ARODA fZ S the United States. List: slovenskih idelavcCTyAmerlkL lamed every day except Sundijn and legel Holidays. 75,000 Reederm. i a Iter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Jl of March S, 1879 TELEFON: (1BIM Wfl NO. 15«. — ŠTRV. 158 NEW YORK, TUESDAY, JULY 8. 1938. — TOREK, 8. JULIJA 1930. ▼OLCMI 60,000 TURKOV V BOJU PROTI KURDSKIM VSTAŠEM TURŠKI VOJAKI BOMBARDIRAJO GORSKA ZAVETIŠČA VLADA PRIPISUJE VSTAJO ARETACIJI ŠEJKA SELAHEDDINA CARIGRAD, Turčija, 7. julija. — Turška vlada je poslala nadaljnih 30,000 vojakov v boj proti Kur- dom. Naraščujoče število kurdskih vstašev, ki imajo varna pribežaliča v okolici gore Arart, dela veliko preglavico Kemalovim četam. Turška vlada se je zanesla iz početka na 30,000 mož redne'vojske. Ti naj bi kaznovali 1 5,000 Kurdov plemena D elali, ki so se obdali z okopi na gorovju Ararat. A ker so dobi j i pomoč, je napotila turška vlada tja nadaljnih 30,000 moz rezerve. V lada je tudi obmetavala z bombami gorska zavetišča ter s tem pomagala četam, ki morejo prodirati v goratem ozemlju le zelo počasi. Turška vlada pripisuje vstajo Kurdov aretaciji šejka Selaheddina, sina šejka Saida, ki je vodil kurdsko vstajo 1. 1925. Aretacija šejka Selaheddina in 9 pomagačev, ki se je vršila 23. maja, ker so hoteli vstanoviti neodvisno Kurdsko državo, je bila prvi odgovor vlade na delovanje Kurdov, ki je bilo že dlje časa v teku. Vlada tudi še sedaj noče dati nikakih tozadevnih pojasnil. Nekateri vstaši so perzijski Kurdi, ki so prišli naj pgmoč so-plemenom. Radi tega dolže turške oblasti i perzijsko vlado, da zalaga vstaše z orožjem in hrano. Turki so tudi poslali Perziji noto s protestom proti zalaganju vstašev. V isti so tudi namignili, da smatrajo preko-mejne razbojnike krivim te vstaje. 2 drugih strani se pa domneva, da so dobili vstaši največ orožja iz sovjetske Armenije. Isti ljudje tudi trdijo, da vodijo celo vstajo vojaki sreče iz sovjetske Rusije in Armenije. ZASLEDUJEJO P0NARE-H JALCE Ponarejeni $20 bankovci zopet v prometu. GOSHEN. N. Y.. 7. julija. ~ Polka J a in zvezne cblasti skušajo priti na sled osebam, ki so spravile v promet ponarejene barikovce po $20. V mestih Mieldlatown in Yonk-ers so dospeli ti bankovci celo v mestne blagajne Večina jih je prišla v roke trgovcem, dva pa neki banki. TRIJE MRTVI. PET RANJENIH Tvornica predmetov za umetni ogenj zletela v zrak. KITAJCI UBILI AMERIŠKEGA MORNARJA Ameriška ladja odbila napad na reki Yangtse. WASHINGTON, D. C., 5. julija. Samuel Elkins. mornar prvega razreda je bil ubit tekom napada, ki so ga vprizorili kitajski komunisti na ameriško patrolno ladjo Guam na Yangtse reki. Tajnik mornarice je prejel porodilo o napadu potom ra-diograma, ki ga je oddal admiral Charles B. McVay, poveljnik ameriškega brodovja v azijskem vodovju. V poročilu se glasi, da se je pričelo obstreljevati ladjo Guam ob eni popoldne, ko je spremljala kitajsko ladjico Meihing. v bližini mesta Yoehow. Streljanje je bilo živahno ter se ga jei stotako vrnilo. Vzroka za napad ni bilo. V mestu Yoehow ne žive nikaki tujci. Po pra.?ki je odplula ladja Guam proti Chenglingu. kjer sprejme v varstvo angleško topni ear k. > Tee]. Tudi ta ie doživela spopad s komun'sli, v katerem je bil ranjen en mornar. NANKING, Kitajska, 7. juli.ia. — Predsednik Kitajske nar:dne vlade Čang Kaj Šek pravi, da je pričakovati konca kitajske državljanske vojne tekom meseca dni. Kaj Šek zatrjuje nadalje, da bi porazile vladne armade severnega sovražnika tudi brez sodelovanja