem slogu in v poeziji:
Opomnja. Apostrofovani soglasnik se ne sme puščati
na koncu vrste, ker dela zlog z naslednjim samoglasnikom.
6. Pravopisje. (L’ ortografla.)
Splošno vodilo pri pravopisju je: piši, kakor se besede
dobro izgovarjajo in izpeljujejo, ter pazi posebno na izre-
kovanje dvojnih in podobnih si soglasnikov, kakor: cap-
pel-lo, a-gnel-lo, pešce, interesse, formaggio, bacio itd.
7. Dvojni soglasniki v zloženih besedah. (Consonanti
doppie nelle parole coinposte.)
V sestavljenih besedah se podvoji začetni soglasnik
druge sestavljenke (razen s impura in gl):
1. Kadar se prva sestavljenka, ločena od druge,
konča na naglašeni samoglasnik; n. pr. piu in tosto =
— 8 —
piuttosto; gia in mai = giammai; daro in ti =
darotti.
2. Kadar je prva sestavljenka eden izmed sledečih
členkov: a, da, fra, o, ra, so, sopra, su, contra, qua;
n. pr. accanto, davvero, frattanto, oppure, raddoppiare,
sopportare, sopravveste, succinto, contraffare, quaggiu.
3. Kadar je prva sestavljenka ena izmed teh-le eno¬
zložnic : e, fa, fo, fu, lia, ho, sto, sta, vo, va, kakor: evvi,
fammi, vattene itd.
Opomnja. Pred drugimi sestavljenkami, ki se začenja¬
jo z b, m, p, členki in in con, izpremene n v m, kakor:
imparziale, comporre, combattere, commettere; pred 1 in
r se pa n izpremeni v iste črke, ki začenjajo drugo sestav¬
ljenko, kakor: illecito, irragionevole, collegare, correo.
8. Razzlogovanje. (Divisione delle sillabe.)
1. Soglasnik med dvema samoglasnikoma se druži z
drugim zlogom. Primeri: a-mo-re, pa-ro-la, kot v slovenskem.
Izvzete so besede, sestavljene iz ad, dis, in, mal, mis, tras,
ki se razzlogujejo tako, kakor so izpeljane ali sestavljene.
Primeri: ad-agio, dis-ubbidire, mal-in-cuore, mis-avventura
tras-andare itd.
2. Dva soglasnika med dvema samoglasnikoma gresta
v drugi zlog, alro skupaj zvezana moreta začenjati besedo.
Primeri: li-bro, ea-pra, scri-gno, mo-sto. Ce pa ne moreta
začenjati besede, gre prvi soglasnik v prvi zlog, a drugi
v druzega. Primeri: Guar-datevi dal-le men-zogne. (Varujte
se laži.)
Izvzeta sta vr in cq, ki gresta vedno v drugi zlog.
Primeri: >Se a-vrete modi gentili, vi a-cqui-sterete bene-
volenza. (Če bodete priljudni, pridobote si ljubezen.)
9
3. Trije soglasniki med dvema samoglasnikoma gredo
v drugi zlog, ako skupaj zvezani morejo začenjati besedo.
Primeri: Mo-stra-mi il na-stro (Pokaži mi trak)! Ce pa
ne morejo začenjati besede, prvi izmed treh soglasnikov
gre v prvi, druga dva pa v drugi zlog. Primeri: Sem-pre
vi sarb ob-bligato (Vedno vam bom dolžan).
D. Velike črke. (Lčttere maiuscole.)
Te se pišejo v takih slučajih, kakor v slovenščini.
10
Prvi razdelek. (Divisione prima.)
Praktične vaje v jeziku. (Esercizi pratici
di lingua.)
O spolnlkih. (Degli articoli.)
1 .
Il genitore, roditelj;
il giusto, pravični;
lo zero, ničla;
tranguillo, miren;
dire, reči;
alberi coniferi, iglata dre¬
vesa, šilovje, storžnjaki;
lo struzzo, noj;
10 scienziato, učenjak;
V insetto, žuželka;
V acido carbonico, ogljenčeva
kislina;
assorbire, srkati, posrkati;
mediante, s, po;
11 valove, vrednost.
II figlio ama il suo genitore. I figli amano i loro
genitori. 11 solino del giusto e tranquillo. Plurale? . . . .
Lo struzzo č il piu grande uccello. Gli struzzi sono
i piu grandi uccelli. Lo scienziato e savio. Plurale?
Presso i numeri interi lo zero alla sinistra non ha nessun
valore. Plurale? .... L’ albero assorbe dali’aria 1’acido
carbonico mediante le foglie. Gli alberi .... L’ insetto
č un animale per lo piu nocivo. Gl’ insetti ....
11
2 .
La ghiaia, sip, prod;
Veta, starost, doba;
stimato, spoštovan;
ingkiaiato, posuto sč si pom;
impuro, nečist;
malsano, nezdrav;
importante, važen;
considerevole, znaten (velik);
V edizione, natis, izdaja;
V eredita, dedina;
apprezzato, cenjen, čislan;
virtuoso, kreposten;
perfetto, popoln;
migliore, bolji;
posteriore, zadnji, poznejši;
quasi, skoraj.
Veta avanzata, visoka starost;
La donna virtuosa b stimata ed apprezzata. Le
donne .... L’ anima nostra b imnaortale. Le anime ....
L’ acqua pura b sana. Plurale? .... L’ erba č verde.
L’ erbe . ... L’ eta di quest’ uomo non b avanzata. Le
eta .... L’ eredita, che ho ricevuto da mio padre, non
era considerevole. Molto piu importanti erano le eredita,
che avete avuto voi dai vostri zii. L’ edizione nuova d’ un
libro non b quasi inai perfetta. L’ edizioni posteriori sono
migliori.
3 .
Služiti, s ervir e ;
popraviti , governare, giustar
prenočiti, pernottare;
zvesto, fedelmente ;
pod milim nebom, sotto il
delo aperto (ali’ aperto);
cigan, lo zingaro;
urar, V orologiaio ;
Italijan, V Italiano;
noht, V unghia;
neobčutljiv, insensibile.
Učitelj bode hvalil svoje učence. Učitelji bodo hva¬
lili svoje učence. Vojaki zvesto služijo cesarju. Ogledala
so draga. Cigani prenočujejo pod milim nebom. Urarji
popravljajo ure. Italijani govore italijansko. Sestre delajo
v hiši. Matere nas uče moliti. Nohti so neobčutljivi. Dedine
niso vse znatne.
12
4 .
Sincero, odkritosrčen,iskren; V ortica, kopriva;
incontrare, srečati; la pianta, rastlina.
11 padre ha un buon figlio. La madre ha una buona
figlia. II maestro ba uno scolaro diligente. La inaestra
ha un’ amica sincera. Questo signore ba un amico fedele.
Questi signori hanno amici fedeli. Questa fanciulla ha ima
buona madre. Queste fanciulle hanno buone madri. Quella
pianta č un’ ortica. Quelle piante sono ortiche. Ho incontrato
un amico ed un’ amica.
5.
Sirota (sirotek), V orfano;
sirota, V orfana;
lastovka, la rondine;
čebela, V ape;
roj, lo sciame;
En gnil zob ne
prinese pomladi. Ena
neumrjočo. Brat ima
zob, il dente;
zdravje, la salute;
gnil, guasto , marcio ;
pokvariti, rovinare.
pokvari zdravja. Ena lastovka ne
čebela ni še (en) roj. Imamo dušo
(enega) prijatelja. Mati ima (eno)
prijateljico. Ta deček je (ena) sirota; ona deklica je nje¬
gova sestra; je tudi (ena) sirota.
6 .
Io sono figlio di Giuseppe.
Sono figlio di un (d’ un)
contadino.
Questa časa e di mio padre.
Io parlo di mio fratello.
Questa tavola. č di legno.
Giacometto č un ragazzo di
buoni costumi.
Ho portato il libro a Gio-
vannina.
Jaz sem Josipov sin.
Sem kmetski sin (sin enega
kmeta).
Ta hiša je mojega očeta.
Jaz govorim o svojem bratu.
Ta miza je lesena (iz lesa).
Jakec je deček lepega ob¬
našanja (vedenja).
Prinesel sem knjigo Ivanki.
13
Tu hai dato la penna ad Ti si dal pero enemu učencu.
uno scolaro.
Egli č stato a Gorizia.
Sono stato da Giovanni.
Ho ricevuto la lettera da
un amico.
Sono partito da Trieste.
Oporanja. Di znači drugi sklon, a tretji, da šesti.
On je bil v Gorici.
Bil sem pri Janezu.
Prejel sem pismo od nekega
prijatelja.
Odšel sem iz Trsta.
7.
La pazienza, potrpežljivost,
(potrpljenje);
il dovere, dolžnost;
(a corteccia, skorja, lub;
lo stelo, steblo, deblo;
la viola, vijolica;
la rosa, roža, vrtnica;
il rispetto, spoštovanje;
la merce, blago;
sacro, svet, posvečen;
ruvido, hrapav, oster;
spinoso, bodeč, trnjev.
La pazienza del maestro č grande. Il dovere dei
figli verso i genitori č sacro. La corteccia deli’ albero
e ruvida. La corteccia degli alberi e ruvida. Lo stelo
della rosa e spinoso. Gli steli delle rose sono spinosi.
L’ uovo dello struzzo 6 grande. Le uova degli struzzi
sono grandi. Portiamo rispetto al maestro! Obbediamo ai
genitori! Francesco scrive una lettera ali’ amico. Quando
scriverete voi agli amid? Queste frutta le abbiamo
ricevute dagli ortolani. Abbiamo avute quelle viole
dalle amiche.
Opomnja.
V drugem sklonu namesto di il govori se del;
v tretjem „ „ a il „ „ al;
v šestem „ „ da il „ „ dal.
itd. itd. itd.
Sledeča tabla kaže, kako se določni spolniki zdru¬
žujejo s predlogi di, a, da, con, in, su, per v eno
— 14 —
besedo in se potem zovejo počlenjeni predlogi = prepo-
sizioni articolate:
8 .
Lo schioppo, puška, puša;
il pešce, riba;
il pavone, pav;
lo spiedo, raženj;
scherzare, šaliti se, igrati se;
la soglia, prag;
il mazzo, šop, šopek;
arrostire, peči;
crescono, rastejo;
iersera, sinoči.
Io parlai col vicino iersera. Sono stato in chiesa
coli’ orfano. Non ischerzo collo schioppo. Parlo molto
volentieri colla nostra vidna. Il mio padrone b nel
giardino. Gli alberi crescono nell’ orto. Dormi tu nella
camera di tuo padre? I pešci vivono neH’acqua. Quell’uomo
porta sempre una penna di pavone sul cappello. Ho veduto
arrostire un agnello sullo spiedo. Ecco un cane sulla
soglia della porta. Ho comprato questo mazzo di flori
pel nonno.
*) gl’, degl’, agT itd. se rabijo, seveda, samo pred samostalniki,
kateri se začenjajo z i. N. pr. Gl’ Italiani, agl’ Istriani.
15
L’ oca, gos;
la saccoccia, žep;
l’ aiuola, leha, greda;
non devo, ne smem;
9 .
partito, odšel, odpotoval; .
soltanto, samo, le;
puro, čist;
caduto, padel.
Carlo e gia partito coi fratelli. Sei stato cogli sti-
vali nell’ acqua. Vediamo cogli occhi. Noi non iscriviamo
colle penne d’ oca. Nei giardini dei signori sono molti
flori. Negli orti del nostro villaggio sono molti alberi
fruttiferi. Non porto le mani nelle saccocce. Sui monti
č caduta la neve. Sugli alberi cantano gli uccelletti.
Non devo camminare sulle aiuole zappate, nč sull’ erbe
seminate. Adopero pei capelli soltanto 1’ acqua pura.
10 .
Čigav? di chi?
zdravnik, il medico;
župnik, il pdrroco ;
zvon, la campana;
zvonik, il campanile;
rokavice, i guanti;
lažniv, bugiardo;
pločica, la lavagna;
brez, senza.
Čigav je oni lepi vrt? Oni vrt je (od) strica mojega
učitelja. Zid vrta našega soseda je previsok, Veruješ-li
ti Petru? Jaz sem vedno veroval odkritosrčnim ljudem
(persone). Prijatelju tega dečka ne verujem, ker je lažniv.
Od koga ste dobili ta pisma? Od župnika te vasi. Govoril
sem v mestu z bratom našega zdravnika. Oni deček je
brez očeta in matere.
11 .
Pripravil, preparalo; s kom? con chi ?
za koga? per chi? nimamo, non abbiamo.
Za koga si pripravil ono sobo ? S kom si bil v cerkvi ?
Jaz pišem s peresom na papir. Ti pišeš sč skrilnikom ali
16
s kredo na pločico. Z rokama delamo, z očmi vidimo, z
nogama hodimo. V zvonikih so zvonovi. Za koga ste kupili
te rokavice? Za hčere te gospe. Kaj imate v žepih?
Nimamo ničesa.
O samostalnikih. (I)e’ nomi.)
12 .
Il cavallo, konj;
il fiore, cvetica;
il collega, tovariš, sodrug;
la mano, roka;
la falce, nož;
la medicina, zdravilo, lek;
i cavalli, konji;
i fiori, cvetice;
i colleghi, tovariši;
le mani, roke;
le falci, noži;
le medicine, zdravila;
cbgliere, brati, trgati;
la qualita, vrsta, raz vrst;
fertile, rodoviten, plodovit;
sterile, nerodoviten, pust;
falso , kriv, ponarejen;
ispirato, n av dihnj en;
quadrupede, četveronogat;
l’ufficio, urad, služba;
rinomato, sloveč, znamenit;
antico, s
consolare, tolažiti, razvese¬
ljevati ;
coltivato, obdelan;
10 stemma, grb;
11 duca, vojvoda;
10 speziale, lekarnik;
11 lago, jezero;
il profeta, prerok;
la Carniola, Kranjsko;
', prastar.
Il collega e un compagno nell’ ufficio. Io stimerč
sempre i miei buoni colleghi. Il cavallo č un animale
quadriipede. Quanto costano questi cavalli? Nella Carniola
vi sono tre rinomati laghi. Gli speziali preparano e ven-
dono le medicine. Lavoriamo colle mani. Chi vuol avere
i frutti, non deve cogliere i fiori degli alberi. I contadini
adoperano varie qualita di falci. I campi coltivati sono
fertili; i non coltivati sono sterili. I buoni figliuoli con-
sdlano i genitori.
17
13 .
Trgovec, il mercante, il nego-
ziante;
grof, il conte;
dežela, ilpaese,la campagna;
obrezovati, potare;
lisica, la volpe;
orglavec, V organista;
katehet, il catechista;
marljiv, diligente, attivo;
pazljiv, attento.
Ti trgovci imajo mnogo denarja. Učenci so marljivi
in pazljivi v šoli. Dobre knjige so vedno koristne marljivim
učencem. Grof ima dva sina in dve hčeri. Kmetovavec
obrezuje trte zgodaj spomladi ali že v jeseni. Lisice so
zvite živali. Čigavi so ti noži?
14 .
La mosca, muha;
la spiga, klas;
il fuoco, ogenj, kres;
il lago, jezero;
V amico prijatelj;
il medico, zdravnik;
le mosche, muhe;
le spighe, klasje;
i fuochi, kresovi;
i laghi, jezera;
gli amici, prijatelji;
i medici, zdravniki;
piacevole, prijeten;
Austriaco, Avstrijec;
la storia, zgodovina, povest;
la vigilia, preddan.
vnsudiciare, umazati;
l’ oggetto, stvar, predmet, reč,
objekt;
la mdnica, rokav;
il cappotto, suknja;
La mosche insudiciano gli oggetti. Questa segala ha
le spighe molto belle. Le maniche di questo cappotto sono
larghe. Piacevoli sono i luoghi presso i laghi. Noi abbiamo
dei buoni e sinceri amici. In questa citta vi sono molti
medici. Io sono stato e šaro sempre un buon Austriaco.
Anche noi saremo sempre buoni Austriaci. Un altro anno
studierete la storia degli antichi tempi. Alla vigilia di
S. Giovanni ho veduto sui monti diversi fuochi.
Navod k naučenju ital. jezika, II. (X. 182. Fol. 143/05.)
18
Opomnja. Besede s končnicami -ca in -ga, -co in
-go dobč v množini vmes h, da obdrže trdo izreko. Izvzeti
ste Austriaco, Brečo in malo druzih. Mnogo besed na -ico
pa izpremeni v množini trdo v mehko izreko: -ici.
15 .
Jezus Kristus, Gesii Cristo ; j Kras, Car so;
katoličan, il cattolico;
pobožen, devoto, pio;
kuhar, il cuoco;
kuharica, la cuoca;
vajen, avvezzo, abituato;
sovražnik, il nemico;
gozd, il bosco;
smokva il fico;
štacuna la bottega;
odpustiti, oprostiti, perdonare.
Kuharji in kuharice so vajeni ognju. Smokve so sladke.
Breskve rastejo na breskvi. V starih časih so bili na Krasu
veliki gozdovi. Kranjska jezera so znamenita. Koliko štacun
je v našej vasi? Ljubimo prijatelje, a sovražnikom odpustimo.
Il bacio, poljub;
il raggio, žarek;
V uscio, izhod;
la camicia, srajca;
la ciliegia, črešnja;
la coscia, stegno;
la battaglia, bitka;
la famiglia, družina, obitelj;
bastare, zadostovati;
umano, človeški, o;
il selvaggio, divjak;
i baci, poljubi;
i raggi, žarki;
gli usci, izhodi.
le camicie, srajce;
le ciliege, črešnje;
le cosce, stegna.
le battaglie, bitke;
le famiglie, družine;
il dolore, bolečina;
il valove, vrednost;
la Jioritura, cvetje;
la fascia, povoj;
certi, alcuni, nekateri.
il foglio, pola, list (papirja);
la tela, platno;
Ho prestato a Luigi un foglio di carta. Comprami
dieci fogli di carta! La mia časa ha quattro usci. Dodiči
19
metri di tela bastano per quattro camicie. Quest’ anno i ciliegi
hanno avuto bel tempo nella fioritura; avremo molte ciliege.
Sento mi dolore nelle cosce (eoscie). Dopo pranzo mia sorella
lavera le fasce. Nella battaglie si conosce il valore dei Soldati.
Opomnja. 1. Končnice -cio, -gio, -scio (z mutastim i)
se pri moških samostalnikih v množini izpremene v -ci,
-gi, -sci ; one pri ženskih -cia, -gia, -scia v -ce, -ge,
-sce, pa tudi v -cie, -gie, -scie.
Opomnja. 2. V zlogih, cia, gia, cio, gio se ne sliši
i (mutasti i) torej izgovarjaj: Ciascuno, ne ci-a-scu-no; gio-
va-ne, ne gi-o-va-ne i. t. d., ne da bi se slišal i.
17.
Lice, la guancia;
divji kozel, il camoscio,
ogrevati, riscaldare;
kovčeg, la valigia;
obraz, la faccia;
dež, la pioggia;
postrešček, il servo (di
piazza) ;
steklenica, la bottiglia;
kača, la biscia , il (la) šerpe;
skala, skalovje, pečina, la rupe.
So li zrele črešnje? Črešnje bodo zrele meseca maja
ali junija. Obraz ima dve lici. Divji kozli tekajo po skalovju.
Koliko dežja je padlo danes? Solnčni žarki ogrevajo zemljo.
Postrešček nese dva kovčega. Te steklenice (buteljke) so
predrage. Kače nimajo nog.
18.
Lo zio, stric;
il mormorio, šumenje;
pio, pobožen;
il vizio, strast;
lo studio, učenje, šola;
l’ esempio, zgled;
lo specchio, ogledalo;
gli, zii, strici;
i mormoni, šumenja;
pii, pobožni.
i vizi (vizii), strasti;
gli studi (studii), učenja;
gli esempi (esempii), zgledi;
gli specchi, ogledala;
2 *
20
vecchio, star;
il calzolaio, črevljar;
V avoltoio, jastreb;
V augurio, voščilo;
il benejicio, dobrodelnost;
gualche, kakšen, nekateri;
goloso, sladkosneden;
la rovina, poguba, pogibelj,
kvar;
V esito, izid, uspeh;
ginnasiale, gimnazijski;
V organo, organ, orodje,
orgle;
accettate, sprejmite;
vecchi, stari;
i calzolai;
gli avoltoi.
gli augurii (auguri) ;
i beneficii fbenefici).
mandate, poslati, vreči;
la vista, vid;
il terrore, strah, groza;
la lavandaia, perica;
imitare, posnemati;
la pelle , koža;
il cuoio, usnje;
grato, hvaležen;
svmile, tak, enak.
Qualche fanciullo h goloso. Quest’ 6 un brutto vizio.
I vizi mdndano 1’ uomo in rovina. Mio zio h arrivato, ed i
tuoi zii sono partiti. Nella časa di quel signore ho veduto
molti specchi. Sento dei mormoni. Gli occhi sono organi
della vista. Gli avoltoi sono il terrore dei camosci, delle
pecore, delle capre. delle lepri e strnili animali. La lavandaia
ha portata le camicie. Imitate i buoni esempii! I calzolai
fanno scarpe e stivali di cuoio. Accettate i nostri auguri!
I buoni fanciulli sono grati per i beneficii ricevuti.
Opomnja. Samostalniki na -io (z naglasom, kakor zio)
izpremene v množini končni o v i (zii). Samostalniki na
-io (brez naglasa, kakor arancio) opuščajo v množini
končni o (aranci, naranča). Izvzeti so samo tisti samostal¬
niki, kateri imajo v množini na koncu en sam i, pa bi
se lahko zamenili z enakimi besedami druzega pomena.
N. pr. principio (začetek, načelo), odio (sovraštvo), benelicio,
augurio in taki, kateri vsi morajo v množini imeti na
21
koncu dva i (ii) ali pa strešico ("). Torej principii ali
principi, odii ali odi itd., da se razločijo od družili enakih
besed druzega pomena, kakor principi (od principe —
knez) odi (odudire), benefici (od pridevnika: dobrodelen),
auguri (glagol, 2. oseba edn. sed. časa).
19 .
Pekar, ilfornaio;
vratar, il portinaio;
mesar, il macellaio;
delavec, il lavorante;
kostanji (drevesa), i castagni;
nevaren, pericoloso;
laket, il braccio;
ugajati, far bene, conferire;
nekaj, alguanto , alcunche;
kostanj (sad), le castagne.
Pekar je poslal ubogemu delavcu nekaj kruha. Naš
vratar ima dve ogledali. Ona hiša ima dva izhoda. Hoditi
po pečinah je nevarno. Ta mesar ima močne lakte. Solnčni
žarki ne ugajajo očem. Človek ima eno glavo, dve očesi,
dve ušesi, dve roki, dve nogi. Mi smo imeli letos mnogo
sadja, to je: črešenj, hrušek, jabolk, breskev, smokev in
kostanja.
20 .
11 re, kralj;
il di (il giorno), dan;
la virtu, čednost, krepost;
la veritd, resnica, istina;
la citta, mesto;
il podesta, župan;
i re, kralji;
i di, dnevi;
le virtu, čednosti;
le veritd, resnice;
le citta, mesta;
i podesta, župani.
la crisi, kriza, nevarnost;
il cavadenti, zoboder;
la specie, vrst, razvrst;
la barbarie, barbarstvo, tri-
noštvo, krutost;
le crisi, krize;
i cavadenti, zoboderi;
le specie, vrsti, plemena;
le barbarie, barbarstva.
22
la giustizia, pravičnost;
la bilancia, vaga, tehtnica;
la cura, skrb;
il capo, načelnik, glavar;
il (la) comune, občina, srenja;
eguale, enako;
la dote, blago, dota;
il caffe, kava, kavana;
la Maestd, Veličanstvo;
prezioso, cenjen;
generoso, blagodušen, plemenit, radodaren.
La giustizia č una virtu, che tiene la bilancia eguale
per tutti. Le virtu sono la dote piu preziosa delle donne ed
anche degli uomini. Vienna č una grande cittk. Le grandi
citta hanno molti caffe. I re sono generosi. Il capo d’ un
comune si chiama podesta. I podestk devono aver cura
per il loro comune come i padri per le loro famiglie.
Questo cavadenti č il piu bravo di tutti i cavadenti, che io
m’ abbia veduto. Noi abbiamo molte specie di flori. Oome
fanno questi nomi il plurale? Il di fa i dl, la verita =
le verita, la crisi = le crisi, la barbarie = le barbarie,
la Maesta = le Maestk.
Opomnja. Vsi enozložni samostalniki in večzložni z na-
glašenim poslednjim zlogom ostajajo v ednini in v množini
neizpremenjeni. Isto velja tudi za samostalnike obojega
spola na i in ie. Izvzeta je la moglie, ki ima v množini
le mogli.
21 .
Vek, stoletje, il secolo;
kristjanski, cristiano;
zaradi, per, a cagione;
dejanje, V atto, Vazione;
navesti, našteti, enumerare;
nevreden, indegno ;
sladko, dolce;
dovolj, abbastanza;
mogoče, possibile.
Velika mesta imajo mnogo štacun in kavan. Kralji
imajo mnogo konj. Ta kava ni dovolj sladka. Kje so vaše
stare slike? Nekatera mesta so velika, a lepa niso. Kdo
mi zna navesti šest resnic kristjanskih? Koliko vrst sadja
imate v vašem vrtu?
23
22 .
Dio, Iddio, Bog;
V uomo, človek;
il bue, vol;
dei, dii, bogovi;
gli uomini, ljudje;
i buoi, voli.
V uovo, jajce;
il paio, dvoje reči, par;
il centinaio, stot, cent;
il migliaio, tisoč, tisočak;
le uova, jajca;
le paia, pari;
le centinaia, stoti;
le migliaio,, tisoči.
vero, resničen, res;
fuori, zunaj, razen;
altro, drugi;
ere,ato, ustvarjen;
V immagine, podoba;
meglio, bolje, boljše;
nutritivo, tečen, redilen;
la gallina, kokoš;
marciare, stopati, hoditi;
attaccato, vprežen;
V aratro, oralo, plug;
il carro, voz.
Un solo e il vero Iddio e fuori di questo non vi
sono altri dei (dii). Gli uomini sono creati ad immagine
di Dio. E meglio oggi un uovo che domani una gallina.
Le uova di gallina sono nutritive. Ho comprato due paia
di calze. Un migliaio ha dieci centinaia. Il bue, la vacca,
il cavallo, la pecora, la capra sono utili animali domestici.
I buoi ed i cavalli vengono attaccati ali’ aratro od al carro.
Opomnja. Dio, 1’ uomo, il bue in malo drugih so
nepravilni samostalniki. Centinaio, migliaio, paio, uovo,
dobe v množini končnico a in prevzamejo ženski spol.
Il dito, prst;
V anello, prstan;
il braccio, laket;
il muro, zid;
il cervello, možgani;
i diti, le dita, prsti;
gli anelli, le anella;
i bracci, le braccia;
i muri, le mura;
i cervelli, e cervella;
24
il ciglio, obrvi;
il corno, rog;
il legno, les, voz, ladja;
il frutto, sad;
V osso, kost;
i cigli, le ciglia;
i torni, le torna;
i legni, le legna, le legne;
i frutti, lefrutta, lefrutte;
gli os si, le ossa.
fragile, krhek;
il porto, luka, pristanišče;
diverso, razen, različen;
il legno da guerra, vojna
ladja;
brutiare, žgati, kuriti;
il tanestro, koš, košara;
la fatiea, trud;
maggiore, veči;
il tapitale, glavnica.
attendere, čakati;
aperto, odprt, razprostrt;
il pollice, palec;
V indice , kazalec;
il medio, sredinec;
V anulare, prstanec;
il mignolo, mezinec;
solido, trden;
circondato, obkrožen, obdan;
la prugna, sliva;
il nottiolo, sadna koščica;
L’ amico attende 1’ amico a braccia aperte. Il pollice,
F indice, il medio, 1’ anulare ed il mignolo sono le cinque
dita (i 5 diti). I muri di questa časa sono abbastanza
solidi. Quella citta era nei tempi antichi circondata di
mura. Le ciliege, le pesche, le susine, le albicocche e le
prugne hanno noccioli. Le ossa dei bambini sono tenere, e
le ossa dei vecchi sono fragili. Ho veduto un mucchio di
ossi. Nel porto di Pola vi sono diversi legni da guerra.
Di chi sono i legni, a cui son attaccati quei bei cavalli?
Oggi abbiamo comperato un carro di legna (legne) da
bruciare. Sull’ albero sono i frutti. Ho ricevuto da mia
nonna un canestro di frutta (frutte). I frutti delle nostre
fatiche saranno maggiori che i frutti del tuo capitale,
Opoinnja. Nekateri samostalniki, kateri se v ednini
končajo na o, imajo v množini razne končnice: na a, na
a in na i z različnim spolom in včasih tudi z različnim
pomenom. Nekateri izmed teh terjajo zdaj eno zdaj drugo
končnico po svojem raznem pomenu. Tako n. pr. legni
pomenja vozove in ladje, legna in legne pa drva za
kurjavo. — Tako se more tudi reči: 1’ albero e carico
Vs izrazujejo
se v italijanskem z vrstilnimi številniki in tedaj so samo¬
stalniki.
2. Za datum se jemljejo v italijanščini glavni, a
ne vrstilni številniki, n. pr. Trieste, il dl 14 (quattordici)
Maržo 1886; ali: Trieste li 14 Maržo 1886; ali: Trieste,
14 Maržo 1886.
Izvzet je le prvi dan meseca, kjer se pravi: Trieste,
1. (il primo) Ottobre 1885.
41.
Krištof Kolumb, Cristoforo
Colombo ;
zvezek, il fascicolo;
konec, la fine;
odkril, scoperto ;
Amerika, V America.
Danes je tretji dan tedna in se imenuje sreda.
Pojutrajšnjem bode prvi dan meseca. Četrt goldinarja je
25 novčičev. Sestra je posodila neki prijateljici prvi zvezek
narodnih pesmi. Sin našega zdravnika je v petem razredu.
Konec (koncem) 15. stoletja je Krištof Kolumb odkril
Ameriko. To je bilo leta 1492. Opčine, 19. avgusta 1886.
Skupni številniki. (Numerali collcttivi.)
Un paio di guanti, dvoje (par) rokavic;
ima coppia di cavalli, „ „ konj;
„ cinquina, pet kc sov;
„ dedna, deset „
„ dozzina, dvanajst „ ducat;
„ ventina, dvajset „
„ trentina itd.
un centinaio, sto kosov;
un migliaio, tisoč kosov.
41
42.
11 giorno onomastico, god,
imendan;
restare, rimanere, ostati;
la somma, V addizione, se¬
števanje;
la sottrazione, odštevanje;
la moltiplicazione, množenje,
naštevanje;
la divisione, deljenje, raz
števanje;
sommare, seštevati;
moltiplicare, množiti;
contenuto, obsežen;
sottrarre, odštevati;
dividere, deliti;
stare, stati, biti.
La mia sorellina mi ha regalato per il mio giorno
onomastico un paio di calze. Nostro zio ha comprato una
bella coppia di cavalli. Ho regalato a mia sorella una
dozzina di fazzoletti. Quest’ uomo deve avere una quarantina
d’ anni. Quattro decine e cinque dedne sono (fanno) nove
dedne. Un centinaio e cinque centinaia sono sei centinaia.
Dodiči da ventitre restano undici. Tre volte sette fa ventuno.
Otto in ventiquattro e contenuto (sta) tre volte. Un quinto
di trenta d sei. Io bo imparato a sommare, sottrarre, mol-
tiplicare e dividere, oppure la somma, la sottrazione, la
moltiplicazione e la divisione.
43.
Soda števila, numeri pari;
liha števila, numeri dispari,
ali impari;
gostilničar, il locandiere, il
trattore;
krčmar, V oste;
grlica, la tortorella;
piška, piščanec, il pollo
(pollastro) ;
padovanski, padovano ;
pasem, sorta, la razza.
Dva, štiri, šest, osem, deset itd. so soda števila.
Eden, tri, pet, sedem, devet itd. so liha. Ena tisočica in
dve tisočici so tri tisočice. Šestina od 48 je osem. Koliko¬
krat je 7 v 63? Sedem v 63 je devet krat. Zakaj? Zato,
ker 9 krat 7 je 63. Naš gostilničar je kupil dva ducata
42
žlic in štiri ducate nožev. Moj prijatelj mi je podaril dvoje
grlic, jaz sem njemu poslal dvoje piščancev padovanske
pasmi (sorte). Moj oče je kupil dvoje lepih volov. Polovica
leta je 6 mesecev.
O zaimkih. (Dei pronomi.)
Osebni zaimki. (Dei pronomi personali.)
44 .
Prva oseba. (Persona prima.)
Appartiene a me, pripada j il bicchiere, kupica, kozarec,
meni, je moje; i čaša;
la lepre, zajec.
Io sono uno scolaro*).
Avete parlato di me? Questo bel mazzetto di flori
appartiene a me. Tuo fratello ha veduto me e mia
šorella. Vostro fratello mi ama, ma voi non mi amate.
O me infelice? Non kai ricevuto niente da me? Noi
partiremo domani per la Dalmazia. Tutti parlano bene di
noi. Tuo cugino era Domenica da noi; egli ci ha
portato una lepre. A chi manca un bicchiere? A noi.
45 .
Obiskati, trovare; j pripovedovati, raccontare;
različen, diverso, vario; pojde, va, andr d;
poučen, istruttivo; j pride, viene, verra,;
rad imeti (ljubiti), voler bene, amare.
Jaz in moj brat sva obiskala strica, on nam je daroval
različnih poučnih knjig. Ono, kar si o meni (di me) pri¬
povedoval, ni resnično. Gospod učitelj me ima rad, ker
sem miren in poslušen. Kdo pojde z menoj? Z menoj
*) Učitelj vpraša po zaimkih: Chi h uno scolaro? Di chi... ? ... itd.
43
pride oče. Kdo pa pojde z vami? Z nami ne pojde
nobeden. Prinesite nam vode in vina. Ali si se tega od
mene (da me) naučil? Vrtnar me je videl na vrtu.
46 .
Druga oseba. (Persona ssconda.)
Biasimare, grajati;
rispondere, odgovoriti;
conoscere, poznati;
allontanarsi, oddaljiti se;
V acciaio, jeklo;
la scusa, izgovor,
ščenje;
confidare, zaupati.
opro-
Tu mi biasimi, ed io ti lodo *). II signor maestro
non č contento di te. Domani regalero a tutti qualche
cosa, ma niente a te. Ti ho scritto piii volte, ma tu
non m’hai risposto. Ho comperato per te queste penne
d’ acciaio. Con te andro volentieri a lavorare sul
campo. Voi siete i miei čari e sinceri amici, di voi
non temo nulla; a voi čredo e confido tutto. O voi
infelici! Non vi conosco. Vi domando scusa. Da voi
non mi allontanerb.
47 .
Tretja oseba. (Persona terza.)
Ricordarsi, spominjati se;
cer čare, iskati;
trovare, najti;
vorrei andar, hotel bi iti,
(rad bi šel);
la gloria, čast, slava;
la chiesa, cerkev;
ammirabile, divno, občudo¬
vanja vreden.
L’ amico Giovanni mi ha scritto. Egli ti saluta**).
Io gli scrivero domani; che cosa ho a dirgli? Digli,
che lo ringrazio, che lo saluto io pure e che mi ricordo
spesso di lui. Dio č grande; fanciulli, Lui lodate,
*) Chi mi biasimit? Di chi . . . . ? ecc.
**) Chi ti saluta? A chi scrivero io? . . . . ecc.
44
a Lui date gloria! Conoscete voi la signora N.? Non
la conosco. Non č ancora ritomata la -vidna? Io sono
ritornato prima di lei (di essa). Abbiamo ricevuto da lei
(da essa) questi flori.
Questi mercanti sono ricchi, ma noi siamo piii felid
di loro. Non ho ancora scritto- (a) loro. Noi li abbiamo
incontrati presso la chiesa di Sant’ Antonio. Mia sorella
ha due maestre; elleno (esse) sono pazientissime. La
pazienza di loro (di esse) d ammirabile. Porta (a) loro
questi flori. Dove sono le mie cugine? Le cerco, ma non
le trovo. Vorrei andar con loro (con esse) al passeggio.
48 .
Posoditi imprestare;
vrniti, vračati, rendere (re-
stituire) ;
narisati, disegnare;
slika, podoba, il ritratto, il
guadro;
davi, stamattina;
grablje, il rastrello ;
vile, il forcone ;
mošnja, la borsa;
nikjer, in nessun luogo;
potrebno, necessario.
Mi vam vedno vračamo to, kar nam posojate. Vam
bom posodil vse, kar imam. Moji prijatelji mi vračajo vedno
(to), kar jim posojujem; davi so mi vrnili grablje in vile,
katere sem jim bil posodil včeraj. Moja bratranka mi je
pisala. Odgovorim ji, da jej kupim eno lepo mošnjo (za
novce), ako bode pridna. Karel, si ti narisal te slike?
Nisem jih jaz narisal.
Potrpežljivost je potrebna meni, tebi, njemu, nji, nam,
vam, njim, vsem. Ali si nas videl (ti) sinoči na izprehodu?
Jaz vas nisem videl nikjer. Ti si prejel pozdrave od mene,
od njega, od nje, od nas, od njih. Prijatelji so včeraj
prišli; pokažem jim vse cvetice svojega vrta.
45
49 .
11 piacere, il favore, ljubav,
dobrota;
ringraziare, zahvaliti;
desiderare, želeti;
caramente, ljubeznivo, dra¬
žestno ;
venire, priti;
stimatissimo, prečastiti, vele¬
cenjeni ;
umilissimo, najponižniši;
il servitore, služabnik, sluga.
Caro amico, Voi mi avete fatto un gran piacere,
percio Vi ringrazio di cuore e Vi saluto caramente.
Carissimo collega, Vi mando questo libro, spero, che Vi
piacera. Desidero parlare con Voi, Vi prego di venire uu
giorno da me. Stimatissimo Signore, io Le sono molto grato
per il favore, che Ella mi ha fatto. La ringrazio e sono
di Lei umilissimo servitore. Ecco tua sorella. Che cosa le
hai portato? A lei ho portato un bel libro. E alle cugine?
A loro non ho portato niente.
Opomnja. V občevanju se zaupnimi osebami in z onimi
svojega stanu se v italijanščini rabi zaimek Voi (slovensko
Ti). Osebam, katerim se hoče veči spoštovanje izkazati, se
pravi Ella, Lei (slov. Vi, po starem Oni), ki pomenja
„Signoria“ (blagorodje) in se sklada s tretjo osebo ednine.
Slovnica, la grammatica;
pričakovati, attendere;
častit, onorevole ;
pripravljen, pronto, prepa-
rato;
obiskati trovare, far visita;
Koper, Capodistria;
Dragi tovariš, prosim Te,
Obljubim Ti, da Ti je ne bo
Ti jo prinesem na Tvoj dom.
slovar, il dizionario ;
odgovor, la risposta;
storiti, fare ;
obed (kosilo) il pranzo;
boter, il padrino (santolo,
dial.).
posodi mi italijansko slovnico,
n pokvaril in da v treh dneh
Jaz bi rad kupil od Tebe
46
Janežičev slovar. Pričakujem odgovora od Tebe. Častiti
gospod župnik, lepo Vas pozdravljam. Dragi gospod učitelj,
za Vas sem pripravljen vse storiti; hvaležen sem Vam.
Obiskal sem svoje krstne botre, bil sem pri njih na obedu.
Moji starši so v Kopru, pisal jim bodem jutri.
Povračalno - osebni zaimek. (Pronome personale-
riflessivo.)
51.
Conveniente, spodobno;
il bugiardo, lažnivec;
l’ egoista, sebičnež, sebičnik;
rimandare, nazaj (vnovič)
poslati;
rattristare, žaliti, ožalostiti;
stesso, sam, isti;
medesimo, isti;
arrivederci! na svidenje, do
videnja;
procurare, priskrbeti, oskr¬
beti.
Non č conveniente parlare molto di se stesso*). II
bugiardo spesso non črede a se stesso. L’ egoista non
ama che se stesso. I soldati portano sempre le armi con
sč. II giusto č contento con se medesimo. Ti prego di
rimandarmi il libro, che t’ ho prestato. Sono contento
di vederti in buona salute. Sono pronto ad ubbidirvi.
Se vedi Carlotta, ti prego di salutarla e dirle, che sono
pronto di prestarle tutte le mie canzoni. Arrivederci!
Opomnja. 1. Zaimek se, ako mu ne sledi stesso,
medesimo, piše se naglašeno (se).
*) Di ehi non e conveniente . . . . ? ecc.
47
2. Okrajšani osebni zaimki mi, ti, si, ci, vi, lo, la,
le, gli spajajo se z glagolovim nedoločnikom, tako da e
odpada, n. pr. mandarini, salutarti, dirgli, amarvi itd.
52.
L a var si, umiti se, umivati se, oprati se.
Sedanji čas.
lo mi lavo
Tu ti lavi
Egli si lava
Ella si lava
Noi ci laviamo
Voi vi lavate
Eglino si lavano
Elleno si lavano
<•§
s
s
a
Jaz se umivam
Ti se umivaš
On se umiva
Ona se umiva
Mi (me) se umivamo
Vi (ve) se umivate
Oni se umivajo
One se umivajo
<5
cz>
M
O
.—i.
P
C-+-
O
Sestavljeno-pretebli čas.
lo mi sono lavato -a,
Tu ti sei lavato -a,
Egli (ella) si e lavato -a.
Noi ci siamo lavati -e.
Voi vi siete lavati-e.
Eglino (elleno) si sono lavati-e.
Opomnja. 1. Zaimek se
se prevaja v italijanščini z :
2. Povračalni glagoli s
s pomožnikom essere, niko
Pettinarsi, česati se;
vestirsi, obleči se;
svegliarsi, zbuditi se;
dinami, pred;
chiamarsi, klicati se, z vati
se;
Jaz sem se umil -a.
Ti si se umil -a.
On (ona) se je umil -a.
Mi (me) smo se umili-e.
Vi (ve) ste se umili-e.
Oni (one) so se umili -e.
(sebe) v povračalnih glagolih
mi, ti, si, ci, vi.
v sestavljenih časih zlagajo
pak z avere.
raccomandarsi, priporočiti
se;
defunto, ranjki, pokojni;
levarsi, vstati;
levarsi il cappello, odkriti se
(vzdigniti klobuk).
48
Io mi levo alle sei, mi lavo, mi pettino e mi vesto
in un quarto d’ ora. Quante volte ti lavi tu al giorno?
A che ora si leva tuo padre? Come vi chiamate voi?
Noi ci chiamiamo Sosič. Vi siete raccomandati a Dio?
Ella non s’ č vestita ancora. Ci siamo levati il cappello
dinanzi ali’ immagine del nostro defunto padre. Oggi mi
sono svegliato assai tardi.
53.
Zabavati se, kratkočasiti se,
divertirsi;
veseliti se, rallegrarsi;
imenovati se, nominarsi;
Miroslav,
spominjati se, ricordarsi;
dete, il bambino;
pozabiti, dimenticarsi;
gledišče, il teatro;
Federico.
Kako se kličeš? Kako se imenujejo roditelji onega
deteta? Kako si se zabaval v gledališču? Dosti dobro. Ti
se kličeš kakor jaz (come me). Otroci, spominjajte se svojih
dobrotnikov! Kako se je imenoval tvoj prvi učitelj? Ne
spominjam se več njegovega imena. Mi se veselimo vas
zopet videti. Miroslav, nisi še vstal? Jaz sem vstal in
sem se že umil in počesal.
54.
Eccomi = evo me (tukaj sem);
eccoti = evo te (tukaj si);
eccolo = evo ga (tukaj je [on]);
eccola = evo je (tukaj je ona);
eccoci = evo nas (tukaj smo);
eccovi = evo vas (tukaj ste);
eccoli = evo jih (tukaj so oni);
eccole = evo jih (tukaj so one).
Opoinnja. Beseda ecco znači evo, eto (tukaj, tukaj
je), rabi se tudi združena sč zaimki mi, ti, ci, vi, lo,
la, li, le.
49
Finalmente, končno, sled- aspettare, čakati, pričako-
njič, vendar; vati.
Giuseppe, dove sei? Eccomi! Ti prego, portami una
sedia! Eccoti la sedia. Finalmente čccoci in časa nostra.
V’ aspetto da piu d’ un’ ora, eccovi finalmente arrivati.
Ma dove h Luigi? Eccolo, adesso viene. Giuseppina, dove
sono i bicchieri? Eceoli. Anche le forchette ci mancano.
Eccole qui.
55.
11 vescovo, škof, vladika;
l’ usignuolo, slavec;
la gazzetta, novine, časopis;
consegnato, izročil;
alguanto, nekoliko;
V affare , opravilo, opravek;
pensare, misliti.
Oggi hai comperato un bel temperino, me lo mostrerai?
Te lo mostrerb domani. Ecco qui una bella poesia, te
la prestero. Tu hai ricevuto dai tuoi amici tre lettere,
me le leggerai? II vescovo arrivera dopodomani. CM ve
lo 0’ha) ha detto? Ce T ha detto quel sacerdote. Questo
contadino ha degli usignuoli, ma non vuole vendermeli.
Avete del buon vino; volete vendermene alquanto?
Tuo fratello m’ ha prestato un libro; glielo daro
domani. Avete portato le gazzette alla nonna? Sl, gliele
ho gia consegnate. Hai tu del vino? Sl, ne ho. Ji mio
fratello in giardino? No, non vi b. Avete voi pensato al
mio affare? No, non ci ho pensato.
Opomnja. 1. Zaimki mi, ti, ci, vi izpremene i v e
pred lo, la, li, le, ne; gli izpremenf se v glie. Rabijo
se kakor sledi:
Me lo manda — mi ga (mi to) pošlje;
te lo regala = ti ga (ti to) daruje;
ce lo im,presta = nam ga (nam to) posodi;
ve lo consegnerd = vam ga (vam to) posodi.
Navod k naučenju ital. jezika. II. (X. 182. Fol. 148/05.)
4
50
Me la saluterai — mi jo pozdraviš;
te la regah = darujem ti jo;
ce la mostrera = pokaže nam jo;
ve la restituira = povrne vam jo.
Me li, me le, me ne manda = pošlje mi jih;
te li, te le, te ne regala = daruje ti jih (je);
ce li, ce le, ce ne impresta = posodi nam jih;
ve li, ve le, ve ne consegnera = izroči vam jih.
Gliel« pori er d = prinesem mu (jej, jim) ga;
glicla regalero = podarim mu (jej, jim) ga;
glieli presterb = posodim mu (jej, jim) jih (je);
gliele consegnero = izročim mu (jej, jim) je;
gliene venderb = prodam mu (jej, jim) ga (jih).
2. Mi, ti, vi, si se morejo apostrofirati pred vsakim
samoglasnikom; ci samo pred i in e.
Kje je moj nož? Jaz sem ti ga posodil; kdaj mi ga
vrneš? Jutri ti ga vrnem, nimam ga tukaj. Kje je Andrej?
Evo ga! On mi ga ne daruje. Ti si pozabil knjige pri
meni; pošljem ti jih jutri. Ako vidiš mojo strino, pozdravi
mi jo. Prav rad ti jo pozdravim. Mi ne pojdemo danes iz
hiše; učitelj nam je (to) prepovedal. On vam (to) tudi
jutri prepove, ako ne boste bolj pridni. Alojz podari svojega
jančka moji sestri, on jej ga je včeraj obetal.
Našel sem nogavice tvoje sestre, prosim te, da jej
jih daš (di dargliele). Ste bili danes v šoli? Da, bili smo
(ci siamo stati). Si me klical? Evo me! Otroci, kje ste?
Evo nas! Kdo ima moj naprstnik! Evo ga. Te rokavice
so za Milico. Nesi jej jih. Koliko otrok ima tvoja teta?
56.
Naprstnik, il ditale;
prepovedati, proibire;
Milica, Emilia;
prosjak, berač, il mendico;
obljubil, obetal, promesso ;
London, Londra.
51
Ona jih ima sedem. Si bil večkrat v Trstu? Da, bil sem
(ci) večkrat. Pa v Londonu? Tam nisem (vi) še bil. Si
dal kruha onemu prosjaku? Da, dal sem mu ga (gliene).
Ponižen človek ne hvali samega sebe.
Svojilni zaimki. (Pronomi possessivi.)
57 .
marljiv;
la tana, brlog, votlina;
gentile, priljuden;
il mercato, trg, semenj;
ritornare, vrniti se;
il nido, gnezdo;
la vendita, prodaja;
abbandonare, zapustiti;
Enrico, Henrik, Hinko.
Mio padre č buono e premuroso. Il mio cappello č
vecchio. E ritomato tuo zio Enrico dalla citta? Il tuo
amico e gia ritornato. La volpe ha la sua tana e 1’ uccello
il suo nido. Il nostro maestro h molto gentile. Il vostro
vicino non č troppo gentile. I contadini portano in autunno
le loro frutta in vendita al mercato. Le api non abban-
4 *
52
donano mai la loro regina. Io ho tagliato il pane col mio
coltello, tu (F hai) tagliato col tuo. Noi passeggiamo col
nostro padre, voi col vostro. Oggi č venuto mio padre
ed il tuo.
Opomnja. Pred svojilnimi zaimki mora stati povsod
določni spolnih; le takrat se spolnik opušča, kadar za
svojilnim zaimkom nastopi rodovinsko ime in to le v
ednini in ako ni zmanjšano ali povekšano.
58 .
Rojak, domorodec, il pa- 1 prostran, esteso;
triotta; i pomagati, aiutare;
obdelovati, coltivare.
Moj vrt je lep in prostran. Tvoj brat je moder in
ljubezniv. Jaz rad obdelujem svoj vrt. Ti razveseljuješ
svojo (la tua) drago mater. Črevljar je prodal svojo hišo.
Dragotin je videl včeraj svoje rojake, Naši sosedje so
prodali svoje vole. Jaz pomagam svojim staršem, a ti
pomagaj svojim. Evo moje knjige, kje so tvoje? Kje je
tvoja sestra Milica? Ona je danes pozno vstala, ker je
bolna, sedaj se češe.
Kazalni zaimki. (Pronomi dimostrativi.)
59 .
Questo libro, che io leggo.
Questi libri, che noi leg-
giamo.
Cotesto libro, che tu leggi.
Cotesti libri, che voi leg-
gete.
Quel libro, eh’ egli legge.
Quei libri, eh’ essi leggono.
Ta knjiga, katero jaz čitam.
Te knjige, katere mi či-
tamo.
Tista knjiga, katero ti bereš.
Tiste knjige, katere vi berete.
Ona knjiga, katero on čita.
One knjige, katere oni čitajo.
53
Quello scolaro, che hai tu
incontrato.
Quegli scolari, che avete
voi incontrato.
Costui e un bugiardo.
Costoro sono bugiardi.
Costei 6 una scolara pigra.
Costoro sono scolare pigre.
Conosci colui, che b stato
qui?
Conoscete coloro, che sono
stati qui?
Conosci colei, che ha ri-
cevuto il premio?
Conoscete coloro, che hanno
ricevuto il premio?
Questi b mio fratello.
Cotesti b tuo zio.
Quegli b suo nonno.
Cio — questa cosa, quella <
Oni učenec, kojega si srečal.
Oni učenci, koje ste srečali.
To (ta človek) je lažnivec.
To (ti ljudje) so lažnivci.
To (ta) je lena učenka.
To (te) so lene učenke.
Poznaš onega (človeka), ki
je bil tu?
Poznate one (ljudi), ki so bili
tukaj ?
Poznaš-li ono (žensko), ki je
dobila darilo?
Poznate-li one (ženske), ki
so dobile darilo?
To (ta človek) je moj brat.
Tisto (tisti človek) je tvoj
stric.
Ono (oni človek) je njegov
ded.
>sa, to (ta reč, tista reč).
Istruttivo, poučljiv;
viaggiare, potovati;
grandioso, velikanski, ime¬
niten ;
il forestiero, tujec;
incontrare, srečati, vzeti;
dilettevole, kratkočasen, za¬
baven ;
il palazzo, palača;
il parente, sorodnik;
vuoi, hočeš.
Questo libro, che io leggo, b molto istruttivo. Cotesti
libri, che voi leggete, sono molto dilettevoli. Quello specchio,
ch’ egli ha comprato, b troppo caro. Quei libri, che egge
tuo cugino, non sono dilettevoli. In questa citta, ov’ io
sono, vi sono molte chiese. In coteste cittii, ove voi
54
viaggiate, vi sono dei grandiosi palazzi. In quella citta,
ov’ d tuo zio, vi sono poche seuole.
Ecco quanti ragazzi! Questi d mio cugino, cotesti d
tuo parente, quegli d suo nipote. Quale di questi due
scolari d pid bravo, questi o quegli? Chi d costui? Costui
d un bugiardo. Chi d colui, che non črede? Colei, che šara
diligente, ricevera il premio. Costoro sono scolari. Coloro,
che abbiamo incontrato, sono forestieri. Prima di parlare
pensa a cid, che vuoi dire!
Opomnja. Questo -i -a -e se nanaša na prvo osebo
in naznanja osebo ali stvar, ki je blizu onega, ki govori
ali piše.
Cotesto -i -a -e se nanaša na drugo osebo in
naznanja osebo ali stvar, ki je blizu onemu, komur go¬
vorimo ali pišemo.
Quello -i -a -e se nanaša na tretjo osebo in na¬
znanja osebo ali stvar, ki je daleč od onega, ki govori ali
piše in tudi od onega, komur se govori ali piše.
Questi, cotesti, quegli kot ednina nanašajo se
samo na osebo moškega spola.
60 .