generala Čang Hsueh-lianga. Severne čete se je skrčilo na četrtino trpele so vsled nep korščine ter se morejo sedaj le še braniti. ITALIJA ZAHTEVA RAZ0R0ŽENJE Za tem bo reševala ekonomska vprašanja. PREPIR RADI OZEMLJE SAAR Pariško - berlinski pakt prekinjen. ŽEPAR SE ENKRAT ZMOTIL Segnil v žep detektivu. DR. SILES V ARICA Pričakuje svoje družine. V bližini As bury Parka, N. J., je zletela v zrak tvornica predmetov za umatni ogenj in povzročila smrt treh kjudij. pet jih je pa težko ranjenih. Eksplozija je pretresla okolico v razdalji več milj. Del strehe je odneslo visoko v zrak in gost steber doma rt je vzdignil proti nebu. ARICA, Chile, 5. julija. — Dr. Hernando Siles. bivši predsednik republike Bolivija, se je pripeljal .•srečno aetn z zrakoplovom. Iz Bolivije ga je izgnala prejšnji teden vstaja. Tukaj bo ostal, dokler pride k nJemu družina, ki se pripelje z mednarodnim vlakom. Oleae namenov, ki jih Ima za bodo uost, noče dati Dr. Siles nika-kega pojasnila. ZAMOREC LINČAN _V ALABAMI EMELLE, Ala... 6. julija. — V praski, ki se je za vršila tu med belimi in črnci, so bile štiri osebe ubite. Linčali so enega črnca in zapalih zamorsko stanovanje. Med ubitimi sta dva beLa, na dal j -na dva sta bila ranjena. Esaua Robertson. zaanorca, je ljudstvo doseglo in ga potegnilo na drevo. BREZ POSLA. SKOČIL NA DVE RUMUNSKI PR1NCEV VLAK Hotel stisniti princu roko. SUNDERLAND, Anglija, 4. julija. Ki Je dospel prestolonaslednik aem z namenom urediti nekaj zadev, )e »kotil na njegov avto mož. Več ljudi J iz mnoSloe ga Je potegnilo dol in taročilo paUcfei. Ta je docn&ka. da je Ml ttipoale« v neki ladjedelnici, da je seda} brez dela in da je bolel sttaUU princu ro- VASI POGORELI S tiri tisoč oseb brez strehe. BUKAREŠTA, Rrmunska. 5. Jul. V okraju Borša sta zgoreli skero popolnoma dve vasi. Dvestošestdeset domov, štiri cerkve in štiri sinagoge je uničil ogenj. Požar je divjal tudi v kraju Gerlaehof, tki je zahteval štiri človeška življenje. Samo cerkev in šola sta ostali nedotaknjeni, vsa ostala poslopja je ogenj uničil. „ « NEW YORK, N. Y., 5. julija. — Na policijo so privedli Freda Ter-ranova, ki je po poklicu š^fer, a se peča najbrže tudi z žeparstvom. Tako je danes zjutraj s?gnil tudi v žep nekega detektiva, ko sta se oe-Ijala skupaj v podzemski železnici. Detektiv, ki se je delal kot da spi, pravi, da mu je segnil možak v žep in izvlekel zvitek dokumentov, s katerimi pa ni bil zadovoljen. Zato je skušal s telovnikom. Od tam je izvlekel malo usnja to listnico, katero je pa takotj izpustil, ker je zagledal v njej zlat detektivski znak. RIM, Italija, 7. julija. — Danes je odgovorila Italija na predlog AristLda Briand-a za ekonomsko združenje evropskih držav. Izjavlja, da je pripravljena sodelovati, a le pod pogojem, da se reši najprej problem razereženja. "Razoreženje je p:glavitni temelj za uspešno sodelo/anje naro- j dov kakor tudi za rešitev p rob le- j ma varnosti", se glasi v odgovoru. Odgovora Italije se je pričakovalo z napotostjo, zlasti radi nesoglasja med Francijo in Italijo za časa razorožitvene konference v Lon.dc:iu ter napetosti, ki je kasneje vladala med tema državama. Nadalje se glasi v odgovoru, da mora predloženi Briandov načrt za gospodarsko udruženie jamčiti uva-ževanje pravic manjših držav in odpraviti vsako razliko med pre-mazovalcem in premaganim; zadevo naj bi uredila Liga narodov. Turčija j? nagovarjala Francijo, naj ta povabi k sodelovanju tudi Rusijo in Turčijo, kateri naj bi se udeležili prihodnje seje Lige narodov. Ti dve državi namreč nista prejeli tozadevnega Briandovega povabila. ZRAČNA ZVEZA AMERIKE Z NEMČIJO Zeppelin proga, vprašanje bližnje bodočnosti. WASHINGTON, D. C., 7. julija. — Nemški polkovnik v Washing tonu, Friedrich W. vn Prittwitz napoveduje, da bo v bližnji bodočnosti o-tvorjena zračna proga med Združenimi državami in Nemčijo, za koje promet se bo uporabljalo Zeppelin zrakoplove. PARIZ, Francija. 