Rokodelec, V artigiano ,
nemaren, infingardo, negli-
gente ;
dninar, il giornaliero ;
veseli me, ho piacere;
krojač, il sarto;
kum, il compare;
to me veseli, cid mifa piacere;
Jernej, Bdrtolo.
To je goldinar, tisto je krajcar. To je moj črevljar ■
tisti je tvoj krojač; oni je naš zidar. Ti rokodelci so
marljivi, oni so nemarni. Oni je moj kum, počakaj, da ga
pozdravim. To ste dve sestri. Oni, ki ne ljubi svojih rodi¬
teljev, je nehvaležen. Kdo so oni? (coloro). Oni (ljudje) so
dninarji, Govorimo o Josipu in Jerneju; ta je močan, a oni
je močnejši. To me veseli. Kdo govori o tem? (di cid).
55
Oziralni zaimki. (Pronomi relativi.)
il quale (kateri) in che (ki, koji) sklanjata se tako-le:
il quale,
del quale,
dl quale,
il quale,
che, kateri, koji;
di cui, katerega, kojega;
a cui, kateremu, kojemu;
che (cui), katerega, kojega;
dal quale, da cui, pri katerem, pri kojem;
col quale, con cui, s katerim, s kojim.
Opomnja. Prav tako kakor il quale sklanja se tudi
la quale.
61 .
('hi (colui il quale, colei la
quale), kdor;
chiimque (qualunque per-
sona), vsakdor, vsakdo,
kdorkoli;
pentirsi, kesati se;
castigare, kaznovati;
temere, bati se;
laborioso, delaven;
V ombrellino, sončnik, sonce-
bran;
guardarsi, varovati se;
illuminare, razsvetljevati;
insolente, razposajen, ne¬
sramen ;
la miseria, revščina, pomanj¬
kanje;
la signorina, gospodična, go-
spica;
il viso, obraz, obličje;
in viso, v obraz, vpričo.
Lo scolaro, il quale (che) studia volentieri, non si
pentira *). Bello 6 il sole, che colla sua luce illumina la
terra. Una madre, che non castiga il figliuolo insolente,
non č una buona madre. Gli uomini, che (i quali) amano il
lavoro, non temono la miseria. Quelle donne, le quali (che)
ci hanno salutato, sono molto laboriose.
Io non conosco la persona, di cui parli. Essa č la
persona, (a) cui tu devi ebbedire. E arrivato 1’ amico, cui
*) Quale scolaro non si pentira? .... ecc.
56
(che) Luigi tanto ama. La signorina, il cui ombrellino avete
trovato, non č ancora partita. Chi semina buon grano, ha
poi buon pane. Guardati, da chi (colui il quale) ti loda in
viso! Onorate, chiunque 6 piu veccbio di voi!
Opomnja. Samostalniški zaimek chiunque rabi se
z vsemi predlogi kakor oziralni]! chi.
Vprašalni zaimki. (Pronomi interrogativi.)
(IM? kdo?
Che? (che cosa), kaj?
Quale? kateri?
H libro di preghiera, moli¬
tvenik ;
- la lezione,
62 .
| sklanjajo se z vsemi predlogi.
esaminare, izpraševati;
la falce, nož (krivec);
naloga, učba.
Chi ha portato queste pere? Di chi sono queste falci?
A chi hai imprestato il tuo libro di preghiera? Da chi
ricevi tante lettere? Con chi sei stato in chiesa? Che cosa
avete? Che hai? Quale di questi scolari & stato esaminato?
Qual cappello ha Giovanni? Di quai libri parla tua sorella?
Quali scolari non hanno imparato la lezione?
63 .
Neskončno, infinitamente;
občevati, praticare, trattare,
comunicare con aualcuno;
zaslužiti, meritare;
zgrešiti, zmotiti se, fallare;
Tončika, Antonietta;
moramo, dobbiamo;
pomoči, aiutare;
položiti, postaviti, collocare;
parobrod, la nave a vapore;
ne smeti, non dovere;
kam? dove?
Bog, ki je neskončno dober, vam pomore. Tončika
je deklica, koja dela od jutra do večera. To so otroci,
s katerimi ne smeš občevati. Kruh, katerega jemo, moramo
si zaslužiti. Kam si položil nož, s katerim si kruh rezal?
57 -
Kdor mnogo govori, mnogokrat zgreši. Mi ne spoštujemo
onega, kateri govori slabo o svojih prijateljih. Kaj je to?
S čim pišemo? Pri katerem učitelju si se učil? Kateri
parobrod pride danes iz Dalmacije?
Nedoločni zaimki. (Pronomi indeterminativi.)
64 .
Alcuno, qualcuno, neki,
nekdo.
Nessuno, noben, nobeden.
Ciascuno (ciascheduno), vsak.
11 medesimo (lo stesso), sam,
isti, prav tisti.
Tutto, vse, cel, ves.
Altro, drug, drugi, druga reč.
Ogni, ognuno, vsak.
Oualche, qualcheduno, kak,
kakšen.
Vorrebbe, bi hotel.
La parte, stran, stranka.
Tale, tak, takšen.
Taluno, marsikdo.
Non ... niente, nič, ničesa.
L’ azione, delo, dejanje.
Meritare, zaslužiti, vreden
biti.
Diventare, postati.
La moneta, drobiž (denar).
Altrevolte, drugekrati, več¬
krat.
Non voglio, nočem.
II principio, začetek.
C’ b qualcuno nella stanza, che desidera parlarvi.
Non v’ e nessuno. Ciascheduno lo dice, ch’ egli diventera
un bravo uomo. Egli e sempre il medesimo. Io medesimo
lo ho chiamato. Mostrami qualche moneta! Qualcheduno
mi ha chiamato. Ho veduto (piu volte) il tale. Taluno vorrebbe
fare cio, che non pub. Non voglio niente.
Opomnja. Tutto (vse) se rabi samo v ednini, n. pr.
Tutto e iinito (vse je končano).
Tutto, (cel, ves) pred samostalnikom ima vselej
dol. spolnik ali pa zaimek za seboj in se rabi tudi v množini,
n. pr. Tutto il panetto (cel [ves] hleb). Tutte le piante
(vse rastline). Tutti questi fanciulli (vsi ti otroci).
58
Medesimo in stesso za samostalnikom ali za osebnim
zaimkom se rabita brez spolnika. Ogni se rabi le v ednini
in le pred samostalniki.
65 .
Izgubljen, perduto;
umrjoč, mortale;
kanarček, il canarino;
predrugačiti se, cambiarsi;
sub, asciutto;
mora, deve.
Nekdo vas kliče. Vsak človek je umrjoč. Vse je
izgubljeno! Te rastline so suhe. Ta človek se ni nič
predrugačil, on je vedno isti. Njegov oče sam je to rekel.
Zdaj imamo druzega hlapca. Vsak dan molimo in delamo.
Vsak mora delati. Prosim, posodite mi kako knjigo. Moj
dragi, jaz nimam nobene take. Takega kanarčka imamo
mi. Marsikdo hoče živeti brez dela (senza lavorare). Ne
vidim ničesa.
O glagolih. (Dei verbi.)
66 .
Velelni način pomožnih glagolov. (Modo imperativo dei verhi
ausiliari.)
essere, biti.
Sii tu sincero-a! Bodi odkritosrčen-a.
Sia egli (ella) „ „ „ „ „
Siamo not sinceri-e! Bodimo odkritosrčni-e.
Siate voi „ „ Bodite „ „
Slano eglino (illeno) „ „ naj bodo „ „
a ver e, imeti.
Abbi tu pietadelpovero! Imej usmiljenje sč siromakom.
Abbia egli(ella),, „
Abbiamo noi „ „ „ Imejmo „
Abbiate voi „ „ „ Imejte „
Abbiano eglino naj imajo,, „ „
(illeno) „ „
59 -
Civile, omikan, vljuden;
indulgente, prizanesljiv, mil;
affezionato, priljubljen, na¬
klonjen ;
lo stato, stan, država;
ver so, proti;
il fallo, pogrešek, pomota;
V indigenza, siromaštvo, po¬
treba;
V ordine, red;
il giudizio, pamet, razsod¬
nost.
Sii civile verso ognuno! Sia egli sincero! Siamo indul-
genti verso i falli altrui (degli altri)! Siate laboriosi, e
non sarete mai nell’ indigenza. Abbi sempre Dio nel tuo
cuore! Abbiamo ordine nei nostri affari! Abbiate giudizio!
Siate grati ai vostri benefattori! Non essere (ne bodi)
pigra! Siamo affezionati agli arnici! Ognuno sia eontento
del proprio stato e šara felice.
Zmeren, temperante, mode- dobrotljiv, benefico;
rato, frugale; počitek, il riposo ;
pravičen, giusto.
Bodi zmeren ne samo v jedi (nel mangiare) in pijači,
ampak tudi pri delu in počitku. Bodimo dobrotljivi!
Imejmo Boga vedno pred očmi. Peter, imej pamet! Bodimo
dobri prijatelji. Vsak bodi zmeren in pravičen! Bodite
pravični v vseh svojih dejanjih.
67 .
Velelni način pravilnih glagolov. (Modo imperativo dei v er hi
regolari.)
amare, ljubiti.
Ama tu laveritd! Ljubi resnico.
Ami egli (ellaj „ „ „ „
Amiamo noi „ „ Ljubimo „
Amate voi „ „ Ljubite „
Ani in o eglino( elleno),, „ Naj ljubijo,,
60
tem er e, bati se.
se Boga.
n 5 >
>5 »
j ? n
servire, služiti.
Servi tu
Serva egli (ella)
Serviamo noi
Servite voi
Servano eglino(elleno)
Služi zvesto domovini.
» n »
Služimo „ „
Služite „ „
Naj služijo«.
Perdonare, odpustiti, opro¬
stiti, prizanesti;
offendere, razžaliti;
seguire, izpolnjevati, slediti;
masticare, žvečiti;
la fatica, trud;
sperare, upati;
i superiori, viši, poglavarji;
il consiglio, svet,svetovavstvo;
la paura, strah.
Perdona agli altri, ma non mai a te stesso! Rispettate
i vostri superiori! Čredi, spera, ed ama! Non offendete
nessuno! Segui i buoni consigli! Rendimi il libro, che ti
bo prestato! Finisci il tuo compito! Non mangiar presto,
e mastica bene. Non essere amico dei eattivi! Non aver
tu paura della fatica!
Opomnja. Namesto druge osebe velelnika rabi se
v italijanščini v nikalnih stavkih kaj rad nedoločnik,
n. pr. Ne kradi = non rubare! Ne zaupaj prilizo-
vavcem = non ti fidare degli adulatori!
68 .
Poslušati, ascoltare; povedal, delto;
če hočeš, se vuoi; odpreti, aprire;
živeti, vivere.
61
Spoštuj očeta in mater, če hočeš dolgo in dobro
živeti na zemlji. Učenci, ubogajte in učite se radi! Dosti
poslušaj, malo govori. Ne hvali (nedoločnik) se sam. Od¬
prite vrata, a oken ne odprite (nedoločnik). Verjemite
mi, da sem vam resnico povedal. Ne verujte (nedoločnik)
vsega, kar slišite. Zvesto služimo domovini, domovino
ljubimo.
69 .
Dovršno-preteMi čas pomožnih glagolov. (Passato rimoto dei
verbi ausiliari.
esser
biti.
Jaz sem bil včeraj na vrtu.
Ti si bil itd.
itd.
n
»
imeti.
Jaz sem imel dobrih sou-
čencev.
itd.
)>
5)
n
La spiegazione, razlaganj e;
riconoscente, hvaležen, za¬
hvalen;
la noia, nevolja, dolg čas;
V ar dive, predrznost;
finche, dokler, dotle;
V anno passato, lani;
ingrato, nehvaležen;
florido, cvetoč;
il bisogno, pomanjkanje, po¬
treba;
insultare, napasti, zasramo¬
vati ;
ogni tempo, vsak čas, vedno.
62
Io fui obbediente ai miei genitori ed al maestro. Ieri
tu fosti attento alle spiegazioni del maestro. Antonio fu
mio padrone. Noi fummo gentili con tutti. Furono essi
ingrati verso i loro genitori? No, eglino furono in ogni
tempo verso loro riconoscenti. L’ anno passato io ebbi
florida salute. Finchš noi fummo amanti (smo ljubili) del
lavoro, non avemmo nd noia nb bisogno. CM sono coloro,
ch’ ebbero 1’ardire d’insultare questo povero veccMo?
70.
Tezni način pomožnih glagolov. (Modo congiuntivo dei verhi
ausiliari.)
Sedanji čas. (Tempo presente.)
essere, biti.
-S
v
o
v
s
io sia negligente.
tu sia „
egli sia „
ella sia „
noi siamo negligenti.
' voi siate „
eglino siano „
elleno siano
eS
0!i
Sh
sem jaz nemaren,
si ti „
I je on
' je ona nemarna,
smo mi nemarni,
ste vi „
so oni „
so one nemarne.
a v er e, imet
©
o'
•
U
H
imam j az več potrplj enj a.
imaš ti „ „
ima on „ „
ima ona „ „
imamo mi „ „
imate vi „ „
imajo oni „ „
imajo one „ „
63
Disubbidiente, neubogljiv;
la voglia, volja, veselje;
la fortuna, sreča;
bramare, hrepeneti, srčno
želeti;
giocare, igrati.
II padre desidera, che tu non sia disubbidiente. E
necessario, eh’ io sia piii attento in iscuola, e eh’ egli sia
piu quieto a časa. II vostro maestro brama, che voi siate
attenti. Temo, che mio fratello non abbia voglia di studiare.
Non čredo, che i vostri cavalli siano troppo čari. Desidero,
che abbiate molta fortuna.
Opomnja. V slovenščini tega (veznega) načina nimamo,
ter ga izrazujemo s pomočjo veznikov da, da bi.
71 .
Dežela, il paese, la cam- truden, stanco;
pagna; pravijo, si dice.
Povedal sem materi, da si tukaj. Pravijo, da ima tvoj
gospodar dosti zlata in srebra. Roditelji žele, da bi imeli
otroci veselje do učenja. Ta delavec pravi, da je že truden.
Mislim (čredo), da ima vaš vrtnar preveč prijateljev. Želim,
da so vaši bratje veseli in zadovoljni na deželi (in campagna).
72 .
Trajno-pretekli čas. (Tempo passato imperfetto.)
essere, biti.
( sem marljivejši,
si „
j e »
je marljivejša.
S I smo marljivejši.
S i ste
p f so
' so marljivejše.
04
—
"S
s
<*©
eO
■O
JO
io avessi
tu avessi ,,
egli avesse „
' ella avesse „
noi avessimo „
I voi aveste „
e^Zmoavessero,,
eZZewo avesser«,.
avere, imeti.
piii coraggio
CČ
o'
'rB
3
O
-O
O
Q
imam jaz več srčnosti,
imaš ti „ „
ima on „ „
ima ona „ „
imamo mi „ „
imate vi „ „
imajo oni „ „
imajo one „ „
73.
Pogojili način pomožnih glagolov. (Modo condizionale dei v or bi
ausiliari.)
Sedanji čas. (Tempo presente.)
essere, biti.
Ti itd.
Io avrei
Tu avresti
Egli avrebbe
Ella avrebbe
avere, imeti.
piu amid, se non fossi tanto avaro.
n n » n »
» » » » fosse
n
n
amiche
avara.
65
Noi avremmo prtu amid, se non fossimo tanto avari
Voi avreste „ „ „ „ foste „ „
Eglino avrebbero „ „ „ „ fossero „ „
Elleno avrebbero „ amiche „ „ ,, „ avare
Jaz bi imel več prijateljev, da nisem tako skop.
Ti itd.
11 piacere, veselje, prijet¬
nost, ugodnost;
il dispiacere, neprijetnost,
žalost, nevšečnost;
il maldicente, obrekovavec,
opravljivec;
Lodovico, Ljudevit, Ludvik.
Tu avresti piu piacere, se i tuoi amici fossero qui.
Io sarei piu felice, se avessi tanti libri, quanti ne hai tu.
Tu non saresti cosl ricco, se non avessi studiato tanto.
Lodovico non avrebbe tanto danaro, se non fosse stato
cosl attivo. Se noi fossimo piu temperanti, avremmo anche
piu salute. Voi non avreste tanti amici, se non aveste
avuto tanto danaro. Se coloro non fossero maldicenti, non
avrebbero tanti dispiaceri.
Vest, la coscienza;
srečen, fortunato ;
Miha, Michele ;
vreme, il tempo;
74 .
nesreča, la disgrazia :
nesrečen, sfortunato;
nihče (noben), nessuno.
Da imaš ti več potrpljenja, bilo bi bolje zate. Vi
bi ne imeli toliko straha, da imate čisto vest. Miha bi ne
bil tako vesel, da ni dobil tega lepega konja. Marija bi
ne imela toliko cvetic, da ni tako bogata. Ti starši bi ne
bili tako srečni, da nimajo tako pridnih otrok. Nihče bi
ne bil bogatejši od našega soseda, da ni imel toliko nesreč.
Mi bi bili imeli mnogo več sadja, da je bilo spomladi
lepše vreme.
Navod k uaučenju ital. jezika. II. (X. 182. Fol. 143/05.)
5
66
75 .
Popolna sprega pomožnih glagolov. (Coniugazione completa dei
verbi ausiliari.)
Essere (biti). A ver e (imeti).
Določni način. (Modo indicativo.)
a) Sedanji čas. (Tempo presente.)
lo sono, sem.
Tu sei, si.
Egli (ella) e, je.
Noi siamo, smo.
Voi siete, ste.
Eglino (elleno) SOHO, so.
b) Trajno-pretekli čas.
lo era, sem bil.
Tu eri, si bil.
Egli (ella) era, je bil-a.
Noi eravamo, smo bili.
Voi eravate, ste bili.
bili -e.
c) Sestavijeno-pretekli
lo soho stato, sem bil.
Tu sei stato, si bil.
Egli & stato, je bil.
Ella e stata, je bila.
Noi siamo stati, smo bili.
Voi siete stati, ste bili.
Eglino sono stati, so bili.
Elleno sono state, so bile.
lo bo, imam.
Tu hai, imaš.
Egli (ella) ha, ima.
Noi abbiamo, imamo.
Voi arete, imate.
Eglino (elleno) hanno, imajo.
(Tempo passato imperfetto.)
lo aveva, sem imel.
Tu avevi, si imel.
Egli (ella) aveva, je imel-a.
Noi avevamo, smo imeli.
Voi avevate, ste imeli.
Eglino (elleno) avevano, so
imeli -e.
čas. (Passato prossimo.)
Io ho avuto, sem imel.
Tu hai avuto, itd.
Egli ha avuto, „
Ella ha avuto, „
Noi abbiamo avuto, ,,
Voi avete avuto, „
Eglino hanno avuto, „
Elleno hanno avnto, „
07
d) Dovršno-pretekli
Io fui, sem bil.
Tu fosti, itd.
Egli (ella) fu, „
Noi fummo, „
Voz foste, „
Eglino (elleno) fnrono, „
is. (Passato rimoto.)
Io ebbi, sem imel.
Tu avesti, itd.
Egli (ella) ebbe, „
Noi avemmo, „
Voz aveste, „
Eglino (elleno) ebbero, „
e) Trajno-predpretekli čas. (Trapassato imperfetto [prossimo].)
Io era stat«, sem bil.
Tu eri stat«, itd.
Egli era stato, „
Ella era stata, „
Noi eravamo stati, „
Voi eravate stati, „
Eglino erano stati, „
Elleno erano state, „
Io aveva avnto, sem bil imel.
Tu avevi avnto, itd.
Egli aveva avuto, „
Ella aveva avuto, „
Noi avevamo avnto, „
Voi avevate avnto, „
Eglino aveva no avuto, „
Elleno avevano avnto, „
f) Dovršno-predpretekli čas. (Trapassato rimoto.)
Io fui stato, sem bil.
Tu fosti stato, itd.
Egli fu stato, „
Ella fu stata, „
Noi fummo stati, „
Voi foste stati, „
Eglino fnrono stati, „
Elleno furono state, „
g) Prihodnji čas.
Io šaro, bodem (bom).
Tu sarai, boš.
Egli šari, bo.
Ella „ bo.
Io ebbi avuto, sem bil imel.
Tu avesti avuto, itd.
Egli ebbe avuto, „
Ella „ „ n
Noi avemmo avuto, „
Voi aveste avnto, „
Eglino ebbero avuto, „
Elleno „ « »
(Tempo futuro.)
Io avrb, bom imel.
Tu avrai, itd.
Egli avrb, „
Ella „ „
5
68
Noi saremo, bomo.
Voi sarete, boste.
Eglino saranno, bodo.
Etteno ,, bodo.
Noi avremo, bomo imeli.
Voi avrete, itd.
Eglino avranno, „
Elleno „ ,,
h) Sestavljeno-prihodnji čas. (Tempo futuro composto [o anteriore].)
lo šari) stato, bodem ali bom.
Tu sarai stato, itd.
Egli šara stato, „
Ella šara stata, „
Noi saremo stati, „
Voi sarete stati, „
Eglino saranno stati, „
Elleno saranno state, „
lo avrb avnto, bodem imel.
Tu avrai avnto, itd.
Egli avra avnto, „
Ella
33
Noi avremo avnto,
Voi avrete avuto,
Eglino avranno avuto,
Elleno „ „
33
33
33
33
Velelni način. (Modo imperativo.)
Sii (sia) tu, bodi.
Sia egli (ellaj, bodi.
Siamo noi, bodimo.
Siate voi, bodite.
Siano eglino (esse), naj
bodo.
Abbi tu, imej.
Abbia egli (ella), „
Abbiamo noi, imejmo.
Abbiate voi, imejte.
Abbiano eglino (zase), naj
imajo.
Vezni način. (Modo congiuntivo.)
a) Sedanji čas. (Tempo presente.)
Ch’ io sia, da sem.
Che tu sia, (sii), itd.
CK egli sia, „
Ch’ ella „ „
Che noi siamo, „
Che voi siate, „
Ch’ eglino siano, „
Ch’ elleno „ ,,
Ch’ io abbia, da imam.
Che tu abbia (abbi), itd.
Ch’ egli abbia, „
Ch’ ella „ „
Che noi abbiamo, „
Che voi abbiate, „
Ch’ eglino abbiano, „
Ch’ elleno „ „
69
b) Trajno-pretekli čas. (Passato imperfetto.)
Se io fossi, da sem.
Se tu fossi, itd.
S’ egli fosse, „
S’ ella „ „
Se noi fdssimo, „
Se voi foste, „
S’ eglino fossero, „
S’ elleno ,, ,,
Se io avessi, da imam,
Se tu avessi, itd.
S’ egli avesse, „
S’ ella „ „
Se noi avessimo, „
Se voi aveste, „
S’ eglino avessero, „
S’ elleno ,, ,,
c) Sestavljeno-pretekli. (Passato.)
Ch’ io sia stato, da sem bil,
Che tu sii stato, itd.
Ch’ egli sia stato, „
Ch’ ella sia stata, „
Che noi siamo stati, „
Che voi siate stati, „
Ch’ eglino siano stati, „
Ch’ elleno siano state, „
Ch’ io abbia avuto, da sem
Che tu abbi avuto, imel.
Ch’ egli abbia avuto, itd.
Ch’ ella „ „ „
Che noi abbiamo avuto, ,,
Che voi abbiate avuto, „
Ch’eglino abbiano avuto, „
Ch’ elleno ,, ,, „
d) Trajno-predpretekli. (Trapassato.)
Che io fossi stato, da sem bil. Ch'io avessi avuto, dasembil.
Che tu fossi stato, itd. Che tu avessi avuto, imel. itd.
Pogojni način. (Modo condizionale.)
a) Sedanji čas. (Tempo presente.)
Io sarei, jaz bi bil.
Tu saresti, itd.
Egli sarebbe,
Ella „
Noi saremmo,
Voi sareste,
Eglino sarebbeuo,
Elleno ,,
))
»
n
n
jj
Io avrei, jaz bi imel.
Tu avresti, itd.
Egli avrebbe,
Ella
Noi avrenuno,
Voi avreste,
Eglino avrebbero,
Elleno „
J5
»
55
55
55
5 >
70
lo sarei stato,
Tu saresti stat«,
Erjli sarebbe stato, „
Ella sarebbe st;\ta, „
Noi saremmo stati, „
Voi sareste stati, „
Eglino sarebbero stati, „
Elleno sarebbero state, „
Io avrei avuto, jaz M bil.
Tu avresti avuto, imel.
Egli avrebbe avuto, itd.
Ella „ „ „
Noi avremmo avuto, „
Voi avreste avuto, „
Eglino avrebbero avuto, „
Elleno „ „ „
b) Pretekli. (Passato.)
jaz bi bil.
itd.
Nedoločni način. (Modo infinito.)
a) Sedanji. (Presente.)
Essere (biti). Avere (imeti).
b) Pretekli. (Passato.)
Essere stato *). Aver avuto *).
c) Prihodnji. (Futuro.)
Aver ad essere Aver ad avere
(essere per essere) (essere per avere)
(dover essere) *). (iover avere) *).
Deležnik. (Participio.)
a) Sedanji. (Presente.)
Essente *). Avente (imajoč).
b) Pretekli. (Passato.)
Stato (bil). Avuto (imel).
Prislov, gerundij. (Gertmdio.)
a) Sedanji. (Presente.)
Essendo (bodoč). Avendo (imajoč).
b) Pretekli. (Passato.)
Essendo stato Avendo avuto
(bodoč ^ . . bil, ker . . . bil). (ker . . . imel).
*) Ni v slovenščini.
71
76 .
Raba nedoločnika, deležnika in gerundija. (Uso deli’ infinito
del participio e del gerundio.)
E grande vergogna essere
del tutto oziosi.
Non avere nessun amico
d cosa triste.
Io mi ricordo di essere
stato piccolo.
Io sono ben fortunato d’ aver
avuto sempre dei buoni
amici.
Egli e lieto di essere per
essere il sostegno dei
suoi genitori.
Io sono felice di essere per
essere utile alla patria.
Un ago stato alquanto tem¬
po sotterra, irruginisce.
Egli d un buon fanciullo,
avente assai timor di Dio.
Essendo io buon amico, ho
buoni amici.
Avuta ieri la notizia della
morte del mio buon amico,
fui molto afflitto.
Essendo stato ieri pigro,
oggi me ne pento.
Avendo i genitori vi vi. io
sono felice.
Velika sramota je biti po¬
polnem brezposeln (brez
dela).
Ne imeti nobenega prijate¬
lja je žalostno (žalostna
stvar).
Spominjam se, da sem bil
majhen.
Jaz sem pač srečen, da sem
imel vedno dobrih pri¬
jateljev.
On je vesel, da ima biti
v podporo svojim roditeljem.
Jaz sem srečen, da imam
biti koristen domovini.
Igla, ki je bila (bivša) nekoliko
časa pod zemljo, zarjavi.
On je dober otrok, imajoč
mnogo straha božjega.
Ker (bodoč da.) sem jaz dober
prijatelj, imam dobrih pri¬
jateljev.
Imevši (dobivši) včeraj vest
o smrti mojega dobrega
prijatelja, bil sem zelo
žalosten.
Danes se kesam, da sem bil
včeraj len.
Ker imam (imajoč) roditelje
žive, sem srečen.
72
Non avendo avuto in gio-
ventu paura della fatica,
in non sarč mai piii senza
pane.
Ker se nisem v mladosti bal
truda, (neimevši v mladosti
straha pred trudom) ne bo¬
dem nikoli več brez kruha.
Po ter e, moči.
Sedanji čas. (Tempo presente.)
Posso, morem ; possiamo, moremo;
puoi, moreš; potete, morete;
pno, more; possono, morejo.
77.
Uoccupazione, opravek, opra¬
vilo, delo, posel;
affdbile, prijazen;
ameno, mičen, prijeten;
essere occupato, imeti opra¬
viti (delo);
la devozione, pobožnost;
costante, stanoviten;
la costanza, stanovitnost;
devoto, pobožen;
potuto, mogel.
Io sono san o; bo bonissima salute. Noi non er a varno
maldicenti; non avevamo la lingua lunga. Quelle donne
erano devote; avevano molta devozione. Giuseppe č stato
incostante; ba avuto poca costanza. Tu sei stato occupato;
hai avuto da scrivere. Teresina fu sempre rispettosa verso
la maestra. Noi avemmo sempre rispetto verso i nostri
genitori. Eglino furono affabili con tutti. L’ autunno šara
piovoso. Chi ha la mia penna? Non posso dirtelo. Abbiamo
ricevuto due lettere; non possiamo leggertele.
78 .
Blebetav, žl obudrav, ciarliero;
neusmiljen, okruten, crudele;
sramota, la vergogna;
dejanje, il fatto;
drzen, predrzen, sfrontato,
audace;
zgled, vzor, il modello,
V esemplare.
73
Jaz sem zelo srečen; imam očeta in mater. Oni
človek je bil vedno blebetav; imel je več besedi nego
dejanj. Ne morem ti tega verjeti. Vaša dekla je bila
drzovita; nikdar je ni bilo sram (ni imela sramote). Oni
ljudje so bili okrutni, imeli so železno srce. Ta učenka
je bila zgled (vzor) svojim tovarišicam. Srečni bodemo,
ako bomo imeli vedno blagoslov božji. Nisi-li mogel mi
pisati ?
79 .
Benevole, dobrohoten; j il deserto, puščava;
economo, ščedljiv; | la pace, mir.
Sii affezionato ali’ amico! Siate giusti, buoni e bene-
voli verso tutti! E necessario, che tu sii sempre cortese.
Io non sarei felice in mezzo al deserto. Enrico non
avrebbe tanti amici, se non fosse stato cosl buono
e cosi savio. Voi sareste piu forti, se foste piu laboriosi.
Coloro non avrebbero tante ricchezze, se il loro padre
non fosse stato laborioso ed economo. Io desidero avere
la pace con tutti.
80 .
Kreposten, čednosten, vir- pošten, onorato, onesto;
tuoso; pač, res, ben.
Bodite delavni in ščedljivi. Bodimo pošteni. Brez
pomoči božje jaz bi ne bil kreposten. Ako bi bili vsi
ljudje dobri in pošteni, bili bi bolj zadovoljni. Jaz sem res
(pač) srečen, da sem imel dobre učitelje. Ker so (Essendo)
oni dečki dobri in marljivi, ljubi jih vsak pošten človek.
Ker nisem spisal (Non avendo) svoje naloge, bil sem
kaznjevan.
74
81 .
11 bambino, dete;
l’ assiduitd, marnost, mar¬
ljivost ;
V artiere, rokodelec;
il difetto, pomanjkljivost,
assiduo, marljiv;
il poverello, ubožec;
la compassione, milosrčnost,
usmiljenje;
hiba, napaka, pogrešek.
Perchd non sono State le tue sorelle oggi a scuola?
Esse erano ammalate. Noi eravamo deboli da bambini.
L’ anno scorso fui a Fiume. Chi di noi šara il primo della
classe ? Se voi foste stati piii assidui, sarebbe adesso meglio
per voi. E grande vergogna essere pigri, come lo sono
alcuni ragazzi. Un artiere diligente avra sempre lavoro.
Abbiate compassione dei poverelli! Non aver nessun difetto
d una bella cosa.
82 .
Steklar, il vetraio; sedlar, il sellaio;
znanec, il conoscente; pohvalno, lodevole;
točen, puntuale; 1 krasen, molto bello.
Ta steklar je moj znanec. Kje so bili ti sedlarji
pretekli teden? V našej vasi ni bilo še nikoli sedlarjev.
To je pohvalno, da ste tako točni. Ako bi bili vedno tako
točni, bilo bi bolje za vas. Ta krasna slika bode imela
vedno veliko vrednost. Mnogi kmetovavci bi imeli dosti
kruha, da bi bili bolj delavni in ščedljivi.
83 .
La voce, glas; | il giuoco, igra;
la cura, skrb; | permesso, dovolil;
certamente, gotovo.
Io avrei risposto bene, se fossi stato attento alla
spiegazione del maestro. Tu avresti cantato, se avessi avuto
buona voce. Egli avrebbe imparato molto, se avesse amato
lo studio piu che il giuoco. Eglino non avrebbero perduto
i libri, se avessero un po’ piu di cura. Sarei partito per
Fiume, se i miei genitori me lo avessero permesso. Se tu
avessi studiato meglio la lezione, il maestro ti avrebbe
certamente lodato.
84 .
Narediti, izgotoviti, fare,
eseguire;
poboljšati se, emendarsi, mi-
gliorarsi ;
razločno, chiaro;
temveč, ma, bensi;
povabiti, invitare;
prišel, venuto;
navaditi se, abituarsi
vezzarsi.
av-
Ueitelj bi vas ne bil pohvalil, ko bi ne bili naloge
dobro naredili (da niste.). To grozdje bi bilo bolj
zrelo, da bi bili imeli lepše dneve. Ne bil bi prišel k vam,
da me niste povabili. Ti ljudje bi se bili poboljšali, ako
bi bili imeli več dela. Treba je, da se navadimo razločno
govoriti. Mi ne živimo zato, da jemo (per mangiare),
temveč jemo zato, da živimo.
85 .
Dovršno-pretekli čas pravilnih glagolov. (Tempo passato rimoto
dei verbi regolari.)
a m are, ljubiti.
Določni način. (Modo indioativo.)
Io amai
Tu amasti
Egli (ella) amo
Noi amammo
Voi amaste
Eglino (cllend) ainarono
S
a-
O o
.o
Jaz sem ljubil Boga črez vse.
itd.
))
n
76
temere,
Io teinei
Tu temesti J
Egli (ella) teme, o temette f
Noi teinemmo /
V (A temeste l
Eglino (ellenoj temerono, j
o temettero '
bati se.
Jaz sem se bal blebetanja,
a, itd.
S. »
s
2 - »
s er vir e, služiti.
10 servii
Tu servisti
Egli (ella) servi
Noi servimmo
Voi serviste
Eglino (elleno) servirono
Consolare, tolažiti;
V afflitto, žalosten (človek);
l’ ignudo, nag (človek);
V affamato, lačen (človek);
11 saggio, moder (človek);
fuggire, bežati, ogibati se;
incontrare, srečati;
Jaz sem služil Bogu.
Ti si itd.
H itd.
b
.
~ ))
5)
disattento, nepazljiv, raz-
mišljen;
l’ infermo, bolnik;
l’ esempio, zgled (vzor);
il pellegrino, popotnik;
nutrire, nasititi, rediti.
Io ho incontrato oggi il mio amico. Tu cantasti una
bella canzone. Ieri il maestro lodo alcuni fanciulli diligenti
e biasimč due scolari disattenti. Rispettaste voi i vecehi?
Noi li rispettammo sempre. Consolasti tu gli affiitti? Sl,
li consolai spesso. Voi siete buoni cristiani, perchč visitaste
gl’ infermi, riceveste in časa i pellegrini, vestiste gl’ ignudi
e nutriste gli affamati. Credeste ai saggi? Noi credemmo
loro. Io fuggii gli oziosi. Tu fosti buono e servisti di buon
esempio ai tuoi compagni.
77
86.
Vezni način pravilnih glagolov. (Modo conginntivo dei verhi
regolari.)
p ari are, govoriti,
a) Sedanji čas. (Tempo presente.)
jaz govorim spodobno,
ti govoriš „
on (ona) govori „
mi govorimo „
vi govorite „
oni (one) govore „
ere d er e, verovati.
jaz verujem lažnivcem.
% \ tu čreda ]§• ^ \ ti veruješ
oni(one)verujejo „
p ar tir e, odpotovati.
/ 10 parta.
® .
'g i tu parta.
e -J egli (ella) parta.
noi partiamo.
■j- 1 voi partiate.
eglino (elleno) partano.
La compagnia, tovarišija,
družba;
costumato, lepega vedenja,
lepo vzrejen;
la tentazione, izkušnjava;
restare, ostati;
I odpotujem,
odpotuješ.
odpotuje,
odpotujemo,
odpotujete.
odpotujejo.
lasciare, pustiti p
liberare, rešiti, oprostiti;
procurare, prizadevati si;
correggersi , popraviti se, po¬
boj šati se;
volete, hočete.
78
Desidero, che tu ami la compagnia dei costumati,
e che tu tema anche i piccoli falli. Lasciate, amici miei,
ch’ io parta. Prego Iddio, che mi liberi dalle tentazioni.
Proeurero, che voi restiate contenti di me. II maestro castiga
gli scolari negligenti, perche si correggano. Si desidera,
che gli scolari parlino sempre compostamente. Se volete,
che vi si čreda, dovete dire sempre la pura verita.
87 .
1>) Trajno-pretekli čas. (Tempo passato imperfetto.)
V
^O
$-
CO
tormentare, mučiti.
e
s
S 5
so ©
prt
so «
1-0
NO
so
5 ;
cg
te mer e, bati se.
sem se jaz bal truda
si se ti „ „
itd.
j?
»
n
I
sen tire, čutiti.
e
<0 rrt
S rt ,
eO •
i-O
%o sentissi
l tu sentissi
egli ( °Jla) sentisse
noi sentissimo
voi sentiste
' eglino (esse) sentissero
t S*
1 ^
l *"* O
*• I
s s
<2 oo
I O <*>
' .
. o
S
,2 /sem jaz čutil\
si ti
ce ,
O {
rt
rQ
.
O
Ni res, da jaz nisem
ljubil učenja itd.
itd.
r=!
C5
S
o
C
o
e
5*
ere dere, verovati.
to \ eglino (elleno) abbiano
80
d or mir e, spati.
no non
abbia
dornito
-g i tu non abbi
' egli (ellaj non abbia
-i
a
s
K5
s
Misli se, da jaz ni¬
sem mirno spal.
itd.
g i noi non abbiaino
° * voi non abbiate
\ eglino fdlenojnon abbiano
Cercare, iskati, poskušati;
guastare, pokvariti;
Z’ ingiuria, razžaljenje, za¬
sramovanje ;
il momento, hip, trenotek;
possibile, mogoče;
ingannare, goljufati, slepa¬
riti;
lusingarsi, nadejati se;
soltanto, samo, le;
dimenticare, pozabiti;
parere, dozdevati se.
Si dice, che io abbia studiato poco. Penso, che tu
abbi dormito troppo. Non čredo, ch’ egli abbia cercato
d’ ingannarmi. E possibile, ch’ eglino abbiano guastato i
loro libri. Mi lusingo, che voi abbiate temuto e fuggito il
pericolo. Si racconta, che tu abbia non soltanto perdonato
le ingiurie, ma che le hai anche dimenticate. Mi pare, che
mia sorella quest’ oggi non abbia perduto un momento
di tempo.
89 .
Pogojni način pravilnih glagolov. (Modo condi/.ionalc dei verhi
regolari.)
Sedanji čas. (Tempo presente.)
cantare, peti.
Io canterei, se avessi
Tu canteresti, se avessi
Egli (ellaj canterebbe, se avesse
Noi canteremmo, se avessimo
Voi cantereste, se aveste
Eglino (essej canterebbero, se avessero
s
o
s
s
e
o
Jaz bi pel, da bi
imel dober glas.
itd.
J)
»
n
81
credere, verovati.
Io crederei
Tu crederesti
Egli (ellaj crederebbe
Noi crederemmo
Voi credereste
Eglino (elleno) crederebbero
od
Od
S 2
SŠ
O- g
v?
Jaz bi veroval Juriju,
da ni lažnivec,
itd.
n
p a r t i r e,
Io partirei,
Tu partiresti,
Egli (ella) partirebbe,
Noi partiremmo,
Voi partireste,
Eglino (elleno) partirebbero,
Ambire, hlepeti (strastno
želeti);
innaffiare, annaffiare, zali¬
vati ;
talvolta, kakšenkrat;
venire, priti;
odpotovati.
\ « Jaz bi odpotoval, da je
i
I g lepo vreme.
l S- ltd -
/
i c — 1
| c>+. n
Vorologio, ura;
la stima, spoštovanje;
gelare, zmrzniti;
coprire, pokriti;
nemmeno, niti (če tudi);
i cereali, žita.
Se tu venissi da me, ti mostrerei i miei libri.
Eglino partirebbero oggi, se fossero piii sani. A te
noi non crederemmo nemmeno, se tu dicessi la verita.
Bramerei, che tutti ambissero la stima dei buoni. Questi
flori crescerebbero meglio, se qualcuno li annaffiasse
I cereali si gelerebbero talvolta, se la neve non li
coprisse. M’ impresteresti il tuo cavallo, se io andassi
domani in cittk? Comprerei un orologio, se avessi pid
denaro con me.
Navod k naučenju ital. jezika. II. (X. 182. Fol. 143/05.)
6
82
90 .
Pretekli čas pogojnega načina in trajno-predpretekli veznega načina.
(Tempo passato del modo condizionale e trapassato del modo
congiuntivo.)
a m ar e, ljubiti;
lo avrei ainato lo studio,
Tu avresti amato . . . ecc.
ecc.
Jaz bi bil ljubil učenje,
Ti bi bil ljubil.itd.
itd.
p er d ere, izgubiti;
lo non avrei perduto lastima,
Tu non avresti perduto.. ecc.
ecc.
Jaz bi ne bil izgubil spošto¬
vanja,
Ti bi ne bil izgubil.itd.
itd.
d or mir e, spati;
lo avrei dormito,
Tu avresti dormito .. ecc.
ecc.
Jaz bi bil spal,
Ti bi bil spal .... itd.
itd.
Biposare, počivati;
assicurare, zagotoviti, za¬
varovati ;
im it ar e, posnemati.
se avessi imitato gli scolari
diligenti.
da bi bil posnemal marljive
učence.
m en tire, legati.
se non avessi mentito.
da ne bi bil legal.
disturbare, nadlegovati,
motiti.
se non fossi stato disturbato.
da ne bi bil nadlegovan
(moten).
sufficientemente, dovolj, za¬
dostno.
83
Sarei partito per Fiume, se i miei genitori me lo
avessero permesso. Se tu avessi studiato meglio la lezione,
il maestro ti avrebbe certo lodato. Egli avrebbe imparato
molto, se avesse amato lo studio piii che il giuoco. S’ egli
avesse dormito ancora due ore, avrebbe riposato sufficiente-
mente. lo non avrei mai creduto, che Giorgio fosse cosl
cattivo, se i fatti non me lo avessero assicurato. Eglino
non avrebbero perduto la stima degli onesti, se non aves¬
sero mentito.
91 .
Sprega pravilnih glagolov. (Coniugazione dei verbi regolari.)
amare, credv i*e, dormivv, jinivv.
Določni način. (Modo indicativo.)
a) Sedanji čas. (Tempo presente.)
6 *
84
c) Dovršno-pretekli čas. (Passato rimoto.)
d) Sestavljeno-pretekli čas. (Passato prossimo.)
Ho, hai, ha; abbiamo, avete, hanno (amato , creduto, dor-
mito, finito).
Sem ljubil, verjel, spal, končal itd.
e) Trajno-predpretekli čas. (Trapassato imperfetto [prossimo].)
Aveva, avevi, aveva; avevamo, avevate, avevano (amato,
creduto, dormito, finito).
Sem bil ljubil, verjel, spal, končal itd.
'f) Dovršno-predpretekli čas. (Trapassato rimoto.)
Ebbi, avesti, ebbe; avemmo, aveste, ebbero (amato, creduto,
dormito, finito).
Sem bil ljubil, veroval, spaval, končaval itd.
g) Prihodnji čas. (Tempo futuro.)
85
h) Sestavljeno-prihodDji čas. (Futuro composto.)
Avro, avrai, avra; avremo, avrete, avranno (amato, cre-
duto, dormito, finito).
Bodem ljubil, verjel, spal, končal itd.
92 .
Velelni način. (Modo imperativo.)
93 .
Vezni način. (Modo congiuntivo.)
a) Sedanji. (Presente.)
86
c) Pretekli. (Passato.)
Ch’ io abbia
Che tu abbia (abbi)
Ch’ egli (ella) abbia
Che noi abbiamo
Che voi abbiate
Ch’ eglino (esse) abbiano '
d) Predpretekli. (Trapassato.)
S’ io avessi
amato, creduto, dormito,
finito.
Da sem ljubil, verjel, spal,
končal itd.
Se tu avessi
S’ egli (ella) avesse
Se noi avessimo
Se voi aveste
S’ eglino (esse) avessero
amato, creduto, dormito,
finito.
Da sem bil ljubil, verjel,
spal, končal itd.
94 .
Pogojni način. (Modo condizionale.)
b) Pretekli. (Passato.)
Avrei
Avresti
Avrebbe
Avremmo
Avreste
Avrčbbero
amato, creduto, dor¬
mito, finito.
Jaz bi bil ljubil, verjel,
spal, končal itd.
87
95.
Nedoločni način. (Modo inflnito.)
a) Sedanji. (Presente.)
Amare. Credere. Dormire.
b) Pretekli. (Passato.)
Aver amato, avere creduto, aver dormito.
Avere ad amare,
(essere per amare)
dover amare,
(imeti ljubiti)
c) Prihodnji. (Futuro.)
avere a credere, avere a dormire,
(essere per credere) (essere per dormire)
dover credere, dover dormire,
(imeti verovati), (imeti spati).
Deležnik. (Partioipio.)
a) Sedanji. (Presente.)
Amuuto, credouto, dormO nte.
(ljubeč), (verujoč), (speč, spijoč).
b) Pretekli. (Passato.)
Amoto, creduto, dormito.
(ljubil), (verjel), (spal),
Prislov, gerundij. (Gerundio.)
a) Sedanji. (Presente.)
J.mando, čredo ndo, dorme ndo.
(ljubeč), (verujoč), (spavajoč).
b) Pretekli. (Passato.)
Avendo amato, avendo creduto, avendo dormito.
(Ljubivši, [bodoč dasem] ljubil verjel, spal.)
96 .
Evitare, ogibati se;
resjrirare, dihati, oddebniti se;
la festa, praznik;
la docilita, krotkost, posluš
nost;
V azione, dejanje, delo.
88
L’ aria, che respiriamo, deve essere pura. Iddio pensa
a tutte le creature. Ami tu Dio sopra ogni cosa ed il
prossimo come te stesso? Rispettavi tu sempre i tuoi
maestri? Ieri abbiamo camminato piu del solito. Mio fratello
consolo i genitori con la sua docilita. Noi evitammo le
cattive compagnie. Io lodero sempre le belle azioni. Domani
non lavoreremo, p er che e giorno di festa.
97 .
Rodbina (družina), la fa-
miglia;
pravi (resnični) vero;
kinčati (zaljšati), omare;
Ti ljubiš svojo rodbino. Ta mati hvali vedno svoje
hčere. Slavček poje v gozdičku. Jaz sem ljubil svojo pokojno
sestrico. Ona je bila vedno dobra. Včeraj sem srečal tvojega
botra na trgu. Učitelji so kaznovali nekatere lene učence.
Mi spremimo jutri našega deda do doma. Josip, kdaj mi
vrneš knjigo? Zdravje zaljša telo, a lepo vedenje zaljša dušo.
pokojni (rajnik), il defunto
morto ;
trg, la piazza, il borgo;
lepo vedenje, buon comporta-
mento (buoni costumi).
Apprezzare, ceniti;
la patria, domovina;
tradire, izdati;
operare, delati, storiti;
abbandonare, zapustiti;
98 .
la lerra naliva, rodna, rojstna
zemlja.
la miseria, uboštvo;
V ammonizione, opomin;
indegno, nevreden;
V artigiano, rokodelec.
O Signore, ascoltate la preghiera d’ un infelice! Chi
ha tempo, non aspetti tempo! Non tradire la tua patria!
Bisogna, che io ascolti le ammonizioni dei saggi. E volonta
del Signore, che gli uomini operino il bene. Sarei indegno
figlio, se io abbandonassi mio padre. Egli sarebbe un indegno,
89
se non amasse la terra nativa. Se questi artigiani lavorassero
di piu, non avrebbero tanta miseria. Se io avessi apprezzato
il tempo, sarei ora piu contento.
99 .
Dvojiti, dvomiti, dubitare;
moramo, dobbiamo;
dajejo, danno;
uporabiti, impiegare;
zasramovati (psovati), ol-
traggiare;
zmočiti se, bagnarsi:
dragocen, prezioso;
radovati se (veseliti se), allegrarsi.
Spoštuj one, ki ti dajejo dober svet. Odpustimo onim,
ki so nas razžalili. Moj oče želi, da se oddaljim od teh
hudobnih tovarišev. Ni je (non v’ č) matere, da ne bi
ljubila svojih otrok. Radujemo se (veseli nas), da se nas
še spominjate. Ni res, da sem jaz zasramoval (psoval) tvoje
prijatelje. Da sem bil prinesel seboj dežobran, ne bi se
bil zmočil. Vi dvojite, je-li smo mi kupili te knjige. Mi
moramo čas dobro uporabiti, on je dragocen.
100 .
Passare, iti mimo, preteči;
V affetto , ljubezen;
cominciare, začeti, početi;
meritare, zaslužiti, (vreden)
biti);
errare, zgrešiti;
la formica, mravlja;
lasciare, pustiti;
tormentare , mučiti, trpin¬
čiti.
Mostreresti cattivo cuore, se tu tormentassi le bestie.
10 non meriterei 1’ affetto de’ miei genitori, se fossi loro
disubbidiente. Passando per la piazza, m’ ha veduto il
signor catechista. Avendo tutto 1’ anno poco studiato, ho
imparato poco. Errando s’ impara. Impariamo dalla for¬
mica a fuggir 1’ ozio ed ad amare la fatica! Il maestro ed
11 parroco ritornarono ieri da Trieste. Da ora in poi
90
domander6 sempre consigli ali’ uomo piu saggio di me.
Perchč non cominci questo lavoro? Lo comincero domani.
Preghiamo nostra madre, che ci lasci gioeare nel giardino.
Carlo, mangeresti ancora? Si, io mangerei, ancora qualehe
cosa. Lascia, che io mangi ancora una pera.
Rokodelstvo, Varte;
blagosloviti, benedire;
noče, non vuole;
101 .
stanovati, abitare;
blagoslov, la benedizione;
ne sme, non deve.
Kdor noče delati, ne sme jesti. Ta človek je prav
zadovoljen, da se je naučil rokodelstva. Sinovi našega
soseda so vedno ljubili učenje. Oni so zaslužili ljubezen in
spoštovanje svojih staršev. Kdo je stanoval lani (pretek¬
lo leto) v tej hiši? Da ni toliko o sebi govoril, jaz bi
mu bil veroval. Kdaj se bodeš učil? Bog naj blagoslovi
naše delo! Pojmo! Začni ti prvi. Naj počne France;
on poje bolje od mene. Kdaj počneš ti? Jaz počnem
za teboj.
102 .
11 veritiero, resnicoljub;
piacere, dopasti se;
dispiacere, ne dopasti (žal
biti);
U malvagio, hudobnež;
pietoso, milosrčen;
la misericordia, usmiljenje;
la lusinga, prilizovanje (las¬
kanje) ;
godere, uživati (veseliti se).
Noi non perdiamo un momento di tempo. Io temo
i bugiardi e čredo ai veritieri. L’ uomo pietoso godeva
sempre del bene del suo prossimo. Voi godevate della
felicita dei vostri fratelli. Avet.e voi creduto a quel bugiardo?
No, noi non gli abbiamo creduto. Questi ragazzi hanno
perduto i loro genitori; abbiate misericordia di loro! Che
cosa riceverete da časa vostra? Riceveremo forse un canestro
di frutta. Non credere alle lusinghe dei malvagi!
— 91
103 .
La presenza, pričujočnost,
(navzočnost);
noioso, siten, nadležen, dolgo¬
časen ;
sapere, znati;
sperare, upati;
battere, tolči, biti, tepsti;
soccorrere, pomoči, podpirati;
la discordia, razpor (raz¬
prtija).
Siate onesti e non temete nulla! Non piangere; spera
nel Signore, egli non ti abbandonera. E giusto, che il ricco
soccorra il povero. Saresti noioso, se tu ripetessi sempre
una canzone. Sarebbe male, se noi seminassimo discordie
nelle famiglie. Che vergogna, se per divertimento batteste
le bestie. E vero, che tu abbia creduto di essere senza
difetti? Non č vero, eh’ io abbia creduto cio. Egli non
perderebbe il tempo, se sapesse, quanto esso sia prezioso.
Se noi pensassimo spesso alla presenza di Dio e lo temes-
simo, non lo offenderemmo. Mi dispiace d’ aver perduto
un’ ora di tempo.
104 .
Večen, eterno;
edin, unico (solo);
izpolnjevati, adempire;
svoboda (prostost), la liberta;
dolg, il debito;
zapoved, il comandamento, il
precetto;
poln,
hinavec (licemerec), V ipo-
crita;
pesmarica, il canzoniere;
vest (novost, sporočilo), la
notizia, la novita ;
povest, la storia;
žalosten, afjlitto (doloroso);
Užival bodeš večno slavo, ako bodeš veroval v edi¬
nega Boga in ako bodeš izpolnjeval njegove zapovedi. Ta
trgovec prodaja sukno in platno. Oni človek je izgubil
svojo svobodo, ker je poln dolgov. Nekdo mi je pravil,
da tvoj oče prodi svoje konje; je-li to res? Ne veruj
hinavcem. Prosi očeta, naj ti kupi slovensko pesmarico
92
Oh! koliko bi bila srečnejša ta deklica, ko bi se bala
Boga in ko bi spoštovala očeta in mater. Vesel sem,
da sem dobil dobre vesti od doma. Jokaje pravil nam je
on svojo žalostno povest.
105 .
11 sonno, sčn, spanje;
offrire, ponuditi, darovati;
la coscienza, vest;
udire, slišati;
la gratitudine, hvaležnost;
il servigio, služba (usluga);
calma, mirna;
l’ anno scorso (passato), lani.