5. julija. — Zahteve Nemčije, da zapuste francoske čete nemudoma dolino Saar in da vrne Francija Prusiji in Bava-riji premogovnike, so prekinile nadaljevanje med Francijo in Nemčijo. Forciila. da zatirajo Nemci odkar so Francozi izpraznili Pore-nje, esebe naklonjene Franciji, so neprijazno razpoloženje med obema državama še poostrila, in vse kaže, da se bo pogajanja sploh o-vrglo. Uradno se poroča, da se je odložila pogajanja na pozneje, nikakor se pa ne bodo sestali delegat je prod jesenjo. Glasom mirovne pogodbe ni bila Francija prisiljena izprazniti Po-renja pred letom 1935. nakar bi šele ljudsko glasovanje odločila, ali naj pripada to ozemlje Franciji ali se vrne Nemčiji. Pričakovati je pa bilo. da bi vse ljudstvo glasovalo za združenje z Nemčijo. Francozom je najbolj neprilično vrniti Nemčiji takoj premogokope ter svetujejo, da se iih izroči začasno privatnim družbam, ker so sami vložili ogromen kapital v ta podjetja. Ureditev zadeve pa se bo najbrže izročilo v odločitev Ligi na-r:dov. STALIN PORAZIL NASPROTNIKE Odpraviti namerava stan kulakov. NOVOSIBIRSK NAGLO NAPREDUJE Prebivalstvo narastlo v kratkem na 120,000. NOVO-SIBIRSK. Rusija, 7. julija. — Gledališča, v katerih se čudijo Rusi, Tartari, Finci. Kitajci itd. ameriškim filmom, so znamenitost za to mesto, k« leži v severnem koncu najnovejše ruske železnice. Električne svetilke razsvetljujejo tihe sibirske stepe v okoliš-ču tega mesta. Skladišča za žito. j banke, apoteke in druga slična po-j slopja stiuje sedaj tam. kjer si pred j nekaj leti naletel le na sive volkove sibirskih planjav. Ameriška naglica tira to mesto, ki je sestojalo leta 1897 le iz par kolib. zgrajenih iz blata, a šteje danes 120.000 d;iš. Novo-Sib rsk ali kakor sš je mesto preje nazivalo. Novo-Nikolajevsk. je sedaj glavno mesto Sibirske p; krajine Socijalistične Federativne Sovjetske republike. V Novo-Sibirsku izhajajo listi v ruskem, tartarskem, latviškem in estonskem jeziku. Mlini za žito, ( skladišča, žage. stroj ame skrbe za j trgovino z žitom, lesom in kožami | Naprave goni električna sila. obilo ! strojev je ameriškega izdelka. V opekarnah žgo debelo opeko, da se i ubranijo mraza, ki spravi mnogokrat živo srebro v toplomeru 50 stopinj pod ničlo. Novo-Sibirsk se ne imenuje zastonj Sibirski Chicago. I n ADVERTISE GLAS NARODA" ZDRUŽENJE SOKOLOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Članstvo znaša 7 miljo nov. TOLEDO. Ohio, 5. julija. — Tu je zborovala zveza poljskih Sokolov. Poleg drugega se je stavilo predlog za združitev Sokola vseh slovanskih plemen v Združenih državah. Članstvo vseh sokolskih društev se ceni na sedem milijonov. MOSKVA, Rusija, 5. julija. — Jožef Stalin, "jekleni mož" sovjetske republike, je danes opazoval, kako je p unertla komunistična stranka zmemorfne zahteve desnega krila in kako je glasovala za resolucijo za popolno zaupanje v njegove radikalne namene. Akoravno je bila stranka vsled celonočnega zasedanja utrujena, je poslušala njegov govor v Kremlinu ter odobrila do najmanjše točke vsa Stalinova dosedanja dejanja in njegove načrte za bodočnost. Zlasti namen, da se republiko Clm najhi-trje industrijalizira in socij ali žara, po podpirali zastopniki stranke z vsemi silami. S socijalizacijo ni se prenehal popolnima stan kulakov. Stalinu Je pritrdila tudi Mme. Krupskaya, vdova Nikolaja Lenina, ter Nikolaj Uglanov, komisar za delo. Oba sta bila prisiljena, opro-j stiti se za delovanje desnega krila I ter priseči Stalinu. PREM0GARJI ZASTRAJKALI V BELGIJI BRUSELJ. Belgija. 