Io parto quest’ oggi per 1’ Istria. I miei genitori non
partono ancora. Io non mentiva mai, e cosi dormiva sem-
pre quieto i miei sonni. Noi sentivamo gratitudine verso
i nostri benefattori. La maestra di nostra sorella non
b ancora partita. Quella serva servi 1’ anno scorso fedel-
mente i suoi padroni. Ieri io adempii tutti i miei doveri.
Finisci il tuo lavoro! Quando partirete voi? Noi non parti-
remo. Obrite i vostri servigi agli amid! La tua coscienza
sarebbe piu calma, se tu avessi seguito sempre il bene
e fuggito il male. Se 1’uomo temesse il pericolo, lo fuggi-
rebbe. Sua madre morendo lo bacio e gli raccomandb di
essere buono. Udendo la voce di sua madre, egli pianse
e le promise di essere buono e bravo.
Opomnja. Večina glagolov tretje sprege dobiva isc
med deblo in končnico (fin-isc-o) v vseh treh osebah
ednine in v tretjej osebi množine. Taki so: finire, ese-
guire, custodire, ubbidire, ambire, carpire, men-
tire in mnogo drugih.
106 .
Bazumeti, capire, intendere;
kaznovati, punire;
izpoditi, discacciare (ban-
dire) ;
potomec, il discendente;
zabraniti, impedire;
nepošteno, disonesto;
glasba, la mušica.
93
Kdaj odpotuje tvoj oče? Razumeš ti vse, kar čitaš?
Da, jaz razumem, ali moj brat ne razume, ker je še mlad.
Ta vojak je vedno zvesto služil (imperf.) domovini. Zdrav¬
nik je zabranil (pass. rim.) včeraj bolniku piti vina. Sose¬
dova hči je bila že odpotovala, kadar je došlo pismo. Bog
bode kaznoval (punire) nepoštene ljudi. Otroci, ne spa-
vajte (nedol.) tako dolgo. Želim, da bi se (vi) dobro za¬
bavljali. Veseli me (ho piacere), da ni odpotoval moj mili
(dragi) prijatelj. Da je oni sluga zvesto služil svoje go¬
spodarje, ne bili bi ga izpodili (bandito) iz službe. Bi ti
rad slišal dobro glasbo? Ker nista (non avendo) Adam in
Eva izpolnila zapovedi božje, bila sta ona in njiju potomci
kaznovani (punire) sč smrtjo.
107 .
Sprega trpnega glagola. (Coniugazione del verljo passivo.)
essere (venire) amato, biti ljubljen.
Določni način. (Modo indioativo.)
a) Sedanji čas. (Tempo presente.)
Jaz sem ljubljen od svojih roditeljev.
Ti si ljubljen itd.
itd.
*) Trpna oblika se izobrazi tudi, ako se v 3. osebi ednine in množine
prehajalnim glagolom predloži besedica si zlasti v enostavnih
časih. N. pr. II padre si ama. I cereali si sčminano.
— 94
b) Trajno-pretekli čas. (Tempo passato imperfetto.)
Io era ali veniva amato dai maestri.
Tu eri „ venivi „ „ „
ecc.
Jaz sem bil ljubljen od učiteljev,
itd.
c) Dovršno-pretekli čas. (Passato rimoto.)
Ti si itd.
itd.
d) Sestavljeno-pretekli čas. (Passato prossimo.)
lo sono stato amato dai parenti.
Tu sei stato „ ecc.
ecc.
Jaz sem bil ljubljen od sorodnikov.
Ti itd.
e) Trajno-predpreteldi. (Trapassato imperfetto [prossimo]).
lo era stato amato dal nonno.
Tu eri stato amato ecc.
ecc.
Jaz sem bil ljubljen od deda.
Ti si bil itd.
itd.
95
f) Dovršno predpretekli. (Trapassato rimoto.)
Io fni stato amato da tutti i parenti.
Tu fosti „ „ ecc.
ecc.
Jaz sem bil ljubljen od vseh sorodnikov.
Ti si bil itd.
itd.
g) Prihodnji čas. (Tempo futuro.)
Io šaro ali vemo amato dagli amici.
Tu sarai „ verrai „ ecc.
ecc.
Jaz bom ljubljen od prijateljev.
Ti boš „ itd.
itd.
h) Sestavljeno-priliodnji čas. (Futuro composto.)
Io šaro stato amato dai superiori.
Tu sarai stato amato „ „
ecc.
Jaz bom ljubljen od viših.
itd.
108 .
Velelni način. (Modo imperativo.)
Sii tu amato soltanto dai buoni!
Sia egli amato „ „ „
ecc.
Bodi ljubljen ti samo od dobrih,
itd.
96
109 .
Vezni način. (Modo congiuntivo.)
a) Sedanji. (Presente.)
Va lene,
n n
che io sia amato dai buoni.
che tu sia „ „ „
ecc.
Dobro je, da sem ljubljen od dobrih.
„ „ da si u j, „
itd.
b) Trajno-pretekli. (Imperfetto.)
Se io fossi amato da tutti i conoscenti, sarei contento.
Se tu fossi amato „ „ „ „ saresti „
ecc. ecc.
Da sem jaz ljubljen od vseh znancev, bil bi zadovoljen.
Da si ti itd.
itd.
c) Pretekli. (Passato.)
Si dubita, clie io sia stato amato dalla norma.
„ „ „ tu sii stato amato „ „
ecc.
Dvoji se, da sem jaz bil ljubljen od stare matere.
„ „ da si ti „ „ itd.
itd.
d) Predpretekli. (Trapassato.)
Sarebbe meglio, che io fossi stato amato dai patriotti.
„ „ che tu fossi stato amato „ „
ecc.
Bilo bi bolje, da sem jaz bil ljubljen od rojakov,
itd.
97
110 .
Pogojni način. (Močo condizionale.)
a) Sedanji. (Presente.)
Io sarei amato dai maestri, se fossi piio diligente.
Tu saresti amato „ „ „ „ „ n
ecc.
Jaz bi bil ljubljen od učiteljev, da sem pridnejši.
Ti bi bil „ „ itd.
itd.
b) Pretekli. (Passato.)
Io sarei stato amato, se lo avessi meritato.
Tu saresti stato amato ecc.
ecc.
Jaz bi bil ljubljen, da sem bil to zaslužil.
Ti bi bil „ itd.
itd.
111 .
Nedoločni način. (Modo infinito.)
a) Sedanji. (Presente.)
E una bella cosa essere Lepo je biti ljubljen od vseh.
(venire) amato da tutti.
b) Pretekli. (Passato.)
Non ti dispiace di non esser Ti ni žal, da nisi bil ljubljen
stato amato danessuno? od nikoga?
Prislov ali gerundij, (Gerundio.)
a) Sedanji. (Presente.)
Essendo io amato da mia Ker sem ljubljen od svoje
madre, sono felice. matere, sem srečen.
Navod k iiaučenju ital. jezika. II. (S. 940. Fol. 81/08.) 7
98
b) Pretekli. (Passato.)
Essendo io stato amato dal Ker sem bil ljubljen od
mio macstro, mi sento svojega učitelja, čutim se
contento. zadovoljnega.
Deležnik sedanjega časa. (Partieipio presente.)
TJn padre amato dai suoi Oče, ljubljen od svojih otrok,
ficjliuoli, si sente felice. čuti se srečnega.
112 .
Difenderc, braniti; j mandare, poslati;
scoprire, odkriti; j il ladro, tat;
imprigionare, zapreti v ječo; ; conoscere, poznati.
Io sono amato dai miei čari genitori. Noi eravamo
amati dai nostri zii. Tu sei mandato dal tuo buon padre
a scuola. Voi sarete da noi amati e rispettati. L’ ammalato
era (veniva) visitato dal medico. L’ America č stata scoperta
da Cristoforo Colombo. La patria fu difesa dai Soldati. Noi
saremo (verremo) lodati dai nostri maestri, se saremo
diligenti e buoni. E giusto, cbe i ladri siano (vengano)
imprigionati. S’ egli fosse stato costumato, non sarebbe stato
scacciato dalla scuola. Non si conosce il bene, se non, quando
lo si č perduto.
113 .
Dolžnik, il debitore;
proglasiti, proclamare;
davi, stamattina;
tovarišica, la compagna;
plačati, pagare ;
nedolžen, innocente;
poklicati, chiamare.
Dobri sinovi so bili (imperf.) vedno ljubljeni od svojih
roditeljev. Učenci, kateri izpolnjujejo (adempiono) svoje
dolžnosti, so pohvaljeni. Moj oče je bil plačan (pass. rim.)
od svojih dolžnikov. Ti ljudje so bili proglašeni nedolžnim.
99
Ljudje, kateri ne živč pošteno, bodo kaznovani. Želim, da
bi ti bil spoštovan in ljubljen od vseh poštenih ljudi. Da
je bil izvršil ta rokodelec svoje delo, jaz bi mu bil plačal.
Zakaj niste prišli davi? Da smo bili poklicani, bili bi
prišli. Ker si ti (essendo) poštena in vljudna, zato si
ljubljena od svojih tovarišic.
114 .
Sprega povračalnega glagola. (Conhigazione del v e rh o riflessivo.)
occuparsi, baviti se (pečati se).
Določni način. (Modo indioativo.)
a) Sedanji čas. "(Tempo presente.)
Io mi dccupo sempre di cose utili.
Tu ti occupi n' n n n
Egli (ella) si occupa „ „ „ „
Noi ci occupiamo „ „ „ „
Voi vi occupate „ „ „ „
Eglino (elleno) si dccupano „ „ „ „
Jaz se bavim vedno s koristnimi stvarmi.
Ti se baviš „ itd.
itd.
b) Trajno-preteldi. (Passato imperfetto.)
Io mi occupava collo studio.
Tu ti occ.upavi .
ecc.
Jaz sem se bavil z učenjem.
Ti si se .
itd.
7 *
— 100 -
c) Dovršno-pretekli. (Passato rimoto.)
lo mi occupai ieri colla lettura.
Tu ti occupasti .
ecc.
Jaz sem se bavil včeraj z branjem.
Ti si se.
itd.
d) Sestavljeno-pretekli. (Passato prossimo.)
Io mi sono occupato questa mattina nell’ orto.
Tu di sei occupato .
ecc.
Jaz sem se bavil davi na vrtu.
Ti si se.
itd.
e) Trajno-predpretekli. (Trapassato imperfetto [prossimo].)
Dopo che io mi era occupato nella campagna, andai al
passeggio.
„ „ tu ti eri occupato .
ecc.
Potem ko sem se bil bavil na polju, šel sem na izprehod.
„ „ si se.
itd.
f) Dovršno predpretekli. (Trapassato rimoto.)
Dopo che io mi fui occupato in campagna, pranzai con
piit appetito,
„ „ tu ti fosti occupato .
ecc.
Potem, ko sem se bil bavil na polju, obedoval sem z večo
slastjo.
„ „ si se bil.
itd.
101
g) Prihodnji čas. (Tempo futuro.)
Io mi occuperb sempre di cose oneste.
Tu ti occuperai .
ecc.
Jaz se bodem bavil vedno s poštenimi stvarmi.
Ti se bodeš .
itd.
h) Sestavljeno-prihodnji čas. (Tempo futuro composto.)
Io mi šaro occupato molto in questo affare.
Tu ti sarai occupato .
ecc.
Jaz se bodem mnogo bavil s tem poslom (opravilom).
Ti se bodeš.
itd.
115 .
Velelni način. (Modo imperativo.)
Occupati tu colla storia patria!
Si dccupi egli (ella) „ „ „
Occupiamoci noi „ „ „
Occnpatevi voi „ „ „
Si dccupino eglino (esse) „ „ „
Bavi se ti z domačo zgodovino.
> » 011 .
itd.
116 .
Vezni način. (Modo congiuntivo.)
a) Sedanji. (Presente.)
Non basta, eh’ io mi occupi soltanto colla lettura.
,, „ che tu ti occupi . . . .
ecc.
Ni dovolj, da se jaz bavim samo s čitanjem.
» „ ti baviš.
itd.
102
b) Trajno pretekli. (Imperfetto.)
Se io mi occupassi piu collo studio, sarei piu amuto dai
miei superiori.
Se tu ti occupassi .
ecc.
Da sem se jaz bolj bavil z učenjem, bil bi bolj ljubljen
od svojih viših.
Da si se ti.
itd.
c) Sestavljeno-pretekli. (Passato.)
Si dice, che io mi sia occnpato in cose inutili.
„ „ n tu ti sia occupato .
ecc.
Pravijo, da sem se jaz bavil z nekoristnimi rečmi.
„ „ si se ti.
itd.
d) Trajno-predpretekli. (Trapassato.)
Se io mi fossi occupato piu nelle cose scolastiche, ora
non sarei cosl ignorante.
Se tu ti fossi occupato .
ecc.
Da bi se bil jaz bolj bavil s šolskimi stvarmi, sedaj bi
ne bil tako neveden.
Da bi se bil ti .... .
itd.
117 .
Pogojni način. (Modo condizionale.)
a) Sedanji. (Presente.)
Io mi occuperei volentieri colla mušica, se sapessi sonare.
Tu ti occuperesti .
ecc.
Jaz bi se rad bavil z glasbo, ko bi znal svirati.
Ti bi se . . . .
itd.
- 103 -
b) Pretekli. (Passato.)
lo mi sarei occupato colla tua commissione, se avessi
avuto tempo.
Tu ti saresti occupato .
ecc.
Jaz bi se bil bavil s tvojim naročilom, da sem bil imel čas.
Ti bi se bil.
itd.
118 .
Nedoločni način. (Modo infinito.)
a) Sedanji. (Presente.)
Non merita occuparsi di lui. Ni vredno baviti se ž njim.
b) Pretekli. (Passato.)
Mi ricordo d’ essermi ocen- Spominjam se, da sem se
pato diversi giorni in bavil več dni z ono stvarjo.
quella cosa.
Deležnik sedanjega časa. (Participio presente.)
Occupatomi un ora al giorno Baveč se eno uro na dan
colla ginnastica, divenni s telovadbo, postal sem
forte. močen.
Prislov sedanjega časa. (Gernndio presente.)
Occupandomi nel lavoro, non Baveč se (ako se bavim)
sento la noia. z delom, ne čutim tožlji-
vosti (dolgega časa).
Prislov preteklega časa. (Gerundio passato.)
Essendomi occupato giornal- Ker (bodoč da) sem se bavil
mente aleune ore nella vsak dan nekoliko ur
mušica, ora canto e suono z glasbo, sedaj pojem in
bene. sviram dobro.
m
119 .
La presenza, pričujočnost,
navzočnost;
rodere, gristi;
vergognarsi, sramovati se
(sram biti);
in presenza, v pričo;
il perdono, odpuščenje;
pentirsi, kesati se;
ricordarsi, spominjati se;
la modestia, ponižnost
(skromnost).
Io mi levo d’ inverno alle sei e d’ estate alle cinque.
Vi siete pettinati? Sl, signore, noi ci siamo lavati e petti-
nati. Questo ragazzo si loda solo e non si vergogna!
Quelle contadine si vestivano sempre con modestia. Noi
ci guarderemo dalle cattive compagnie. Se tu non ti pen-
tissi dei tuoi falli, non meriteresti perdono. Dobbiamo
ricordarci dei benefizi ricevuti. In presenza della gente
non tagliarti le unghie nč rodertele coi denti!
120 .
Pripravljati se, prepararsi ;
prevariti se, ingannarsi ;
predmet, la materia (V og-
getto) ;
čestokrat, molte volte;
izpit (izkušnja), l’ esame;
privaditi se, abituarsi;
za rana, d/l buon ora.
Mi smo se pripravljali (imperf.) štiri tedne za izpite.
Si se li ti pripravil dobro za izpit? Ti ljudje so se često¬
krat prevarili v svojih sodbah. Obišči nas (Vieni a tro-
varci) nocoj, dobro se bomo zabavali. Otroci se morajo
privaditi redu. Vstani za rana; treba, da se pripraviš v
vseh predmetih za izpite. Da bi se bili (vi) umili, učitelj
bi vas ne bil karal (ammonito). Ne spominjaje se njego¬
vega imena, mu nisem pisal.
- 105 -
121 .
Brezosebni glagoli. (Verbi impersonali.)
Piovere, deževati;
nevicare, snežiti;
fulminare, treskati;
balenare (lampeggiare), blis¬
kati se;
tonare, grmeti;
grandinare, padati toča;
rasserenarsi, izjasniti se, iz-
vedriti se;
il temporale, nevihta, vihar;
inondare, poplaviti;
fa, je, stori, dela;
terribile, grozovit, strašen;
poco fa, malo prej.
Ieri pioveva tutto il giorno. Quest’ inverno non ha
nevicato molto. Poco fa abbiamo avuto un terribile tempo¬
rale; balenava, tonava, fulminava, pioveva e grandinava;
ed appena dopo questo temporale si rassereno il cielo.
E facile, che questa notte piova. Ha piovuto tanto, che fu
inondata tutta la campagna. Che tempo fara oggi? Mi
pare, che nevichera. Che cosa si fa? Si canta. Fa giorno
(dani se). Non fa ancora giorno. Fa freddo. Fa caldo. Dne
e due fanno quattro. Quattro volte due fa otto.
Opomnja. Glagoli, kateri (kakor v slovenščini) nazna¬
njajo prirodne prikazni, rabijo se samo v tretji osebi
ednine v vseh časih in načinih. Taki glagoli se imenujejo
brezosebni (impersonali).
122 .
Oblači se, s’ annuvola;
mrk, mrknjenje solnca, l’ ec-
clissi solare (del sole);
besniti, razsajati, imperver-
sare:
sprejeti, accogliere;
do videnja (na svidenje!),
arrivederci;
obiskati, visitare;
pripovedovati, raccontare.
Zdi se mi, da bode deževalo. Nevihta bode, oblači se,
bliska, grmi in treska. Sedaj dežuje. Jutri bo lepo vreme
(fara), ker po gorah sneži danes ves dan. Ako bi se
razvedrilo, videlo bi se mrknjenje solnca (solnčni mrk). Na
morju razsaja strašen vihar. Govori se, da cesar obišče
— 106 —
(prih.) naše mesto. Pripoveduje se, da so ga povsod lepo
sprejeli (aceolto). Povej mi, s kom hodiš (vai), in jaz ti
povem, kdo si. Z Bogom, na svidenje!
O predlogih. (Delle preposizioni.)
123.
II sapore , okus;
popolato , obljuden, napol¬
njen;
il miele, med;
il gambo, steblo;
la quercia (il roverej, hrast
(dob);
la facolta, sposobnost, moč;
i minerali, rudnine;
guadagnare, dobiti, pridobiti;
la docilitd, krotkost;
V anfibio,
senza, brez;
la cortesia, vljudnost, pri¬
jaznost;
V allegria, veselje;
il colore, barva (boja);
spinoso, trnjev;
V ombra, senca;
liscio, gladko;
volare, leteti;
le viscere, znotranji deli
kakega telesa (drob);
dvoživka.
Il mare e popolato di pešci. Il bello piace a tutti.
Un buon fanciullo č amato da tutti. Ognuno č padrone
in časa sua. Chi dd per cortesia, da con allegria.
Nessuno č senza difetti.
Il sapore del miele č dolce. Il colore deli’ erba e
verde. Il gambo delle rose č spinoso. Dio ha dato
ali’ uomo la parola. Mi sono seduto nel bosco ali’ ombra
d’ una quercia. Le penne degli uccelli sono liscie. Dio
ba dato agli uccelli la facolta di volare. I minerali si
trovano nelle viscere delia terra. Noi ci guadagneremo
1’ amore del maestro collo studio e colla docilitd. Gli
anfibi vivono nell’ acqua e aulla terra.
Opomnja. Počlenjeni predlogi del, della, dello,
sugli, nelle itd. so sestavljeni iz predlogov in spolnikov
(členov); kako se ti v eno besedo združujejo, glej str. 13.
107
124 .
Grondare, liti, kapati;
la sponda, breg;
sollevare, povzdigniti;
la valigia, kovčeg;
la rugiada, rosa;
il trincetto, ščipalnik (nož
črevljarsld);
scorrere, odtekati se (teči);
la siepe, grm (meja);
lo sguardo, pogled;
la spalla, rama;
il cuoio, usnje;
la lesina, šilo;
cucire, šivati;
la spesa, trosek;
la punizione, kazen;
dietro, za, zad;
lo spago, vrvca;
T entrata, dohodek;
verso, proti;
presso, pri;
fra, med.
L’ acqua gronda dai tetti. I fiume scorre fra le
sponde. In primavera le prime viole si trovano presso le
siepi. Sollevate spesso il vostro sguardo verso il cielo!
Ciascun soldato porta la sua valigia dietro le spalle. La
rugiada cade abbondante verso il mattino. Il calzolaio
taglia il cuoio col trincetto, lo buča colla lesina, lo cuce
collo spago. Bisogna far la spesa secondo 1’ entrata. Niun
(nessun) male restd senza punizione: uč niun bene senza
premio.
Do, fino, sino a;
iz, da, dal, dalla, ecc.;
k, a, verso, da;
pri, presso, appresso, da;
črez, oltre, attraverso;
skozi, oltre, per;
med, tra, fra;
nad (na), su, sopra;
o, di, su di, intorno a;
ob, durante, circa;
125 .
od, da, dal, dallo, ecc.;
po, di, per mezzo, dopo di;
pod, sotto, di sotto ;
pred (prej), avanti, innanzi,
pr ima;
proti, verso, contro;
z, (s, se), con, col, ecc.;
v, in, nel, nella, ecc., presso;
za, per, in luogo di, nel
tempo di, dietro;
108
Nameravati, essere intenzio- povoskan,povoščen, incerato;
nato; jahati, cavalcare;
počivati, riposare.
Jaz vas spremim do doma. Ljudje gredo iz cerkve.
Jaz nameravam iti danes h gospodu učitelju. Pri katerem
trgovcu si kupil to? Knez je jahal črez polja in travnike.
Voda ne gre skozi povoščeno platno. Med vsemi pijačami
je voda najzdravejša. Nebo je nad nami. O kom govoriš?
Ob četrtkih nimamo šole. Mi stanujemo eno uro od mesta.
Pokliči me ob petih. Po obedu pojdemo na izprehod. Po
hlapcu ti pošiljam koš hrušek. Podnevi delamo, ponoči
počivamo.
Vlada, il governo;
podstrešje, la soffitta;
zaupati, fidare , confidare;
Slovani, gli Slavi;
privezati, legare;
naložen, carico;
126 .
ljudstvo, il popolo;
skriti se, nascondersi;
zapustiti, abbandonare;
običaj, il costume;
znal, saputo;
koza, la capra.
Pod vlado našega cesarja so ljudstva srečna. Pod
streho imamo podstrešje. Pred Bogom ne moreš se skriti.
To bi bilo proti zapovedi božjej. Kdo pojde z nami na
polje? Prišel je (en) voz naložen s pšenico, drugi sč senom.
Zaupajmo v Boga; On nas ne zapusti nikoli. V Slovanih
je običaj prinesti gostu soli in kruha. Privezal sem kozo za
grm. Za svoje mladosti nisem mnogo znal. Za ta krat nam
je oče odpustil. Solnce je šlo za goro.
O prislovih. (Degli avverbi.)
127 .
A s mi (molto), dosti, mnogo; avantieri, predvčeraj;
dietro, zad; nuocere, škoditi;
109
durare, trajati, trpeti;
semplice, enostaven, pre¬
prost;
poco, malo;
oltremodo, nenavadno;
tenere, držati;
differire, odnesti.
Assai nuoce tenere il capo troppo caldo. Le cose
fatte presto durano poco. Se vuoi parlar bene, parla
adagio ! La pecora guarda sempre, se 1’ agnello le viene
dietro. Cič che puoi far oggi, non differirlo al domani!
II maestro non č contento, se gli scolari rispondono con un
semplice si o no. I fanciulli non devono giammai esser
disubbidienti. Federico arrivo avantieri e partird posdo-
mani. Sono contento oltremodo, che tu sia cosl bravo.
Velocemente, naglo, brzo;
soavemente, ljubko, prijetno;
certamente, gotovo;
vanamente, ničemurno;
sobriamente, trezno;
lentamente, počasno;
umilmente, ponižno;
instancabilmente, neutrudno,
neumorno;
leggermente, lahkoumno;
scambievolmente, vzajemno;
tollerare, prenašati, trpeti
koga,
molesto, nadležen;
128 .
confessare, izpovedati, spo¬
znati, obstati;
freguentemente , pogosto,
često;
pazientemente , potrpežljivo;
seriamente, resno, ozbiljno;
urbanamente, vljudno;
improvvisamente, nepriča¬
kovano ;
amorevolissimamente, naj-
ljubeznivše;
facilmente, lahko;
probabilmente, verjetno, naj¬
brž;
svegliarsi, zbuditi se;
diventare, postati.
trattare, občevati (ravnati s
kom);
Tollerate pazientemente le persone moleste! Noi ci
vediamo frequentemente. La compagnia dei buoni fa certa¬
mente diventare buono. Se falli, confessa il tuo fallo sincera-
110
mente! Non perdere il tempo vanamente! II fanciullo si e
svegliato improvvisamente. Io parlo seriamente. II tempo
fugge velocemente. La preghiera si deve fare divotamente.
Trattate tutti urbanamente! Lavora instancabilmente!
L’ uomo buono parla di sb umilmente. Non giudicare altri
leggermente! Io vivo bene, tu vivi meglio di me, e Francesco
vive ottimamente. Quel ragazzo si comporta pessimamente.
Non gli čredo minimamente.
Opomnja. Nekateri prislovi se izpeljujejo iz pridevnikov
kakovosti, kateri se končajo na a ali e dodavši jim
pritiklino -mente, n. pr. veloce, velocemente; serio,
seria, seriamente itd.
Ako se pridevnik konča na le, odbija e pred mente,
n. pr. utile = utilmente; facile = facilmente.
Prislovi kakovosti se stopnjujejo kakor tudi v slovenskem,
n. pr. timidamente, piii thnidamente, timidissimamente.
Sledeči prislovi imajo pa svoje lastno stopnjevanje:
bene (dobro); meglio, ottimamente;
male (slabo); peggio, pessimamente;
poco (malo); meno, minimamente;
alto (visoko); superiormente, supremamente;
basso (nizko); inferiormente, inlimamente;
grandemente (mnogo); maggiormente, massimamente.
129 .
Nevarno, pericolosamente ;
pametno, ragionevolmente
(prudentemente);
izvrstno, ottimamente;
okrutno (neusmiljeno), cru-
delmente ;
postopati (ravnati, delati),
agire;
opominjanje, V ammonizione ;
dobrovoljno, benevolmente;
nestrpljivo, impazieritemente.
Moj prijatelj Josip je bil nevarno bolan. Delajte
marljivo. Ta človek ne govori vedna odkritosrčno, zato ga
— 111
nobeden ne ljubi. Zakaj ne čitaš glasno? (fortem.) Ta
mož govori pametno. Oni gospod postopa okrutno se svojimi
služabniki. Jaz sem spal vso noč izvrstno. Včeraj in pred¬
včerajšnjim sem bil pri tvojem bolnem bratu.
Prej misli, potem govori. Dosti poslušaj, malo govori.
Najbogatejši ljudje so čestokrat najnesrečniši. Pričakovali
smo to vest z največjo nestrpljivostjo. Radi in dobrovoljno
sprejmimo opominjanje prijatelja.
O veznikih. (Delle congiunzioni.)
130 .
Acciocche, zato, da;
quantunque, dasi, ako prav;
purche, da le (da bi le);
ancorche, če tudi;
la formica, mravlja;
scoprire , odkriti, zvedeti;
osservare, zapaziti;
contrario, nasprotno;
to st o o tardi, prej ali slej;
divenire
affinche, zato, da;
tuttavia, vendar;
mentre, v tem, ko;
ne ... ne niti . . . niti;
la menzogna, laž;
soffice, rahlo;
ignorare, ne znati (ne po¬
znati) ;
pentirsi, kesati se;
postati.
Le api e le formiche sono laboriose. Vedo, che studi
con piacere, cosi va bene. Egli ha dei libri, ma non li
legge. Tosto o tardi la menzogna si scopre. Aiuta, se vuoi
essere aiutato! Come si lavora, cosi si guadagna. La
primavera non č ne troppo calda ne troppo fredda. Si
ara la terra, acciocche divenga piu soffice e fertile.
Rispetta il padre tuo, affinche tu viva lungamente
e bene sopra la terra! Gli scolari impareranno, purchč
vogliano. Qu%ntunque egli mi sia nemico, tuttavia gli
perdono. Noi osserviamo gli altrui difetti ed ignoriamo i
nostri, mentre si dovrebbe fare tutto il contrario. Sempre
bello e il pentirsi, ancorche tardi.
112
131 .
Zato, perche, percio;
ampak, ma, bensi;
razen, fuorche;
dokler, jinche;
lastno, proprio;
žaba, la rana;
pokora, la penitenza;
breznožen, dpodo ;
svetloba, la luce, il chiarore;
greh, il peccato;
tedaj (torej), dunque, quindi,
ker, poiche;
to je, cioe;
tudi, anche, pure;
dobivati, ricevere;
udav, il boa;
uravnati, raddrizzare;
oslabeti, indebolire.
mesec, la luna;
Mesec nima lastne svetlobe, ampak jo dobiva od
solnca. Žaba je dvoživka, zato ker živi v vodi in tudi na
suhem. Vsak človek je naš brat, zato ga moramo ljubiti.
Vse je lepo pri pavu, razen nog. Ti si storil greh, tedaj
delaj tudi pokoro. Kmet obdeluje in obseja njivo, zato
da dobi obilen pridelek. Treba je, da smo zmerni v jedi
in pijači, ker nezmernost oslabi dušo in telo. Udav je
breznozna dvoživka, to je brez nog. Otroci in drevesa se
uravnajo, dokler so mladi.
O medmetih ali vzklicih. (Belle interiezioui.)
Guail gorje!
ohime! o joj!
deh! daj!
oh! oj!
puh! pej te bodi!
ziito! tiho!
addiol z Bogom!
addolorare, žaliti!
esaudire, uslišati;
magnifico , veličansko;
il rumore, hrup, ropot;
bravo! vrlo dobro!
cospetto! da te!
di grazia! milostljivo (pro¬
sim)!
buona sorte! dobro srečo;
viva. evviva! živio, živeli!
ohibo! ne, varuj se!
ahi! sul su via! na noge!
scottarsi, opeči se;
risanare, ozdraviti;
V arcobaleno, mavrica.
113
Guai a chi addolora i genitori! Oh, che bel flore!
Ahi! mi sono scottato. Signore, deh! esaudisci la mia
preghiera! Bravo, non aver paura! Su via, andiamo
al lavoro! Oh, volesse il cielo, che risanassi! Ohime,
troppo tardi! Puh, vergognati di mentire! Zitti, non
fate rumore! Cospetto, che bel cavallo! Guarda, guarda,
che magnifico arcohaleno! Di grazia, che ora fa? Buona
sorte, amid! Addio! Viva la patria! Vai ancora con
quei cattivi compagni? Ohibo! io in quella compagnia!
O nepravilnih glagolih. (Dei verbi irregolari.)
133 .
I. sprega. (I. eoiiiiigazione.)
Indic.
Imp.
Cong.
Condiz.
Partic.
and ar e (vadere), iti.
Preš. Vo(vado),vai,va; andiamo,andate,vanno.
Imperf. Andava, andavi.
Pass. pross. Sono andato.
Pass. rim. Andai.
luturo. Andrb ali anderb.
Preš. Va, vada; andiamo, andate, vadano.
Preš. Vada, vada, vada; andiamo, andiate,
v&dano.
Imperf. Andassi.
Preš. Andrei ali anderei.
Pass. Andato. G mm d. Preš. Andando.
d ar e, dati.
Indic. Preš. Do, dai, dh; diamo, date, danno.
— Imperf. Dava, davi.
— Pass.pross. Ho dato.
— Pass. rim. Diedi, desti, diede (dib); denarno, deste,
diedero.
— Futuro. Darb, darai, dara; daremo, darete,
daranno.
Navod k naučenju ital. jezika. II. (X. 182. Fol. 143/05.)
8
114
Fare (od facere) spada prav za prav k II. spregi.
115
Cong. Preš.
— Imperf.
Condiz. Preš.
Partic. Pass.
Stia, stia (stii), stia; stiamo, stiate,
stiano (stieno).
Stessi.
Starei, staresti, starebbe; staremmo,
stareste, starebbero.
Stato. Gerund. Preš. Stando.
134 .
11 dispiacere, nevšečnost,
neprijetnost;
dar ascolto, slušati;
lo strepito, ropot;
lo sbaglio, pogrešek (po¬
mota).
Io vo ogni giorno alla scuola. Giovedi scorso andai
a buon’ ora in citta e tornai a mezzogiorno. Giovanni ando
ierlaltro in campagna. Noi faremmo gran dispiacere ai
nostri genitori, se fossimo cattivi. Noi saremmo molto
migliori, se dessimo ascolto ai consigli dei nostri buoni
parenti. Tu faresti meno sbagli, se stessi piu attento alle
spiegazioni del maestro. Avete fatto il vostro compito?
Non fate strepito in iscuola! A chi darai tu il tuo vestito
vecchio? Io sarei andato con voi, se avessi avuto tempo.
135 .
častna beseda, parola d’ o-
nore;
šivati, cucire;
izpolniti,
ljubav, ilpiacere (ilfavore);
braniti, difendere;
važen, interessante;
adempire.
Dal sem vam častno besedo, da vam to izpolnim. Vi
greste prehitro. Jaz pojdem rad branit domovino. Komu
pa daste šivat srajce? Jaz bi ne bil šel v mesto, da nisem
imel važnega opravila. Jaz bi vam rad storil to ljubav, ako
bi mogel. Oni bi nam radi dali svoje knjige, ako bi jim
mi dali svoje. Kaj delate tukaj? Jaz ne delam nič.
8 *
116
136 .
II. sprega. (II. coniugazione.)
Opomnja. Glagoli II. sprege so po največ nepravilni
v dovršno-preteklem času in v participu, nekateri pa v teli
in tudi še v drugih časih.
Glagoli na -d-ere imajo dovršno-pretekli čas na -si)
a particip na -so; n. pr. ardere goreti, plamteti.
Pass. rim. Arsi, ardesti, arse; ardemmo, ardeste, drsero.
Partic. pass. Arso. Gerund. Ardendo.
Isto tako:
Chiud-ere, si, so (zapreti, završiti, skleniti);
conchiudere (skleniti, zaključiti);
escMdere (izključiti, izvzeti);
inchiudere (priložiti, priklopiti);
socchiudere (pripreti, na pol zapreti).
Decid-ere, si, so (odločiti; decisione, odlok).
Dissuad-ere, si, so (odsvetovati, odvračati).
Divid-ere, si, so (deliti, razdeliti; divisione, delitev).
lllud-ere, si, so (varati, prevarati se; illusione, prevara).
Invdd-ere, si, so (napasti, navaliti; invasione, naval).
Mord-ere, si, so (ugristi, gristi).
Persuad-ere, si, so (prepričati, osvedočiti; persuasione).
Rad-ere, si, so (briti, drgniti; rasoio, britev).
Rid-ere, si, so (smejati se; riso, smeh);
deridere (zasmehovati; derisione, zasmeh);
sorridere (posmehovati; sorriso, posmeh).
Rod-ere, si, so (glodati).
Uccid-ere, si, so (ubiti, usmrtiti; uccisione, uboj).
Izjeme:
1. Cedere, cessi, cesso (odstopiti, popustiti). Rabi se tudi
pravilno (cedei, ceduto);
117
concedere (dopustiti, dovoliti; concessione );
precedere (naprej iti; predecessore, prednik;
succedere (naslediti, nastopiti, dogoditi se; successore,
naslednik).
2. Chiedere, chiesi, chiesto (vprašati, zahtevati).
Opoinnja. Debelo tiskane črke odpadajo v dovršno-
preteklem času, in to v prvej in tret jej osebi ednine, v
tretjej množine in v deležniku preteklega časa.
II viglietto, listek, pisemce;
finora (fin ad ora), do zdaj;
augusto, veličasten, presvetli;
il giudizio, sodišče, sčd;
la barba, brada;
V avere, imetje, premoženje.
Molti viilaggi furono arsi dai soldati nemici. Perchč non
chiudesti la porta? La finestra era socchiusa. Io inchiusi
nella tua lettera un viglietto per Stefano. Che cosa deci-
deste ? Finora non s’ č ancora deciso niente. S’ aspetta la
deeisione del giudizio. Prima di morire divise il suo avere
fra i poveri. Lo dissuasi di partire. Egli s’ č rasa la barba.
Quanto costano questi rasoi ? Ali’ udire queste parole sorrisi.
11 nostro augustissimo Imperatore Francesco Giuseppe I.
successe nel 1848 a suo zio Ferdinando.
137.
Ognjišče, il focolare; pokvariti, guastare;
drva (za kurjavo), le legna; brivec, il barbiere;
lahko, fdcile.
Ogenj gori. Vsa drva so zgorela na ognjišču. Njegove
besede so me prepričale, da je resnica, kar govori. Ta
otrok je bil ugrizen od psa. Zajci so oglodali ona drevesa.
Vrata tvoje sobe so bila priprta. Oče je razdelil imetje
med svoje sinove. Pokvarjeni učenci bodo izključeni iz
šole. Brivci brijejo z britvo. Ta delitev je zelo lahka.
— 118
138 .
Glagoli na -nd-ere = si, so:
Accendere, užgati, zanetiti.
Pass. rim. Accesi, accendesti, accese; accendemmo, ac-
cendeste, accesero.
Part. pass. Acceso. Gerund. preš. Accendendo.
Isto tako:
Append-ere, si, so (obesiti).
Difend-ere, si so (braniti; difensore, branitelj).
Offend-ere, si, so (razžaliti; offesa, razžaljenje).
Prend-ere, si, so (vzeti, prijeti, uloviti);
oprendere (naučiti);
comprendere (razumeti, uvideti);
imprendere (podvzeti; impresa, podvzetje);
sorprendere (iznenaditi, zasačiti);
riprendere (vnovič vzeti, grajati, karati).
Bend-ere, si, so (povrniti).
Scend-ere, si, so (iti dol, stopiti s česa, suiti);
ascendere (iti gor, splezati, rasti);
discendere (iti navzdol, padati, prihajati).
Spend-ere, si so (izdati, potrošiti).
Tend-ere, si, so (napeti; tenda, šator);
attendere (čakati, pričakovati, paziti);
contendere (boriti se, prepirati se; contesa );
estendere (raztegniti, razprostreti; estensione );
pretendere (zahtevati, terjati);
stčndere (iztegniti, raztegniti).
Izjeme:
1. Fondere, fusi, fuso (topiti, raztapljati, zliti);
confondere (zmešati, zmotiti; confusione );
infondere (vliti, vlivati, vcepiti, vsaditi);
profondere (zapravljati, razsipati, tratiti).
119
2. Rispondere, risposi, risposto (odgovarjati).
Nascondere, nascosi, nascosto (skriti, zakrivati; nas-
condiglio, skrivališče).
Consolante, tolažilen; la parete, stena;
la regola, pravilo; lo Sloveno, Slovenec;
il ritratto, slika (podoba).
Io non compresi bene le regole, che il signor maestro
ci spiego ieri. Chi preše la mia matita? Tuo fratello 1’ ha
preša. Le sue consolanti parole mi resero felice. Questi
giovani Sloveni appresero in breve tempo 1’ italiano. Chi
non vuol essere offeso, non offenda! Il ritratto di mio
padre č appeso alla parete. Tu sei stato un poco confuso.
Chi ti confuse? Non hai risposto bene.
139.
Zaviseti (biti odvisno), dipen-
dere ;
spremiti, accompagnare;
podnožje (hriba), il piede
del monte;
potovanje, il viaggio.
Nisem razumel, (comprendere) kar si mi rekel. Pri¬
jel sem ga za roko, ter ga spremil do doma. S temi bese¬
dami si ga razžalil. Na podnožju hriba stopili (scendere)
smo z voza. Koga ste pričakovali? Koliko si potrošil na
potovanju? Si li dobro odgovarjal? Nisi bil zmešan? Od
koga zavisi ta stvar?
140.
Glagoli na -gg-ere, = -ssi, -tto:
AfMdd -ere (žaliti, žalostiti).
Pass. rim. Afflissi, affiiggesti, afflisse; affliggemmo, afflig-
geste, affllssero.
Part. pass. Afflitto. Gerund. preš. Affliggendo.
Infliggere una pena, un castigo (prisoditi kazen).
Distrugg-ere, ssi, tto (razdejati, razrušiti, distruzione).
120
Frigg-ere, ssi, tto (cvreti; frittura, frittata, cvrtje).
Legg -ere, ssi, tto (čitati, lettura, lettore, lezione).
Protegg-ere, ssi, tto (braniti, čuvati; protezione, pokrovi¬
teljstvo; protettore, branitelj, pokrovitelj).
Regg-ere, ssi, tto (vladati, ravnati, voditi, reggente );
correggere (popraviti; correzione, poprava);
semkaj spadata tudi:
dirigere, diressi, diretto (ravnati); in
erigere, ali ergere, eressi, eretto (postaviti, zgraditi,
dvigati).
141 .
Glagoli na -g-ere, = -si, -to:
Atting-ere (zajemati, natočiti).
Pass. rim. Attinsi, attingesti, attinse; attingemmo, attin-
geste, attinsero.
Part. pass. Attinto. Gerund. preš. Attingendo.
Cing-ere, si, to (opasati, obkoliti; cintura, pas);
accingersi ad un lavoro (lotiti se dela).
Diping-ere, si, to (slikati; pingere, pittore, pittura).
Fing-ere, si, to (hliniti se, delati se).
Giung-ere, si, to (dospeti, priti);
aggiungere (dodati, pri dej ati; aggiunta, dodatek);
congiungere (združiti, spojiti; congiunto, ud družine);
raggiungere (doseči, doteči);
sopraggiungere (dodati, pristopiti);
soggiungere (dodati v govoru, pristaviti).
Mung-ere, si, to (molsti).
Pidng-ere, si, to (jokati, plakati);
compidngere (obžalovati, objokovati).
Pung-ere, si, to (bosti; punto, puntura, bodeč).
Speng-ere = spegnere, si, to (ugasniti, pogasiti).
Sping-ere, si, to (riniti, porivati, pehati).
121
Ting-ere, si, to (barvati, pobarvati).
Ung-ere, si, to (mazati, namazati; unzione, unguento ).
Volg-ere, si, to (obrniti, zasukati, kreniti);
rivolgere (obrniti, obračati);
sconvolgere (preobrniti, premetati, premešati).
Iz j eme:
1. Stringere, strinsi, stretto (stisniti, skleniti); costringere,
(prisiliti).
2. Immerg-ere, si, so (vmočiti, potopiti).
Sparg-ere, si, so (sipati, prelivati, puščati).
Terg-ere, si, so (otreti, obrisati).
3. Fi-gg-ere, ssi, sso in tto (vdeti);
fisso = stalen, določen, n. pr. prezzi fissi = dolo¬
čene cene, or a fissa — določena ura;
fitto = gost, n. pr. nebbia fitta — gosta megla;
affiggere, afjissi, affitto (pribiti);
crocifiggere, crocifisso (križati);
sconfiggere, sconfitto (popolnem potolči, premagati);
trafiggere, trafitto (prebosti).
Attila, Atila;
il viole, drevored;
V dngelo, angel;
la ferita, rana;
la Idgrima, solza;
Aquileia, Oglej;
la figura, podoba;
la sventura, nesreča;
V olio, olje.
Io mi accinsi a piantare un viale. Quella notizia afflisse
tutta la famiglia. Attila distrusse la cittš, d’ Aquileia. Essi
ci raggiunsero alla porta della citta. Io lessi un bellissimo
libro. II pittore dipinse la figura d’ un angelo. La serva non
ispense bene il fuoco. Chi corresse i tuoi temi? II medico
unse la ferita coli’ olio caldo. AH’ udire la sventura della
patria il buon veccbio sparse lagrime di dolore. Chi mi ha
stretto la mano? ,
122
142 .
Prijateljstvo, Vamicizia;
kri, il sangue;
sveča, la candela;
človečanstvo, Vumanita;
poznal, conosciuto;
sovražen, nemico;
grešnik, il peccatore;
blagor tebi, beato te;
spomenik, il monumento;
vojska, V armata.
To me zelo žalosti. Dela se (hlini se), kakor da bi
me ne poznal (nedoločnik). Mi smo sklenili ž njim prija¬
teljstvo. Naši vojaki so potolkli (premagali) sovražno vojsko.
Jezus Kristus je prelil kri za nas grešnike. Sveča se je
ugasnila. Ti si jokal (pass. rim.). Obriši si solze. Tudi
Milica je jokala. Blagor tebi; ti imaš človeka, ki te brani.
Dobrotnikom človečanstva postavljajo se spomeniki.
143 .
Scegliere, izbirati, zbrati:
Isto tako se sprega:
Cogliere, colsi, colto (brati, prijeti, trgati);
accogliere (sprejeti); accoglienza, sprejem;
raccogliere (zbirati; raccolta, zbirka; raccolto, pri¬
delek, žetva).
123
Scdgliere, sciolsi, sciolto (rešiti, razvezati, raztopiti).
Futuro. Scioglierb, in sciorro.
Togliere, tolsi, tolto (vzeti, zabraniti).
Futuro. Toglierb in torrb.
144 .
Trarre (od traggere), potegniti, vleči, izvoditi:
Ind. Preš. Traggo, traggi (trai), trae; traggiamo,
traete, tr&ggono.
— Imperf. Traeva, traevi.
— Pass. rim. Trassi, traesti, trasse; traemmo, traeste,
trassero.
— Futuro. Trarro, trarrai.
Imperat. Traggi, tragga; traggiamo, traete,
traggauo.
Cong. Preš. Tragga.; traggiamo, traggiate,
traggano.
— Pass. imp. Traessi.
Cond. Preš. Trarrei, trarresti.
Partic. Pass. Tratto. Gerund. Preš. Traendo.
distrarre, razvedriti, raztresti (misli); distrazione;
estrarre, izvleči, potegniti, vzdigniti; estrazione;
ritrarre, povleči, izvoditi, naslikati; ritratto;
sottrarre, detrarre, odbiti, odšteti, odvzeti.
Distivguere, si, to, razločiti, odlikovati; distinzione.
Estinguere, si, to, ugasniti, ukončati, iztrebiti.
L’ occasione, prilika, prilož¬
nost;
assicurare, zagotoviti;
V aritmetica, računstvo;
ritrattare, naslikati;
la horda, dobrota;
il quesito, naloga (zastavek);
le cognizioni, znanja, učenosti.
Mi permetta di cbgliere alcuni di questi flori! Ne
colga, quanti vuole! Scelga quei, che piu le piacciono! Colgo
questa occasione per assicurarvi della mia gratitudine.
124
L’ amico Antonio mi accolse con molta cortesia. Giovanni
ha sciolto bene il quesito d’ aritmetica. Io tolsi a quel
fanciullo di mano il coltello. Egli si distinse per la sua
bontč, e per le sue cognizioni. Vorrei farmi ritrattare.
Quella ragazza d troppo distratta e non comprende nulla.
La piu piccola cosa la distrae.
145 .
Ljubeznivo, affettuosamente;
obilen, abbondante;
ozaljšati (okinčati), adornare ;
razmišljenost, la distrazione;
desetinski, decimale;
letos, quest’ anno;
nadejati se, lusingarsi;
žeti, mietere;
vozel, il nodo;
drobec, la frazione;
mah, trenotek, il momento;
grob, la tomba.
Slador se raztaplja v vodi. Prav ljubeznivo si me
sprejel. Nadejamo se, da bode letos pridelek obilen.
Kdor ne seje, tudi ne bo žel. Nabiramo cvetice, da
ž njimi grob ozaljšamo. Razveži ta vozel. Tvoja razmiš¬
ljenost je velika. Znaš li rešiti ono nalogo (quesito)? Si li
naučil se odštevanja z desetinskimi drobci? Ogenj je bil
ugašen na prvi mah.
146 .
Nekateri glagoli na -c-ere imajo dovršno - pretekli
čas in deležnik (kakor glagoli na -g-ere-) -si in -to;
med dvema samoglasnikoma pa -ssi in -tto.
Cudcere, cossi, cotto, kuhati.
Indic. Preš. (cuocio) cuoci, cuoce; cociamo, cocete
(cuociono).
— Imperf. Coceva.
— Pass. rim. Cossi, cocesti.
— Futuro. Cocerd.
125
Tako:
Tdrcere, si to, vrteti, obračati;
contorcere (storcere), zviniti, zviti, zakriviti.
Vincere, si, to, dobiti, zmagati; vittoria, zmaga;
convincere, prepričati; convinzione, prepričanje.
Semkaj spadajo:
Dire (namesto dicere) dissi, detto, reči.
Condnrre (nam. conducere), condussi, condotto, pri¬
peljati, privesti;
addurre, navesti;
indurre, vpeljati, nagovoriti;
sedurre, zapeljati;
introdurre, uvesti, vpeljati;
produrre, izdelovati, obroditi, predložiti;
tradurre, prevesti, prevoditi, prestaviti, odpeljati.
Nekoliko glagolov na -c-ere ima dovršno-pretekli čas
na -cqui, a deležnik pravilen:
biacere, giacqui, giaciuto, ležati.
Piacere, piacgui, piaciuto , dopasti, ugajati:
dispiacere, ne dopadati, ne ugajati;
Tacere, tacgui, taciuto, molčati.
Nudcere, nocgui, nociuto, škoditi.
Nascere, nacgui, nato, roditi se; ndscita, giorno na-
talizio, rojstvo, rojstni dan.
147.
Glagoli na -scere:
Crčscere, crebbi, cresciuto, rasti;
rincrescere, žal biti.
Conoscere, conobbi, conosciuto, poznati;
ricondscere, spoznati, priznati.
126
Persuadere, uveriti, prepri¬
čati;
V abbondanza, obilnost;
porre (ponere), položiti;
benedire, blagosloviti;
la partita, partija igre;
Betlemme, Betlehem;
pošto, položivši, položil.
Questa čarne non č ben cotta. Chi la cosse? Antonio
vinse la partita. Colui ci persuase, ma non ci convinse.
I nostri eampi produssero sempre grano in abbondanza.
Come vi piacque la passeggiata di ieri? Gesii nacque
a Betlemme. Non ti conosco. Giuseppe riconobbe tosto
i suoi fratelli. Mi rincresce d’ avervi fatto aspettare. Gesu
poste le mani sul capo dei fanciulli, li benedisse.
148 .
slovenščina, lo sloveno, la
lingua slov ena;
Gorenjsko, la Carniola su-
periore.
Pot, la via;
mnenje, l’ opinione;
načelo, il principio;
devica, la vergine;
zdeti se, parere;
Dve poti ste, kateri peljete v vas; izberite ono,
katera se vam zdi krajša. Mi smo mu povedali (pass. rim.)
svoje mnenje. Oni so se borili za svojo domovino in zma¬
gali so (pass. rim.). Rekel sem jej, da bi bila bolje storila,
da je molčala. Prevedi to pesem v slovenščino. Vedno bo¬
dem branil načela, kojih sem prepričan. Angel Gospodov
reče (pass. rim.) devici: Blagoslovljena si med ženami.
Fran Prešeren, največi pesnik slovenski, rodil se je (pass.
rim.) v Vrbi na Gorenjskem.
149 .
Glagoli na -v-ere:
Muovere, mossi, mosso, gibati, zgeniti; moto;
commuovere, geniti (genoti), omečiti; commozione,
genotje.
Risdlvere, si, to, odločiti; risoluzione, odločnost;
assolvere, odvezati, odrešiti; assoluzione, odveza.
127
Scrivere, scrissi, scritto, pisati;
descrivere, opisati, popisati; descrizione, popis;
iscrivere, vpisati; iscrizione, vpisovanje;
prescrivere, predpisati, zapovedati; prescrizione ;
sottoscrivere, podpisati; sottoscrizione, podpis.
Vivere, vissi, vissuto, živeti.
Glagoli na -r-ere:
Correre, corsi, corso, teči;
occorrere, trebati, treba biti;
concorrere, prizadevati si za kaj, pognati se, pripo-
magati, tekmovati;
percorrere, preiti, prehoditi;
ricorrere, pritožiti se, zateči se; ricorso, pritožba;
soccorrere, pomoči, podpirati; soccorso, pomoč;
incorrere, zaiti, zabresti, zagaziti, nepovoljno priti.
Parere, parvi, parso, zdeti se, dozdevati, pozdevati se.
Glagoli na -n-ere:
Porre (namesto ponere), posi, pošto, staviti, položiti,
dejati, deti.
Ind. Preš. Pongo, poni, pone; poniamo, ponete, pongono.
comporre, sestaviti, zložiti, spisati; composizione;
esporre, izpostaviti, izložiti, razstaviti; esposizione,
razstava, izložba;
oppore, ustavljati, upirati se, zoperstaviti, protiviti;
opposizione, upor;
imporre, naložiti, nadeti, vsiliti; imposta, davek;
sottoporre, podvreči, podložiti;
supporre, naprej postaviti, postaviti, daje tako, misliti si.
Rimanere, rimasi, rimasto, ostati.
Ind. Preš. Rimango, rimani, rimane; rimaniamo, rimanete,
rim&ngono.
128 -
150.
11 confessore, izpovednik;
V ordine, red;
la condizione, položaj, stanje;
il parente, sorodnik;
il discorso, govor;
triste, žalostno.
Il mio arnico mi scrisse, io gli risposi e gli descrissi
la passeggiata, che feci. Chi 5 sottoscritto nella lettera?