5. julija. — Beilgijski proizvajalci premoga se nahajajo v težavnem položaju, ker je zaštrajkalo 20.000 premogarjev. V pendeljek se ima sestati komisija, ki bo pretresala zahtevo štrao-karjerv, da se jim zagotovi zavarovanje za starost. POLOŽAJ V INDIJI Indijski Mohamed an c i nezadovoljni s poročilom komisije. — 10 Indijcev ranjenih v Bom-bayu. SIMLA Indija, 5. Julija. — Indijska Moh&medanska konferenca je obsodila v svojem zadnjem zasedanju poročila Simonove komisije, ki so bila objavljena prejšnji mesec. Vsi člani konference so izjavili, da priporočila ne odgovarjajo namenu, za kojega je bila konferenca sklicana. Ko je izvršilni odbor predal resolucije delavskega odbora, je označil Simonovo poročilo "kot nesprejemljivo za nas. ker ne odgovarja zahtevam, ki jih je stavila Vse-indij5k3-mohamedanska konferenca v Delhi in ker je nazadnjaško ter nasprotniškega duha. Resolucija delavskega odbora vsebuje pritožbo, da se je v poročilu zelo skrčilo samostojnost okraje.-, zahteva se ločitev Sind-a od predsedstva v Bombay, zahteva občinsko večino v Punjab in Bengal ter izraža razočaranje nad predlogom komisije z oziram na indijsko armado. BOMBAY. Indija, 7. julija. — Poroča se da je bilo ranjenih v Poo-ne 10 oseb. ki so bile z množico dragih na potu. da obiščejo voditelja Ghandija. ki se nahaja v ječi v Yerovda že tretji'mesec. Voditelje sprevoda se je "pozori-lo, da je njihovo početje nepostav-no. a se niso hoteli umakniti. SOVJETI IZGNALI ZIONISTE MOSKVA. Rusija. 5. julija. — Tu se je zaznalo, da je sovjetska vlada izgnala v Sibirijo 24 članov zio-nistične stranke delavske stranke radi nepostavnega političnega delovanja. Med izgnanci je sedem deklet. AMERIŠKA IN RDEČA ZASTAVA PRI SPREVODU Prisor ix sprevoda komunistične** "mučenika" Alfreda Lin, kojega smrti je po trditvah njegovih to-varttev kriv policaj. Sprevod se je vršil v Hartem-n, New York. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah na&lovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. "Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 '* 10,000 5 9.35 $ 18.50 S 46.00 S 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 -------- 200 ________ 300 ______ 500 ________ 1000 ________ ..............% 5.75 ____________S11.S0 _____ S 16.80 ______________527.40 ___________$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I. Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, TUESDAY, JULY S, 193i orni m v,w.n. Owned and Published by MOTKKIC fDWIIIPWO COMTAHX olitike in njegovih met mi je zavzela obliko številnih številk, katere je predložil dveletni konferenci ruske komunistične stranke. S tem hoče dokazati hitri napredek, katerega je dosegel s svojim petletnim načrt oni. Sovjetske ofieijelne številke nimajo med Rusi nika-kega ostrejšega sodnika. Stalin sani bi ne mogel biti strožji. Kljub temu pa so podatki, razvidni iz oficijeluega poročila skrajno razveseljivi. Železnice so se v dveh letih zelo izboljšale. Glede poljedelstva se ii«» trdi istega. Kmetje ne pri-j S pota. Na g orali cveUice cveto In pt.cxce lju:e kak lepo pTjo, Zaterej na gore, na strme vrhe Kjer kliče in miče in vabi srce. Sneg se topi in hitre kaplje snež-nice, kot bi solze kapa le od večnega snežnika. se izliva voda. Nižje dali pa žubori studenček ter po zeleni strmi livadi; z malimi vodo-padi po skalovju hitri hitra rečica ln otroci love gorske postrvi na trnih in p kanje se odmeva v gorovju. To pišem 4. julija na praznik neodvisnosti, na dan splošnega pokanja in prižiganja umetnih ognjev; -vse to se godi visoko v colo-radskem gorovju, na tisoče čevljev nad morsko gladino -v najčistejšem zraku. Ogenj dogoreva tik večnem snegu, v katerem je zakopana razna jr.jača in jest vi ne in v žrja-vici se -pa peče krompir in lepo dišeče klobase ter ravno vjete mar-vične barve, rdeče-plavo-pikaste porrtrvi. Narava vsa lepa in zelena in ob potokih krasne gorske cvetke, po- : žini .g03ppj v Mhi? Rou,e srbno « odlikujejo plave in belo druž:ni Bizjak .družini Vales, druži-rdr?e dišeče lilije, razne ptice žvr- J ni jDseph udovich, gole in uče svrje mlade, kako si po- j družini Jcc Skeli irka.ti hrano in sc varovati pred ' druž ni J kjer vidtim. velik napredek tukajšnjih Elcvcncev. Veliko £tcv:!o teh io i! kupili velike farme. Zanimivo je vidDti spui-jati *irv;no iz hlevov vseh kalibrov, ki vrvi iz njili. - Vrle farma rice po starokrajsko spe-drezane. pa prevažajo ena k drugej presajeno peso, repo. zelje ' dober meter od tal, viseti truplo, v itd. . j katerem je spoznala ll-letnega u- Ctetalc slovenske družine pa : čenca IV. razreda oshewne šole v vztrajajo s svojimi pihranki. Pre d -sedmim i leti je :ilo eno dru- Samomor 11-letnega dečka. j Dne 17. novembra je bila pri po- t, . . . sestniku Jan Koscu v Slaščini pri Ko Je sla te dni zjutraj posestni- _ . . . , „ H „„ .... „ . „ / , : Sv. Andražu v Slovenskih goricah ca Mar?ja Kramer iz Vrhovega do- t . i , ^ ■ ' "ornara zabava s nlesom. Med dru- la po opravkih v bližnji gozd, je ne- i - . , 4t . . , ^ ____. , . ... gimi fanti m dekleti bili tudi na doma prestrašeno oiskocila. Nai. .. ,, .... . . . , , bratje Muršic in bratje Žmavc ter nekem drevesu je namre: opazila.' stve, ki pripada k S. N. P. Jednoti, danes so pa kar tri. Eno pripada h Jugoslovanski Katoliški Jednoti in pa Slovenska Ženska Zveza. Ta društva si gredo na n iu in se lepo irrinjajo. Cest tam! Žalibog, da je Durant Cz. odložila svoje obratovanje že 5. aprila t. 1. ter nihče ne ve povedati, kdaj zopot začne obratovati. Želim, da bi se skoraj pričelo obratovat;, da se ne bi treba ter vrlim Slovencem razpršiti drugod. Pred odhodom nazaj v Barber-ton. O., re n-i>?tcplejše zahvalim v prvi vrsti napredni farmarski dru- Clf Vincenc Golo'j. Sprva so se vsi razumeli, pozneje pa nastal prepir. Kmalu so zaieii tudi zabadati nože v leseni strop. GocLspodar jc brate Muršiče tiskal iz sobe, pri tem pa mu je pomagal Vincenc Golob, Kramcrjeva jc it^koj p: Vicah še poljeski delavec iz Slaščine in Lju- Limbušu. Antona Borovnika, delavčevega sina iz Vrhovega dola. n^ko drugo žensko, nato je odrezala -vrv in skušala de:-*ca obuditi k iivljenju. a je bilo ze prepozno. Mladi samomorilec jo bil že mrtev Kakor p.ročajo, jc od^el Borov-nik zjutraj z doma kakor običajno. Starši, bratje in sestre -o bili proprieani. da gre v šolo. Toda fant je kmalu krenil v bližnjo goščo, nataknil na vejo nekega drevesa vrv. jo zadrgnil okrog vratu in se o-besil. Kaj je dečka pognalo v obup. je popolnoma neznano. Bil je bole-hen in precei nagle jeze ter se ba-i je