Non posso leggere la sottoscrizione. Il giudice non lo
assolse. Voi avete sempre soccorso i vostri parenti. Egli
pose le sue cose in ordine, poi se ne partl. Fino a che
ora rimanesti dal tuo parente? Io non vi rimasi che fino
le dieci. Finito il suo discorso, tacque tutta la sera. Io
gli esposi la triste condizione della nostra famiglia.
151 .
Okolica, okrožje, il terri-
torio, il circondario;
predlagati, proporre;
basen, lafdvola;
blag nobile d' animo;
postaja, la stazione;
krasno, molto bello, elegante-
mente.
Moj dragi prijatelj mi je pisal dve prisrčni pismi.
Kaj ti je predpisal zdravnik? Moj ded je živel 80 let.
Genila me je nesreča onih sirot. On je krasno opisal okolico
mesta. Pet sto vojakov ostalo je mrtvih. Predložil sem mu,
da me spremi do postaje. Jaz se nisem nikoli zoperstavil
volji svojih roditeljev. On je živel več za druge, nego za
samega sebe; bil je blage duše. To basen sem jaz sam
sestavil.
152.
Glagoli na -1-ere:
Dolere, dolsi, doluto, boleti; dolersi, kesati se, grevati se.
Ind. Preš. Mi dolgo, ti duoli, si duole; ci dogliamo,
vi dolete, si dolgono.
— Imperf. Mi doleva.
129
Ind. Pass. rim. Mi dol si. ti dolesti, si dolse; ci dolemmo,
vi doleste, si dolsero.
— Pass.pross. Mi sono doluto.
— Futuro. Mi dorro, ti dorrai.
Valere, valsi, valuto o valso, veljati, vreden biti.
Ind. Preš. Valgo, vali, vale; valiamo, valete, všlgono.
— Imperf. Valeva.
— Pass. rim. Valsi, valesti, valse; valemmo, valeste.
Part. Pass. Valuto Gerund. Preš. Valendo.
Solere, vajen biti, navado imeti, običavati.
Ind. Preš. Soglio, suoli, suole; sogliamo, soleto,
sogliono.
— Imperf. Soleva.
— Pass. rim. —
Navod k naučenju Ital. jezika. II. (X. 940. Fol. 81/08.)
130
153 .
Glagoli na -m-ere:
Assnmere, assunsi, assunto, prevzeti, vzeti nase;
presumere, presumei (presunsi), presunto, domišljati si,
držati se.
Esprtm-ere, essi, esso, izraziti; espressione, izraz.
Imprim-ere, essi, esso, vtisniti; impressione, vtis.
Opprim-ere, essi, esso, tlačiti; oppressione, oppressore.
Sopprim-ere, essi, esso, ustaviti, zatreti; soppressione.
Glagoli na -t-ere:
Anne.tte.re, ssi, sso, pridejati, prisvojiti; annessione;
connettere, zvezati, spojiti; connessione, zveza.
Mettere, miši, messo, staviti, dejati, deti, ložiti;
ammettere, privoliti, pripustiti, vzeti, da je;
commettere, storiti, početi, naročiti; commissione ;
ommettere, izpustiti, ommissione;
permettere, dovoliti, dopustiti; permesso, dovoljenje, do¬
pust;
promettere, obljubiti, obetati; promessa;
scommettere, staviti; scommessa, stava;
sottomettere, podvreči.
Percudtere, percossi, percosso, udariti, biti, tepsti;
scuotere, scossi, scosso, tresti, otresti, stresati;
riscudtere (denaro), terjati (denarje);
incutere (timore, spavento), incussi, iricusso, vtepsti
(strah), prestrašiti.
RilletteiO = žarke odbijati, odsevati, riflessi, riflesso;
rillettere = misliti, premišljevati, je pravilen; riflettei,
riflettuto.
131
Pentirsi, kesati se;
ripetere, ponavljati;
pagare, plačati;
meco (con me) z menoj;
la raccomandazione, pripo
ročilo;
l’ obbligo, dolžnost;
il debito, dolg;
aver ragione, imeti pravo.
Mi p en to e mi dolgo d’ aver offeso Iddio. A che val-
gono le ricchezze senza la salute? Nulla gli valsero le
raccomandazioni. Mi dolgono i denti. Io soglio fare alla
sera una breve passeggiata. Tu suoli ripetere la stessa
parola. Giuseppe mi promise di venir meco. Egli s’ assunse
P obbligo di pagare il suo debito. Si metta a sedere presso
di me! Chi ti ha percosso? Riflettete e vi persuaderete,
che ho ragione io. Lo specchio riflette i raggi del sole.
154 .
Zastonj je, e inutile;
miren, tranguillo;
razgled, la vista;
muditi se, premere;
vest, la coscienza;
blazina il guanciale (il cu m
scino).
Mladi ljudje ne poznajo vrednosti časa. Zastonj je
da se sedaj kesaš. Moj ded je vedno dejal (soleva dire),
da je mirna vest najbolja blazina. To je stvar, za katero
se mi je zelo mudilo. Ne morem ti opisati vtisa, katerega
je name storil oni krasni razgled. Kam ste postavili (položili)
mojo knjigo? Tisti hudobni pastir tepe vedno svojo živino.
Dobro premisli, prej ko izraziš svoje mnenje.
155 .
Sledeči glagoli II. sprege so nepravilni v dovršno-
preteklem času, ter pretvarjajo osnovni samoglasnik ali
podvojijo soglasnik, ali oboje ob enem.
9 *
132
Passato rimoto: Participio:
Bevere (bere), piti; bevvi (bevetti), bevesti ..... bevuto.
Cadere, pasti; caddi, cadesti, cadde . caduto.
accadere, dogoditi se, zgoditi se;
decadere, propasti, propadati.
Pidvere, deževati;. piovve . piovuto.
Rdmpere, razbiti; ruppi, rompesti . rotto.
corrompere, pokvariti;
interrompere, pretrgati, motiti.
Sapere, znati; seppi, sapesti . saputo.
Passato rimoto: Participio:
Tenere, držati; temni, tenesti . tenuto.
appartenere, pripadati, spadati;
ritenere, smatrati, meniti;
mantenere (la parola), držati besedo, biti
mož beseda;
astenersi, zdržati se;
sostenere, trditi, ostati pri svojem mnenju;
trattenersi, zadržati se, zabavati se.
Vedere, videti; vidi, vedesti . veduto.
avvedersi, uvideti, spoznati;
prevedere, prevideti;
provvedere, priskrbeti, oskrbeti;
133
Iinperat.
Cong. Preš.
— Imperf.
€ond. Preš.
Part. Pass.
Vogli, voglia; vogliamo, vogliate, vogliano.
Che voglia.; vogliamo.
Volessi.
Vorrei, vorresti.
Voluto. Gerund. Preš. Voleudo.
K tem se prištevajo še od III. sprege:
Venire, priti;
avvenire, dogoditi se;
divenire (diventare), postati;
pervenire, priti, dospeti, doiti;
prevenire, prej priti, opomniti, naznaniti;
sovvenire, pomoči; sovvenirsi, spominjati se.
Ind. Preš. Vengo, vieni, viene; veniamo. venite,
vengono.
— Imperf. Veniva.
— Pass. rim. Venili, vennisti, venne; venimmo, veniste,
vennero.
— Futuro. Verro, verrai.
Imperat. Vieni, venga; veniamo, venite, vengano.
Cong. P'es. Venga.; veniamo, veniate. vengano.
— Imperf. Venissi.
€ond. Preš. Verrei, verresti.
Part. Pass. Venuto. Gerund. Preš. Venendo.
Tl segno, znamenje, znak;
la ginnastica, telovadba;
dgile, čvrst, živahen;
V assenza, odsotnost;
Ueto, vesel;
trovare, obiskati.
lo bevetti (bevvi) un bicchiere di acqua con zucchero.
Appena seppi, che voi eravate qui, venni a trovarvi. Chi
fece segno col fazzoletto? Accadde qualche cosa di nuovo
.durante la mia assenza? Mio cugino verrš, domani da me.
Io verrei volentieri al passeggio con voi, se avessi tempo.
Pacendo ginnastica, diverrete piii forti, piii lieti e piu
134
agili. Verrai piu tardi? Mi dispiace, ma oggi non posso
venire. Io manterrd sempre la mia parola. Ho da sbrigare
un affare urgente. Da noi vige 1’ uso di pranzare alle dodici.
156 .
Oprostiti, perdonare; nasledek, la conseguenza ;
potrebno, necessario; [ škoditi, danneggiare.
Pij, Stipe! Jaz sem pil dovolj, hvala ti. Oprostite, da
vas motim. On je previdel nasledke. Jaz ga nisem videl.
Storimo dobro svojemu bližnjemu, dokler moremo. Preden
smo odpotovali, oskrbeli smo se z vsem potrebnim. Mnogo
vojakov je padlo v neprijateljske roke. Zakaj me ustavljaš,
kadar govorim? Zdrži se vsega onega, kar bi moglo ško¬
dovati tvojemu zdravju.
Pomanjkljivi glagoli II. sprege. (Verbi difettivi della
II. coniugazione.)
TJrgere = muditi (biti sila).
Part. Preš. Vigente.
Opomnja. Ti in malo druzik, ki se malokdaj rabijo.
III. sprega. (III. coniugazione.)
157 .
< Aprire, odpreti, otvoriti.
Ind. Preš. Apro. apri, apre; apriamo, aprite, aprono.
i—r' Pass. rim. Aprii (apersi), apristi, apri (aperse);
h aprimmo, apriste, aprirono (apersero).
135
Imp. Apri, apra; apriamo, aprite, Sprano..
Part. Pass. Aperto. (Jerund. Preš. Aprendo.
coprire, pokriti; coprii (copersi), coperto.
scoprire, odkriti; scoprii (scopersi), scoperto.
Offrire, ponuditi, darovati; offrii (offersi), offerto.
Soffrire, trpeti; soffrii (soffersi), sofferto.
136
Cong.
Cond.
Part.
Ind.
Preš.
Preš.
Pas s.
Preš.
Imperf.
Che oda . . . .
Udirei.
Udito. Cerund.
Preš. Udendo.
Uscire, iziti (iti vun), izlesti.
Esco, esci, esce; usciamo, uscite, escono.
Usciva.
— Pass. rim. Uscii, u sčisti.
— Futuro. Usciro.
Imp. Esci, esca; usciamo. uscite, escano.
Cong. Preš. Che esca.; usciamo, usciate, escano.
Cond. Preš. Uscirei.
Part. Pass. Uscito. (lenimi. Preš. Uscendo.
Istrutto (istruito), učen; sepolto, zakopan ;
costruito, zidan; 1 il mormorio, šumenje;
il ruscello, potok; passare, mimo iti, miniti;
la farna, glas (slava).
Chi ha aperta la porta? Chi scoperse 1’ America?
E un giovane molto istrutto. Un nostro vicino mori ieri
1’ altro e verra sepolto questa sera. Non soffersi mai tanto
freddo quanto quest’ inverno. Questa časa e ben costruita.
Odo il mormorio d’ un vicino ruscello. Io esco di časa
ogni giorno di buon’ ora; a che ora uscite voi? Scoprltevi
il capo, passando (ko greste mimo) avanti i vostri superiori!
Egli šali ad alta farna collo studio.
Spomin, la memoria;
glad, la farne;
Kranj, Krainburg;
gomila (grob), la tomba;
mah, il muschio ;
jasno, s er eno;
glasi se, suona;
158 .
jelo, jed, il cibo ;
ne mine, non passa;
napis, V iscrizione (l’ epi¬
gram,maj ;
počivati, riposare;
uživati, godere;
narod, lo, nazione (la stirpe).
137
Cesarica Marija Terezija je umrla (pass. rim.) leta
1780. Besede mojega prijatelja odprle so mi oči. Spoštujmo
spomin onih, ki so umrli za domovino. Več jih umre od
jela nego od glada. Ne mine ura, da ne bi kateri človek
umrl ali se rodil. Odpri ušesa, a usta zapri. Gospod Jakob
je šel rano od doma; a pride šele popoludne. Ste li
mnogo pretrpeli na potovanju? Simon Jenko, pesnik slovenski,
je pokopan v Kranju. Kako se glasi napis na njegovem
spomeniku?
Pomanjkljivi glagoli III. sprege. (Verin difettivi
della III. coniugazione.)
Ind. Preš.
— Imperf.
— Pass. rim.
— Futuro.
Imp.
Cong. Imperf.
(!ond.
Gire = iti (hoditi).
Gimo, gite.
Giva, givamo, givate, givano.
gisti; gimmo, giste, girono.
Giro, girai, gira; giremo, girete, giranno.
Giamo, gite!
Gissi, gissi, gisse; gissimo, giste, gissero.
Girei, giresti, girebbe; giremmo. gireste,
girebbero.
Inf.
Part.
Ind.
Imp.
Cong.
Inf.
Part.
Gire.
Pass. Gito.
Ire = iti (hoditi).
Preš. Ite.
Imperf. Iva, ivate, ivano.
Pass. pross. Isti, iste.
Futuro. Iremo, irete, iranno.
Ite!
Imperf. Isse; issero.
Ire.
Pass. Ito.
Opomnja. Ti in malo drugih rabijo se redkokdaj.
138
Drugi razdelek. (Divisione seconda.)
Vaje v branju in prevajanju. (Esercizi di lettura
e di traduzione.)
1. Oggetti di scuola.
a)
II libro & legato in carta, in tela o in pelle;
esso ha molti fogli stampati. E coperto da due
cartoni; questi hanno piti spigoli ed hngoli. I fogli
hanno due pdgine. 11 libro serve per la lettura.
In faccia a noi vi b una gran tavola n era,
sulla quale si scrive col gesso. Essa t di legno,
o di tela.
La carta b bianca. Sulla carta scriviamo colla
penna e coli’ inchiostro. La, penna ha la punta
fessa. A che serve la penna? Vi sono penne d’ oca
e penne d’ acciaio.
Le matite sčrvono pure per scrivere o per
disegnare.
L’ inchiostro h nero e liquido. Vi & anche
inchiostro azzurro, rosso e di altri colori.
La riga serve a rigare. Essa h fatta comune-
mente di legno.
— 139 —
b)
Nella scuola sediamo sopra lunghe panche.
Davanti le panche c’ b un tavolino o una cattedra
ed una sedla pel signor maestro. Attorno a noi
vi sono le quattro pareti. Sopra di noi vi b il
soffitto. Sotto di noi vi h il pavimento. Dalle
fine stre a sinistra entra la luce. D o v’ b la porta?
Dove sono inchiodati gli attaccapanni? Alle pareti
stanno appesi anche parecchi quadri. La stufa e
1’ armadio hanno il loro pošto in qualche canto
della stanza.
Il libro, la tavola nera, la carta e simili
oggetti, che si risano in iscuola, li chiamiamo
oggetti scol&stici.
2. Parti della časa.
Le stanze sono parti della časa e chiamansi
particolarmente camere quelle, in cui si dorrne.
In alcune stanze si skrhano le provvisioni di grano
e diconsi granai, in altre si serbano le provviste
di prosciutto, di lardo, di burro di cacio, d’olio, di
salsicce e diconsi dispense. Nelle čase dei ricchi ci
sono anche: la stanza da ricevere, la stanza da pranzo,
camere da dormire. Nella cucina si preparano i
cibi. La cucina ha il suo focolare. Nella parte
inferiore della časa b la cantina e ad essa mette
una scala. Una scala mette anche ai piani superiori.
Talvolta le scale hanno una ringhiera. Di che
possono essere fatte le scale?
La parte superiore della časa chi4masi il tetto.
L o spazio interno sotto il letto lo chiamiamo la
— 140 -
soffitta. Oltre il tetto sporge il fumaiuolo. Dal
fumaiuolo esce il fumo.
La cantina, la cucina, le stanze, la soffitta, il
tetto sono parti della časa.
3. Vari strumenti.
Il coltello ha la lama ed il mfinico. La lama
k di acciaio. Essa ha il taglio, la cdstola e la
punta. La punta fe aguzza.
Le forbici hanno due lame. Ciascuna lama
ha da una parte un occhio. Colle forbici tagliamo
panno, tela, carta, pelle.
I coltelli e le forbici le fa il coltellinaio.
L’ ago serve per cucire. Esso ha la punta e la
cruna. Abbiamo anche spilli ed aghi o ferri da calza.
— La sega consiste di una lama, di un telaio e di un
manico. La lama e di acciaio. Essa e sottile ed ha
denti acuti. Con essa si sega il legno. — L’ accetta
ha un manico di legno. La mannaia e piu grande
deli’ accetta. — Il falegname adopera 1’ ascia. —
Il martello serve per b&ttere i chiodi od altro.
— Il falegname assottiglia, pureggia e pulisce il
legno colla pialla. Colla trivella si fanno buchi nel
legno. Colla pala si sgombrano gli oggetti.
II coltello, le forbici, la sega, il martello, la
mannaia sono strumenti.
4. Cibi.
Il pane il nostro cibo quotidiano. 11 mu-
gnaio mrcina le diverse granaglie nel mulino ed
ottiene la farina. Colla farina di frumento, di
141
sčgale, di granturco . . . impastata e lievitata si
fa il pane.
II brodo h llquido. La madre reca la mineštra
in tdvola in una zuppiera. Mangiando ci serviamo
del cucchiaio. Nel brodo entrano tagliatelli, riso,
orzo, pane.
Dopo la mineštra viene in tavola degli agiati
la čarne. La čarne si taglia in pezzetti. Colla
čarne di manzo viene una salsa. Qualche volta
viene in tavola anche un arrosto. Nei giorni di
magro non h 1 če it o mangiar čarne.
Gli ortaggi cotti e conditi sono un cibo sano.
Fra gli ortaggi si edntano i piselli, le lenti, i fa-
giuoli, i cbvoli, gli špinači, gli aspdragi.
Anche le paste sono cibi aggradčvoli. Tali
sono le focacce, i gnocchi di mele e d’ altro.
Le patate včegono cotte, sbucciate e preparate
in diverse maniere. Di patate si niitrono molte
persone.
Le mele, le pere, le snsine, le ciliege chia-
mansi frutta. Le frutta mature sono un cibo buono
e sano.
5. Beyande.
L’ acqua 6 la pib sana delle bevande. L’ acqua
di fonte viene principalmente bevuta. L’ acqua
della pioggia e dei hunti serve per lavare. —
Anche il latte & una bevanda sanissima. II latte
ce lo danno le vacche, le capre e le pčcore. AUa
superficie del latte si raduna la panna. Questa
viene levata con un cucchiaio. Agitando il latte
142
nella zangola, la parte grassa si condensa alla
superficie, e s’ ha il burro.
II caflh ci arriva da paesi lontani. I chicchi
(dial. grani) di cafffe včngono tostati, poi macinati
e bolliti. II cafffe pub bbversi anche senza zucchero
e senza latte. Allora esso b arnaro. Comunemente vi si
aggiunge il latte e lo zucchero. Cosi diventa dolce.
Coli’ orzo fermentato il birraio fa la birra.
Questa si serba in caratelli. Vi sono caratelli di
mezzo ettolitro, di nn ettolitro, di due o tre ettb-
litri ed anche maggiori.
Il vino si ottiene dali’ uva, L’ uva viene pi-
giata coi piedi o schiacciata fra dne cilindri e poi
spremuta col torchio. Il sncco deli’ uva si chiama
mosto. Il mosto fermenta e diventa vino.
6. Oggetti di eucina.
I cibi si mbttono nei piatti. I piatti possono
essere di argilla, di porcellana, di stagno o di altre
materie. Le chlcchere sono piccole ed hanno per
lo piu un minico. La chlcchera ha il suo piattino.
Anche la pdntola ha un manico, talvolta ne
ha due. Le pentole di terra le fa il pentolaio;
esse vengono verniciate. Le pentole di rame ven-
gono internamente stagnate.
I coltelli, le forchette ed i cucchiai sono uten-
sili da tavola. Col coltello si tagliano i cibi sodi,
e colla forchetta se li reca in bocca. Col cucchiaio
si mangia la mineštra ed ogni vivanda mollissima.
I bicchieri, le bottiglie, le brocche sono reci-
pienti per le bevande.
143
7. La famiglia.
10 sono un fanciullo. Io ho un padre e ima
madre. II padre e la madre chiamansi genitori.
I genitori pAnsano per me. Io devo rallegrarli.
Ho anche un fratello ed una sorella. I genitori
chiamano col nome di figli me, i miei fratelli e le
m i e sorelle. Io sono loro figlio, la sorella h loro
figlia. I fratelli e le sorelle dAvono vivere fra loro
in armonia. Ho anche un nonno ed una nonna.
L’ uno e 1’ altra assieme dlconsi o nonni od avi.
Grli avi chiAmano me e mia sorella loro nipotini.
— II fratello di mio padre o di mia madre & mio
zio. La sorella di mio padre o di mia madre b mia
zia. Anche lo zio e la zia mi chiamano loro ni-
pote. — I figli di mio zio o di mia zia sono i
miei cugini, le figlie sono le mie cugine.
'Nelia časa dei miei genitori vi b anche la
ser vitli. La servitii aiuta a lavorare. Colla servith
io non devo essere sgarbato.
8. Animali doinestici.
11 cane h un animale fedele; esso custodisce
la časa. II cane ha denti acuti; esso ringhia ed
abbaia. — II gatto piglia sorci. Esso ha denti
acuti ed unghie acute.
La vacca b un animale grosso. Avete gib
udito, che da essa abbiamo il latte? II bue A piu
forte della vacca. Esso tira il carro e 1’ aratro. II
bue e la vacca chiAmansi animali bovini. Essi ci
- 144 -
danno la čarne bovina. Si il bue che la vacca
banno corna.
II cavallo h un beli’ animale. Ha una bella
criniera e forti zoccoli. II cavallo tira il carro e
porta il cavalcatore.
L’ ksino h piu piccolo del cavallo. Esso b
buono a portar some e si lascia cavalcare. Cam-
mina bene pei monti.
La pčcora e nn animale utilissimo. Essa ci
da il latte, la lana, la čarne, la pelle, gli agnelli. Le
pecore gibvani, fin’ a un anno, si dicono agnelle
e agnelli. Il montone ha corna grandi.
La capra si conosce dalla barba e dalle corna.
Ci dk del pari il latte e la čarne. Essa si arrkm-
pica bene sui monti.
Il porco o maiale ha sbtole. Col suo grugno
sconvolge la terra in cerca di cibo.
Il maiale ci fornisce oltre la čarne anche il
lardo. La sua čarne viene per lo piu salata ed
affumicata. Eccellenti sono i prosciutti.
Tutti questi animali hanno quattro piedi e
percib si chikmano quadriipedi.
9. Voldtili domestici.
Il gallo ha il becco, due piedi e due ali. Il
suo corpo b vestito di penne. La sua testa b or-
nata d’ una cresta.
La gallina b piu piccola del gallo. Essa fa
uova. La gallina chioccia. I suoi piccoli si chia-
mano pulcini.
145
L’ oca d piti grande di un gallo. Essa ci da
piume, penne e čarne.
L’ anitra e piti piccola deli’ oca. Tanto 1’ una
che 1’ altra hanno delle membrane natatorie fra le
dita dei piedi; percid nuotano assai bene.
I colombi, che si tengono nelle colombaie,
sono domdstici, mansueti e mondi.
II taccliino (dindio) d piti grande deli’ oca. II
sno atteggiamento e vanitoso. Non pud soffrire il
color rosso.
II pavone porta sulla testa un ciuffo di piume.
II suo piumaggio d variopinto. Le penne della sua
coda sono lunghissime e occhiute. Le pud spiegare
a ruota. Cammina con attegiamento orgoglioso.
II gallo, I’ oca, il colombo, il taccliino, il pa¬
vone volano e percid si chidmano voldtili. —
L’ oca e 1’ anitra amano stare nell’ acqua e percid
chidmansi uccelli acquatici; sanno nuotare e percid
diconsi anche uccelli nuotatori.
10. L’ orto, il pometo, il giardino, e le piante
che vi si coltivano.
Presso la časa vi d un orto. Esso d ricinto
di una siepe o di un muro. Esso ha aiuole e vie.
— Negli orti si coltivano le varie specie d’ insa-
lata e di cavoli. i ravanelli, le carote, i cetriuoli,
i cocomeri, le cipolle, 1’ aglio e piante shnili.
Nei pometi o frutteti si coltivano: meli (pomij,
peri, susini, ciliegi, peschi, albicocchi, noči e castagni.
In alcuni frutteti vddonsi anche mAndorli, alberetti
Navod k naučenju ital. jezika. II. (X. 182 . Fol. 148 / 05 .) 10
146
tli aranci e di limoni. Vi si trovano anche fr d tiči
come quelli deli’ nva di s. Giovanni, deli/ urn
spina, del lampone e del nocciuolo.
Nei giardini ci rali (igran o i flori colla loro
bellezza o colla soavitfl degli odori. Tali sono
1’ azzurra violetta, la cilestra campannla, la gialla
primavera, il bianco giglio, il rossissimo gardfano
e la regina dei flori — la rosa.
11. Le professioni.
I.
Molte persone coltivano la terra e clnamansi
agricoltori o contadini. L’ agricoltore ara, s Amina,
Arpica. A cib usa vari strnmenti, come 1’ aratro,
1’ Arpice, il carro, la zappa, il badile ed il sar-
chiello. Egli tiene cavalli, buoi, vacclie, pecore ed
altri animali. I famigli e le serve assistono il conta-
dino nei suoi lavori.