že pcmovno izrazil, da bo izvršil samomor. Ima še 4 setre in 2 brata in je bil 'v dru7:ni najmlajši. sovražniki. Sedeč na skali ob kupu vernega snega pa vse to opazujem in se radujem. Letošnja lepa in mila zima. katero sem preživel radi zdravja v Californiji, mi je zdravje precej dobro podkrepila in rečem, pomagalo mi je to več kot pa vsi zdravniki. Ko praznujem 4. julij vis::ko v gerovju države Colorade, premišljujem tudi o californjjskih klotih. kicr je najti še dovolj start- vinske kapijice, ki mi je vrnilo izgubljeno Durant City, Durant City. Najdba obešenca Debevc, Durant City, in 1 Kacova iz Šmartna je pri pre-le sploh vsem ostalim v Duran-t City; | dcvailju £Vojega gozda našla ne z| znanega, na smreki družini John Udavich v Kane, eno be?edo vsem Slovencem v Elk okra j u. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Josip Ujčič. naročnik. Unity, Pa. Ker so le redki dopisi iz te okolice. hočem jaz nekoliko poročati, kako ^e kaj imamo tukaj v tem . . ,—---------------o__kraju »i dajo toliko žita. knt bi radi videli njih komunistični prrjinjc moč. J j^E! DelavrOce razmere so pač take, gospf>darji, I*reiskllšnju ^h*d<* pridelka b«> prišla, ko !)<»• Omenim naj še to. da sem prejel1 kot 5e vidi iz čas-ipisc-v. kot po dru- Y . iz Ljubljane in Planine poročilo, da 1 gih krajih. Premogorovi obratuje-. ! drugo leti:; se .to postavil spomenik jo po »tli ali štiri dni v tednu, se- zadnjik dveh letih je trilc* opaziti v ruskih mestih veli k«Miroslavu Vilhariu pred njegovo veda to le velike kompanije. kar je istem bodo morali ali rojstno hišo v Planini, Jugoslavija. » Preložili so za drugo leto zato, da ne bo?ta dva odkritja obenem. Le-aktivnosti, ki predstavlja bistvo I ios 1,0 t«®"^4 spomesaik na Vrhniki visečega mo-škega. Kaj le nesrečneža disvedlo v obup in odkod jc. o tem poizvedujejo oblastva. Poskusen samomor. Prod kratkim je poskušal izvršiti samomor 18-letni Franc Č.. delavec pri veleposestniku v P:dgra- i du. Vzrok obupnega čina je med- j .sebojni prepir z ostalimi delavci, ki 1 devit Zmavc, pos. sin iz Sv. Andraža. Med važnimi vrati jc Žmavc sunil Muršiča v hrbet. Golob pa ga ie dvakrat z vso silo sunil v levo p lenico. Muršič jc bil kak mesec dni za delo nesposoben. Golob je bil obsojen na tri mesece strogeca zapora. Delavka Mihaela Kampcli iz Skorb? pri Ptuju si je 3. maja v trgovini Fr. Hojnika v Ptuiu hotela prilastil ie izročil policiji. Obsojena je bila na dva meseca strogega zapora Štefan in Androj Soltic iz Kižev-cev v Prekmurju sta 25. februarja napadla fin. organa, ki jima je vze! nežigosan vžigalnik, ga tudi epso-vala in mu grozila. Štefan je bil ob-rrjen na ir.es?c in 7 dni Ttroje-ga zapora ter 100 Din.alebe, pogojno pa na leto dni zapora. Andrej je bil 'obsojen na tri mesece in dni ter 100 Din globe, pogojno pa na dve leti zapora. Hude poškodbe. SAKSER STATE BANK 82 CORTXANtoT STREET NEW TOW, N. V. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posiužojmo se vsi br« Itjemr, te stare in stanovitne <1oma£e banke. FORDOV a TVORNICA V ITALIJI pričela država pobirati dav«»k v obliki žitnih semen, zadnjih dveh letih je bilo opy pomanjkanje. Sedaj veljavni prenieniti ali pa vsaj obla/iti. Izven ekonomske boljSeviškega eksperimenta. Rnsi sieer trdijo, da je ze-(domovini je bilo nekaj nabranega lo padla umrljivost med Otroei. Dejanski j«- padla le lie- in v Ameriki so pa rodoljub: daro-pismenost, kajti le nekako odstotkov prebivalstva ne ^Sedaj že $750.00, potrebno je ..... še par sto dolarjev in kdor hoče zna se pisati 111 citati. k%y da.rDvati ]ahko stori; posebno on:73rjam rojake iz Planine, da kaj v ta namen store. zaslužnemu rodoljubu Cankarju. V Izza konca svetovne vojne je opaziti vsepov le na Ruskem, stremljen je, da dvignejo splošni navadnega človeka. ;od, 11«' raz v« »j Tudi glede javnega zdravstva so se razmere v Rn>i,ji obrnile na boljše. AMERIŠKA KNJIŽNICA V PARIZU pa t°h malih rovov, r?a večina počivajo. Kar se pa tiče drugih del po tovarnah in po železnicah, delajo nekateri boljše, nekateri pa slabše. Kar se tiče domačih ljudi, ki so stalno tukaj, je čisto brezposelnih le malo. Razume se seveda, da nekateri delajo le po par dni v tednu. Od druuod prihajajo vedno za delom, ?eveda se le redko komu posreči d-rbiti kako delo, ker je povsod (!c. i ljudi brc?, dela. Kar se tiče društvenega življenja, je sedaj precej živahno. Pikniki in izleti na farme oziroma v presto Jugoslavija. G. Jože; naravo so sedaj precej pogosti. 4. bil učitelj skozi 53 let j julija je imelo piknik društvo Združeni bratje, štv. 141 S. N. P. J. iz Universal, na Center 66-letni posestnik Janez Zakraj-šek iz Loga pil Mokronogu (jc pred . tremi leti pc-sodil znatno vsoto je fanta tako razburil in potrl. da i denarja svojemu sosedu Franu si je hotel končali mlado življenje j Blazniku, ki je moral plačati glo-na ta način, da je izpil steklenici- j bo na d^dišču. Ljubeznjivi sosed se rs? ocetne kisline. Ko se je vmil v i ^ doIg vsa tri ?ota ni zmenil in ga stanovanje ter začel vslecl hudih j je moral Zakrajs Prevzame Isotta-Fraschi-ni naprave. MILAN. Italija. 5. juliia Tu s*1 >0 danes pjro^alo. dj je pri - ]■ > med zastopnikom Fovd Meto. Company :n Isctta-Fra&chini Company do dogovora, glasom katerega pre-ranif prva deloma naprave druge. Issota Frasch ni Ctompany je gradila izvrstne italijanske kare. mesto katerih naj bi se sedaj izdelovalo Fordove. Glasom poročila se bo dovažalo nedovrirne d^ic i7 Amerike, dovršilo bi se pa kare v Milatvi Prc-ustroji te v naprav .'ri bila gotova tekom dveh let. VESTNI POSTAJENAČELNIK Kdor bo kaj nabrai. naj pošlje naravni v Ljub'j a no. vsakemu Pla.nin^u p-^nanenm rodoljubu, 83. lftnemu nadučitelju. go?o. Jože Renrdik 6 I Frančiškanska ulica, Ljubljana. Bened:k .je v Planini in je pokrovitelj odbora za Vifhjirjev spomenik, kateremu pa predseduje Jože Blažen. Matija Pogorele. Johnstown, Fa. Podaljšam naročnino za list za nadaijnih 6 meseseev in malo opi- kopa liscu bolečin zvijati se. so njegovi tova-ri:i opazili nevarnost in poslali po zdravnika dr. Cremošnika. ki je takoj prispel in nudil o'rxroancu prvo pomoč. Samomorilni kandidat se je sicer branil vsake zdravniške po-mic-či, vendar pa je zdravniku s težavo uspelo ohraniti ga pri življenju. Požar. Pred kratkim jc začela goreti hiša posestnika Kranjca v Noršin-cih. Zaradi suše so plameni v kratkem času zajeli vse s slamo krito poslopje s hlevi in skednjem. Na ^•".miz ho prihiteli gasilci iz Ljutc-meia. Nors'nec, Krajpja in Luka-vre; dasi so de^Tvalc h krat u tri motorne Ibrizgalne. vendar je vse po-3lo;0e pogcrrlo. Primanjkovalo je tudi vode. Posestnik trpi težko ško-ko; zgorele so mu akoro vse premičnine, eno dni je Zakrajšek pozval Blaznika., jc preVzel prileten krojač, eden od Pred dvanajstimi leti je pričela Ameriška knjižnica v Parizu nabirati ter pošiljati knjige Ameriški knjigarnki družbi, za uporabo naših vojakov v Franciji. Leta 1920 so bite knjige, oprema ter majhen sklad izročene novi organizaciji, k oje cilj jc bil napraviti zavod za stalno napravo. Od takrat naprej je knjižnica neprestane rasla. Leto 1926 je bilo vknjiženih 20,000 »vodov in danes jih je že 48.800. Oprema je bila! sem< k,ko delaJno tu v Jcrimstownu^.