11 pastore conduce al pascolo le vacche, le
pecore, i porci, i tacchini e le oche. In cib gli
p-iova il cane.
etto il, prsi;
219
petulante, nagajiv, objesten,
razposajen;
pezzo il, kos, komad;
piacere, dopasti, il piacere,
veselje, zadovoljnost, do-
padanje;
pialla la, oblič, skobel;
piallacciu il, tanka deščica
iz orehovine;
piano il, nadstropje, načrt;
pianta la, rastlina, naris;
pianura la, ravan, ravnina;
piatto il, krožnik;
piccabiti il, obesilo, obešalo;
piede il, noga;
piegare, zaviti, obrniti, pri¬
kloniti. nagubati;
pieghevole, upogljiv;
pieta la, usmiljenje, milost;
pietoso, usmiljen, milostljiv;
piggiare, mastiti, zmastiti;
pigliare, loviti, uloviti;
pinna la, plavuta;
pino il, smreka;
pinze le (pinzette), škarjice
ali kleščice;
pio, pobožen ;
pioggia la, dež;
piombino il, nivel (plajba);
piombo il, svinec;
pistore il, pek;
pittore il, slikar;
piuma la, pero (perutnin¬
sko) ;
piumaggin il, perje;
piuttosto, rajši, raji;
placddo, pohleven (tih, nežen,
prijeten);
plebe la, druhal;
plenilunio il, ščip (polna
luna);
Po (il), Pad;
podere il, posestvo, imo-
vina;
poi, potem;
poiche, ker;
pollo il, kura;
polo il, tečaj;
pometo il, Sadovnik;
pompa la, krasota, blišeoba,
brizglja;
ponente il, zahod;
popolato, polno ljudi, oblju¬
den ;
popolo il, ljudstvo;
porcellana la, porcelan;
porre, dejati, postaviti;
porro il, bradavica;
portamento il, hoja, postava;
posdomani, pojutršnjem;
posteriore, zadnji;
pošto il, mesto, kraj;
potare, obrezavati;
potere, moči, zamoči; il po-
tere, moč;
pozzo il, vodnjak;
pranzare, kositi, obedovati;
prdtica la, vaja, praksa;
precedente, prejšnji;
precetto il, zapoved;
preda la, plen;
predare, pleniti;
predicare, pridigati, prepo¬
vedovati ;
preghiera la, molitev;
pregiudicare, škoditi, pro-
vzročiti škodo;
premio il, darilo;
prendere, vzeti, uloviti;
preparare, pripraviti, pri¬
pravljati ;
preposizione la, predlog;
presentare, pokazati, pred¬
staviti, podati, ponuditi;
220
presente il, sedanjost (da¬
rilo) ; presente, pričujoč,
navzočen;
presso, pri, zraven, poleg;
prestare, posoditi;
prezioso, dragocen;
pria, pred, preden;
prima, popred;
primaticcio, zgodnji;
primavera la, pomlad;
primo, prvi;
principale, glavni; ilprinci-
pale, gospodar;
Principato il, kneževina;
principe il, knez, cesarjevič,
kraljevič;
principesco, poknežen, knežji;
principessa la, kneginja,
cesarična, kraljična;
principio il, začetek, vodilo;
privare, oropati, kratiti, odte-
zati;
privazione la, pomanjkanje,
stradanje;
privo, brez;
pro il, tek;
proboscide la, troba, rilec;
procinto il, okraj, okrožje;
essere in procinto, name¬
njen, biti;
prodotto il, pridelek;
professione la, stan;
profeta il, prerok;
profonditd la, globočina;
profondo, globok;
proibire, prepovedati;
promettere, obljubiti;
propizio, ugoden;
proporre, predlagati;
proposizione la, stavek;
proposta la, predlog (na¬
svet);
proprio, prav, zares;
prosciutto il, gnjat, pleče;
provenire, izvirati, priti, pri¬
hajati;
proverbio il, pregovor;
provido, skrben;
provvigione la, zaloga;
provvedere, preskrbeti, pre-
videti;
provvidenza la, previdnost;
prudente, previden, moder;
prugna la, sliva;
pulcino il, pišče;
pulito, snažen, čeden;
pulizia la, snaga;
pulpito il, leča (prižnica);
pungere, bosti, zbosti;
pungiglione il, bodica, želo;
punire, kaznjevati;
punizione la, kazen;
punta la, teme, vrh, konec;
punteruolo il, luknjavec;
punt o il, pika, kraj, mesto,
špica;
pure, vendar (tudi);
purificare, čistiti, izčistiti;
puro, čisto, pravo;
putrefare, gniti, segniti;
puzzola la, dihur.
Q
qua, tukaj;
quadrante il, kvadrant (plo¬
šča pri uri);
guadro il, okvir (podoba);
guadrupede, četveronožen;
guaggiu, tu doli;
gualche, kakšen, kateri;
guale il, kateri (o); guale,
kot (kakor);
gualitd la, vrsta, lastnost;
221
qualunque, vsakdo, kateri¬
koli ;
guando ? kdaj ? ; guando,
kadar, ko ;
guanto ? koliko ?; quanto,
kolikor, kar;
guantoprima, hitro ko mo¬
goče ;
quantunque, dasi, dasiravno,
akopram;
guaresima la, post (čas
postni);
Quarnero il, kvarnersko
morje;
guasi, skoro, skoraj;
quei, tisti;
quel, tisti;
quercia la, hrast, dob;
guesto, ta;
qui, tukaj, tu;
quindi, potem, tedaj;
quintale il, stot, cent, kvin-
tal;
guitanza la, pobotnica;
quotidiano, vsakdanji.
R.
raccoglieYe, nabirati, pobi¬
rati, spravljati;
raccolta la, pridelek;
raccomandare, priporočiti,
priporočati;
raccomandazione la, pripo¬
ročilo ;
radoppiare, podvojiti;
raddrizzare, uravnati, zrav¬
nati;
radice la, korenika;
rado (di), redko, redkoma;
radunanza la, shod, zbor;
radunare, zbrati;
I raggio il, žarek;
ragionare, razsojati, pametno
govoriti;
ragione la, pamet; hai ra-
gione, prav praviš;
ragno il, palek (pajek);
rallegrare, razveseliti, raz¬
veseljevati;
rame il, baker, kotlovina;
rana la, žaba;
rapace, roparski;
rape le, repa;
rapidamente, naglo, urno;
rapina la, rop;
rapire, ukrasti, oropati;
raspa la, pila;
ravanello il, redkvica;
ravvedersi, spoznati;
ravviare, uravnati, porav¬
nati;
ravviato, počesan;
re il, kralj;
recare, nesti, provzročiti, do-
našati;
recipiente il, posoda;
r edine la, uzda, vajeti;
refrigerante, blagodejen,
krepče valen;
regalare, darovati;
regalo il, dar;
regina la, kraljica;
regno il, kraljestvo;
religione la, vera;
religioso, verski;
remo il * veslo;
rena la (l’ arena), pesek;
replicare, ponoviti, ponav¬
ljati, odgovoriti;
repubblica la, ljudovlada;
residenza la, prestolnica;
respirare, dihati;
restare, ostati;
222
rete la, mreža;
rettdngolo il, pravokotnik;
rettile il, plazavec;
ridrdere, osušiti;
ribes il, ribez (grozdjiče);
riccmbiare, povrniti, zame-
niti;
ricambio il, zamena;
riccio il, jež;
ricercato, iskan, čislan, iz¬
vrsten ;
ricetta la, recept, zapis;
ricinto il, ograja;
ricolto il, pridelek;
ricompensare, poplačati;
riconoscente, hvaležen;
ricoverare, pod streho vzeti,
prenočiti;
rifiutare, odreči, odpovedati,
ne sprejeti;
riflessione la, premislek, od¬
sev;
rimanere, ostati;
rimedio il, pripomoček;
rimessato, vdelan;
rimettere, dostaviti, popra¬
viti, vdelati, predati;
rimpetto, nasproti;
rimproverare, grajati, oči¬
tati;
rinchiudere, zapreti;
ringhiare, režati, renčati;
ringhiera la, ograja, držaj
pri stopnicah;
ringraziare, zahvaliti;
rinvenire, najti, dobiti;
riparare, braniti, popraviti,
obvarovati;
riparazione la, obramba, po¬
prava ;
ripieno, poln, prepoln;
riporre, shraniti, staviti;
riposare, počivati;
ripulire, izčistiti, osnažiti;
riputare, čislati, spoštovati;
risanare, ozdraviti;
riservare, prihraniti;
riso il, rajž, smeh;
rispettare, spoštovati;
rispetto il, spoštovanje;
rispettosamente, spoštljivo;
risvlendere, svetiti, sijati,
bliščati;
rispondere, odgovoriti;
risposta la, odgovor;
ristare, izostati, končati,
ostaviti, popustiti;
ristorare, krepčati;
ristorante, krepčevalen;
risuonare, odmevati;
risuscitare, vstati od smrti;
ritaglio il, izrezek;
ritirare, potekniti, umekniti;
ritornare, vrniti, vrniti se;
ritroso, protiven, nasproten;
a ritroso, ritenski;
riuscire, izpasti, iti po sreči,
obnesti se;
rivalsa postale la, nakaz¬
nica;
rivestire, preobleči, vdelati;
roba la, blago, roba, reč;
robusto, krepek;
rodere, gristi, glodati;
roditore il, glodavec;
rompere, razbiti;
rondine la, lastovka;
ronzare, brenčati;
rosa la, roža (vrtnica);
rosaio il, rožni grm, rožina;
rospo il, krastača;
rosso, rdeč;
ruggito il, rjovenje;
rugiada la, rosa;
223
ruota la, kolo;
ruj>e la, skala; skalovje;
ruscello il, potok.
S.
sabbia la, pesek;
sacerdote il, duhovnik;
sacramento il, zakrament;
sacristia la, žagrad;
saggio, moder, pameten; il
'saggio, preskušnja, dokaz,
poskušnja;
salamandra la, močerad;
salare, soliti, osoliti;
šale il, sol;
saldare, utrditi, izplačati;
saldo il, izplačilo, odrajtilo;
salire, spenjati se, lesti, iti
kvišku;
salmo il, psalm (pesem);
salsa la, polivka, omaka;
salutare, pozdraviti;
saluto il, pozdrav;
salvare, spraviti, shraniti,
rešiti;
sungue il, kri;
sanguinolento, krvoločen;
sanguisuga la, pijavka;
sano, zdrav;
santo, svet;
sapere, znati;
sapienza la, znanost (mo¬
drost) ;
sapone il, milo (žajfa);
sapore il, okus;
saraceno il, ajda;
sarchiello il, pralica, srpica,
matičica;
sardella la, sardela;
satollo, sit;
scivio, moder, pameten;
sazio, sit;
sbattuto, utrujen, zdelan,
slab;
sbocco lo, izliv;
sbocconcellare, gristi, jesti
(po grižljaju — grizljati);
sbranare, strgati, razparati;
sbrigliato, neukrotljiv, raz¬
uzdan, divji;
sbucciare, olupiti, omrviti;
scala la, lestva, stopnice;
scalpello lo, dleto;
scampo lo, beg, rešitev;
scandalo lo, pohujšanje;
scarlato lo, škrlat;
scaturire, izvirati;
scavare, izgrebsti, odgrebsti,
izkopati;
scena la, prizor, prizorišče;
scendere, stopiti, padati, iti
doli;
schiacciare, streti, zmečkati;
schernire, zasmehovati, za¬
sramovati ;
schiantare, izrvati, lomiti;
schiena la, hrbet, i'ob;
schiera la, krdelo, truma,
množica;
schioppo lo, puška;
schivare, ogibati se, ogniti
se;
sciame lo, roj;
scimia la, opica;
sciocco, neumen, bedast;
scodella la, skleda;
scoidttolo lo, veverica;
sconcerto lo, zmota, nadležba;
sconvolgere, preobrniti, riti,
rvati;
scoprire, iznajti, zagledati,
odkriti;
scorgere, zapaziti, zagledati;
224
scorzato, olupljen;
scottarsi, opeči se;
scrigno lo, skrinja (omara);
scudo lo, ščit, tolar, črepinja;
scusare, oprostiti (ne zame¬
riti), izgovarjati koga;
scusarsi, izgovoriti se, opra¬
vičiti se;
sdegnare, zaničevati;
sdraiarsi, vleči se;
se, če, ako;
secchia la, vedro, cevta;
seconda (a), po volji, po
sreči;
secondare, delati po volji dru-
zega, pomagati, družiti se,
ugoditi;
secondo, drugi, vsled, po; il
secondo, sekunda;
sedere, sedeti;
sedurre, zapeljati;
segala la, rž;
segare, žagati, kositi;
segreto, skriven; il segreto,
skrivnost;
seguire, slediti, nadaljevati,
posnemati;
seguitare, n adalj e vati;
sella la, sedlo;
sellaio il, sedlar;
selva la, gozd;
selvaggina la, divjačina;
selvdtico, divji;
sembrare, zdeti, dozdevati;
semele le, žemlje;
semplice, preprost, eno¬
staven ;
sennoil, razum, izprevidnost;
da senno, zares, istinito;
seno il, nedrij e, naročje;
sensitivo, občuten;
sentenza la, izrek, razsodba;
sentiero il, steza;
sentimento il, razum, čut,
občutek;
senza, brez;
senz’ alcun, brez (vsakega);
senz’ altro, gotovo;
separare, ločiti;
serbare, hraniti, shraniti;
ser eno, jasno;
šerpe la, kača;
serpente il, kača;
serratura la, ključalnica;
serva la, dekla, služkinja;
servire, služiti;
servirsi, poslužiti se, po¬
streči si;
servitu la, služabniki, posli;
sete la, žeja;
setola la, ščetina;
settentrionale, severa;
Settentrione il, sever;
sfera la, krogla, obla;
sferico, okrogel;
sferza la, bič;
sferzare, bičati, tepsti, šeš-
kati;
sfuggire, uiti, uteči, ubežati;
sgarbato, odljuden, nepri¬
jazen ;
sgombrare, odstraniti, od¬
praviti ;
sgusciare, luščiti, žuriti, ožu-
riti;
s«, tako, da (ja); si, se;
sibbene, marveč; ampak;
siccita la, suša;
siccome, kakor;
siepe la, meja, ograja, gr¬
movje;
significare, pomenjati, zna-
čiti;
signorina la, gospodična;
225
silenzio il, mir, tihota, tišina;
silenzioso, miren, tih;
sillaba la, zlog;
slinile , enak; il simile, bližnji;
sincero, odkritosrčen;
singolare, poseben, čuden;
sito il, mesto, kraj;
situato, postavljen; e situato,
stoji, leži;
slegare, odvezati;
slegato, odvezan;
slitta la, sani;
slogare, iz vini ti, izpahniti;
smaltare, mazkati, maltati;
smarrire, izgubiti;
smarrirsi, zaiti, zagaziti,
zgrešiti pot;
sminuzzare, zmleti, zmrviti;
snaturato, neusmiljen, grozo-
viten;
snello, gibčen, sločen, hiter;
snervare, oslabiti, onemoči;
soave, milo, ljubo;
soavita la, miloba;
sobrieta la, zmernost;
sobrio, zmeren, trezen;
soccorso il, pomoč, podpora;
soccorrere, pomagati;
soddisfare, ugoditi, zadovo¬
ljiti;
sodo, trden;
sofd il, sofa, naslanjač;
soffito il, podstrešje;
soffrire, trpeti;
soggiungere, pristaviti, odgo¬
voriti ;
soldato il, vojak;
sole il, solnce;
solere, navajen biti;
solido, utrjen, gost, temeljit;
sollievo il, olajšava;
solo, sam;
soma la, tovor;
somigliare, podoben biti;
somma la, vsota, seštevanje;
sopportare, prenesti, prena¬
šati;
sopra, na, zgoraj, nad;
soprattutto, posebno, nad
vse;
sopravveste la, zgorenja,
vrhnja obleka (suknja);
sorbire, srkati;
sorcio il, miš;
sorgente la, vir, izvir, stu¬
denec ;
sorgere, iziti, vzhajati;
sorso il, požirek;
sorte la, osoda, sreča;
sospendere, obesiti, odnesti,
odložiti, odlašati, odstaviti;
sospingere, gnati naprej;
sostanza la, bitje, imetje,
tvarina;
sostenere, vzdrževati;
sostituire, nadomestiti;
sottacere, zamolčati;
sottile, tanek;
sottoscritto, podpisan;
Sovranoil, vladar, gospodar;
sozzo, umazan, grd, ostuden;
spaccalegna lo, drvar, sekar;
spada la, meč, sablja;
spago lo, dreta, špaga;
spartire, razdeliti;
spdsimo lo, krč, trganje;
spasso, lo, kratkočasje; a
spasso, na izprebod;
spaventare, ustrašiti,oplašiti;
spazio lo, prostor;
spazzacamino lo, dimnikar;
spazzolare, krtačiti;
specialmente, posebno, oso-
bito;
Navod k naučenju ital. jezika. II. (X. 182. Fol. 143/05.)
15
226
specie la, vrsta, razvrst;
spedire, odposlati;
spedizione la, odpošiljatev;
spegnere, gasiti, ugasiti;
spia la, vohun, zalezdn,
ogleduh;
spiare, zalezovati, ogleduho-
vati;
špica la, Mas;
spiegare, razlagati, razpro¬
streti ;
spietato, neusmiljen;
spigolo lo, rob;
spillo lo, igla, bunčica;
špinači gli, špinača;
spingere, sospingere, pehniti,
gnati, porivati;
spino lo, trn;
spinoso, trnjev;
spirito lo, duh, alkohol,
(vinslu cvet);
spiritoso, duhovit, žgana,
močna (pijača);
spirituale, duhovno;
splendido, sijajen;
splendore lo, sij, blesk, sve¬
tloba ;
spogliare, sleči, ogoliti;
sporgere, moleti, štrleti, pro¬
žiti;
sprimere stiskati;
spugna la, goba;
squadra la, ogelnica, truma,
oddelek, eskadra;
squdllido, prazno, mrtvo;
squama la, luska;
sguero lo, ladjedelnica;
squisito, slasten;
sradicare, izruti, izru¬
vati ;
stabile, stalen, trden;
stagnaio lo, einar;
stagnare, ciniti, pociniti, utr¬
diti;
stagno lo, cin, ribnjak, prod,
kal, mlaka;
stampa la, tisk;
Štampar e, tiskati;
stanco, truden;
j stanza la, soba;
stalo lo, stan, položaj, dr¬
žava;
stentatamente, težko, počasno,
neokretno;
stento lo, reva, potreba; a
stento, težko, komaj;
stesso, — lostesso, ravno tisti;
tu stesso, ti sam;
I stima la, spoštovanje, či¬
slanje ;
j stimato, spoštovan, cenjen;
stipettaio lo, umetni mizar;
stipo, mala skrinja;
Stiria, Štajersko;
stoffa la, tkanina;
stolto, nespameten, neumen;
stomachevole, ostuden;
stomaco lo, želodec;
straccia la, cunja;
: stracciare, raztrgati;
I stracciato, strgan, raztrgan;
i strappare, strgati, se silo
vzeti;
strascinare, vlačiti, vleči,
j tirati;
! strepito lo, ropot, šunder,
hrup;
| stringere, stisniti;
strozzare, daviti, zadaviti;
struggere, tlačiti, moriti;
strumento lo, orodje, pri¬
prava ;
I su, gor, kvišku;
I successore il, naslednik;
succhiare, srkati, piti;
succo il, sok;
Sud, jug;
sudare, potiti se;
sufficiente, zadostno, do-
voljno;
sugante, sušilen (piven);
sugare, sušiti;
suggerire, nasvetoyati, po¬
dati, šepetati;
sul, na, po>;
superbamente, ponosno;
superbia la, ponos, prevzet¬
nost; šopirnost;
superiore, zgorenji; il su-
periore, višji;
susino il, češplja;
svegliare, zbuditi;
sveglio, čvrst (zbujen);
svenire, omedleti;
sventurato, nesrečen;
svernare, prezimiti;
Svizzera, Švica;
svogliatezza la, nevolja;
svolgere, preobračati, razmo-
tati, rešiti (nalogo).
T.
tabacchiera la, tobačnica;
tacchino il (dindio), puran;
tacere, molčati;
tagliare, rezati (striči);
tagliatelle le, rezanci (jed);
tagliatoio il, rezilnik;
taglio il, rez, rezilo;
tale, takšen, takov;
lalvolta, katerikrat, tu pa
tam, (pogosto) včasih;
tanaglia la, klešče;
tanto, toliko;
tardi, pozno, kasno;
tartaruga la, želva;
tasso il, jazbec;
tdvola la, miza;
tela la, platno;
telaio il, statve; telaio della
finestra, okvir okna;
temere, bati se;
temperante, zmeren;
temperato, mešan, zmeren;
tempesta la, nevihta, toča;
tempo il, čas, vreme;
temporale il, nevihta, huda
ura;
tener dietro, slediti (iti za
kom, za čim);
tenere, držati; tener a bada,
krotiti, ukrotiti;
tentare, izkušati, poskušati;
tentazione la, izkušnjava;
tepido, mlačen (gorek);
terribile, strašen, grozen;
terrina la, skleda;
territorio il, okolica;
tesoro il, zaklad;
tessere, tkati;
tessitore il, tkalec;
tessuto il, tkanina;
testa la, glava;
testamento il, oporoka;
teste, ravno kar, zdaj;
testicina la, glavica;
testimonio il, priča;
tetto il, streha;
tiglio il, lipa;
tigre la, tiger;
timido, boječ;
timone il, krmilo;
timore il, strah (boječnost);
tinazzo il, kad;
tingere, barvati;
tirio il, čeber, kad;
tinta la, barva, tinta;
15 *
228
tintore il, barvar;
tintura la, barvanje, barvilo;
toccare, tikati, dotekniti se;
tombolare, prekucniti;
tonno il, tuna;
torchio il, stiskalnica;
tormentare, trpinčiti;
tornare, vrniti, vračati se;
torto il, krivica, krivda;
tossire, kašljati;
tostare (abbrustolire), peči,
žgati;
to sto, takoj, precej;
tra, med ;
tralasciare, opustiti;
tramoggia la, grot;
Transilvania, Transilvanija,
Erdeljsko, Sedmograško;
trarre, pridobiti (vleči), iz¬
vleči ;
trasandare, opustiti;
trasportare, prenesti, pre¬
važati ;
trattare, občevati, pogajati;
di che si tratta? o čem
je govor? česa se tiče?
kaj zadeva?
tratto il, hip, mah;
travatura la, tramovje;
trebbiare, mlatiti;
Trento, Trent (mesto), Tri-
dent;
tribunale il, sodnija;
tributare, dati, povrniti;
trifoglio il, detelja;
tristo, žalosten, hudoben, zlo¬
ben;
trivella la, sveder;
tromba la, sesavka, tromba;
tronco il, deblo, trup;
trono il, prestol;
troppo preveč;
trota la, postrv;
trovarsi, nahajati se (biti);
turchino, plavo, modro;
tutela la, varstvo, skrb.
U.
ubbidire, ubogati;
udire, slišati;
umanita la, človeštvo, člo¬
vekoljubje ;
umano, človeški, človeko¬
ljuben, usmiljen;
umile, ponižen;
umiliazione l’, poniževanje;
umilta V, ponižnost;
umore V, šala, volja, mokrota,
sok;
ungarico, ogrski;
ungherese l’, Oger; ungherese,
ogrski;
Ungheria V, Ogrsko;
unghia l’, noht;
ilnico, edini;
uopo V, potreba, korist, prid;
uovo V, jajce;
uppupa V, smrdokavra;
urgente, silen, nujen;
urgenza V, sila, nujnost;
usare, rabiti, navado imeti;
uscire, iziti, priti vun;
usignuolo V, slavec;
uso V, navada, raba;
utensile T, orodje (priprava);
uva V, grozdje; V uva di
s. Giovanni, grozdjiče;
uva crespina V, rdeče grozd¬
jiče, kosmulja.
V.
vacanza la, počitnice, praz¬
nota ;
229
vaghezza la, ličnost (lepota);
vago, zal, lep, ličen;
valente, veljaven, vrl;
valigia la, kovčeg, torba;
valle la, dolina, dol, dolec;
vanita la, ničemurnost;
vanitoso, ničemuren;
vantare, bahati, hvalisati se;
vantaggio, il, dobiček;
vapore il, para, sopara;
vario, razen, raznoteren;
variopinto, pisan, raznobarven;
vasto, prostran;
vdttene, poberi se, pojdi!
vedete, videti;
vegliardo il, starček (častit¬
ljiv);
veleno il, strup, otrov;
velenoso, strupen;
velluto il, žamet, baržun;
vendita la, prodaja;
venefico, strupen;
venerando, častitljiv;
venerazione la, spoštovanje,
čast, čislanje;
venire, priti;
v en to il, veter;
verderame il, zeleni volk;
verdura la, zelenjava;
vergine, deviški, čist, neoma-
deževan; la vergine, de¬
vica;
verme il, črv;
vernice la, firnež;
verniciare, prevleči s Arne¬
žem;
verso, proti;
verze le, ohrovi, broskve;
veste la, obleka, oblačilo;
vestire, obleči;
vestito il, obleka;
v etraio il, steklar;
vetriata la, oknica, oblok;
vetro il, steklo;
vezzoso, mičen, zal;
via la, pot, cesta; via! proč!
vidno il, sosed; vidno, blizu,
poleg, zraven;
Vienna, Dunaj (Beč);
vigna la, vinograd;
vigore il, moč, krepkost;
vile, strašljiv, mevžast, malo-
dušen;
vilipendere, zaničevati, za¬
sramovati;
Vincenzo, Vincenc;
vinicultoreil, vinorejec, vino¬
gradnik;
vino il, vino;
violetta la, vijolica;
vipera la, gad, modras;
virtii la, čednost, krepost;
virtuoso, kreposten, čedno-
sten;
viscere il, znotranji del ka¬
kega telesa;
visitare, obiskati, pregledati,
ogledati, preiskovati;
viso il, obraz, obličje;
vispo, živ, čvrst, brhek;
vista la, vid, razgled;
vita la, življenje;
vitto il, živež, hrana;
vivaI, živel, živela, živijo;
vivanda la, jed;
vivere, živeti;
vivijicare, oživiti (krepčati);
vivijico, oživljajoč, krepče-
valen;
vizio il, strast, grda, slaba
navada;
vizioso, strasten, spačen, izpri-
den;
vocale la, samoglasnik;
230
voce la, glas;
volare, leteti;
volatile il, letavec, perot-
nina;
volentieri, rad;
volere, hoteti;
volgere, obračati, obrniti;
volgo, po domače (privržek);
il volgo, niže ljudstvo,
druhal;
volonta la, volja;
volta, krat;
voltare, obrniti, kreniti;
vomere il, lemež (pri plugu);
vorace, požrešen;
votare, voliti, izprazniti;
voto il, glas;
vulcano il, ognjenik (vulkan);
vuotare, izprazniti;
vuoto, prazen.
Z.
zampa la, taca, noga;
zanna la, oklo (zob);
zecchino lo (il), zlat, cekin;
zio lo (il), stric, ujec;
zia la, strina, ujna;
zocco lo (il), čok;
zdccolo lo (il), kopito;
zolla la, kepa;
zona la, pas (zemeljski);
zucca la, buča;
zuccheriera la, sladkornica;
zucchero lo (il), cuker;
zuppa la, juha;
zuppiera la, skleda.
231
Kazalo (Indice).
Uvod (Iutroduzione).
Stran
1. Dvoglasniki. (Dei dittonghi). 3
2. Zlogi in besede. (Delle sillabe e parole). 4
3. Glasovni poudarek, (naglas). (L’ accento tčnico) .... 4
4. Slovnični poudarek. (L’ accento grammaticale o grafico) . 5
5. Apostrdf. (L’ apdstrofo). 6
6. Pravopisje. (L’ ortografia). 7
7. Dvojni soglasniki v zloženih besedah. (Consonanti doppie
nelle parole composte). 7
8. Razzlogovanje. (Divisione delle sillabe). 8
9. Velike črke. (Lettere maiuscole). 9
Prvi razdelek. (Divisione prima.) Praktične vaje v jeziku.
(Esercizi pratici di lingua).10
Drugi razdelek. (Divisione seconda.) Vaje v branju in preva¬
janju. (Esercizi di lettura e di traduzione).138
Tretji razdelek. (Divisione terza.) Vaje v spisju. (Esercizi
di composizione).184
Slovarček. (Dizionarietto)..
Natisnil Karel Gorišek na Dunaju.
Stamperia di Carlo Gorischek in Vienna.
I %
t
7