« med tem časom že izboljšana, kajti danes so knjige v jeklenih omarah | ^emogorovi delajo 2 3 dni v in policah. tednu. cn> rc pa popolnoma prene- Knjižnica s svojim štabom zmožnih in vestnih delavcev, je na- hali in tovarne pa ravno tak>. D?- 'Center Bcach), kjer je b;lo douti ; cu mesta zaklati, eno tele je pod-zabave in tudi je bilo dobro ob- ! Irglc- opeklinam, drugo živino so re-iskano. Dne 13. julija bo priredUo • -šili. Škoda ni krita z zavarovalni-p knik društv-, štv. 33 J. S. K. J. i no. Požar je najbrž podtaknila zlob-Pikn k se bo vršil na farmi Joha- ' na roka, 'ker je začelo goreti nekje stan jena na številki 10, Rue de i'KUysces. Uporaba knjige, listov in magacinov je povsem brezplačna za vsa- • k e g a. Učitelji ter učenci povprašujejo po listih, s katerimi je mogoče dobili knjige, ki nudijo splošne informacije glede Amerike. Knjige soi razposlane na dolge obroke, kot je sploh navada v Evropi. Ce nima j knjižnica kake knjige, katero želi dobiti dotični, jo knjižnica posebej uamt ter jo dostavi dotičnemu. Tekom zadnjega leta so popolnoma preosnovali oddelek za mednarodni referenčni department. Obb$arljen je bil seznam knjig glede ameriškega prava. Otroški department se |e preselil v večje in bolj ugodno ležeče prostore in na-* as tek knjižnice tekom zadnjih štirih let opravičuj« upanje, da bo nekega dne postala Ameriška Knjižnica v Parizu eden največjih zavodov te vrste na vsem sveta. Knjižnica je odvisna glede svojih dohodkov od darežljivosti prijateljev. Njeno sedanje finančno stanj: je zelo zdravo ter potrebuje m leto 1930 nadaljne svote, da nadaljuje svoje dele. Sreča je hotela, da je večina tega zneski že pokrita vsled darila »35,000, katere je poklonil Ročke fellerjev zavod. Ce pa hoče knjižnica daseti svoj konečni cilj, namreč primerno poslopje v Pariza, kjer bo nastanjena močna ter dobro-organizirana kqjiinica. s panogami v vseh evropskih glavnih mestih, ji je treba zagotoviti poveča., sklade za bodoča leta. --- ZADNJI RUSKI CAR POKOPAN V FRANCIJI? povoj inik čehaslova&klh le- ; ležke generala Juanela o usodi po-«U v Sibiriji, francoski general Jua- zemeljskih ostankov carja Nikolaja, dokončuje drugi zvezek svojih Gteneral Juanei namreč trdU da sfc pod naslovom "Moje ml- vse dosedanje vere!je. ki Jih je raz v Aetih 1016 in 1017 ▼ Rusiji", j širila boljSeviška vlada, pozneje pa To Je nadaljevanje njegenrega, prve- Ccocte, neresnične. General Jus-kil jc Uio pod nasiovom nel trdi, da mu je pod izrednimi o- kcli&činazni uspelo, oteti truplo zadnjega ruskega carja ter ga spraviti na Francosko, Iqjer ga j« poko-v svoji testni rodbinski grobol- lavec dela 5 dni m drugih 5 ima poiitnice. tako da jih imamo vse ' kakrr pre ve i. Predsedniku Hooverju so kapita-' listi obljubili, da ne brdo plače zni- . žili. pa so že začeli plače striči in so Ivtro snedli besedo. 1 Kam se je pa Zgaga izgubil, ker je naznanil, da dva tedna se ne bo- j mo smejali njegovi koloni? Ker ni mogel nobenega pravega kraja naves: 1 -v Ivstu. jaz mislim, da sta jo z Marjanco kam na skrivnem pobrala. ali pa z Dolores. Pa le naj, saj fant je še mlad in zastaven, kakor sem ga na slika videl. Če je še Marjan ca tako zastavna, p^tem sta ravno* za skupaj. Srečno pX, kamor sta že šla. Vas pozdravim in vam želim o-bilo naročnikov 11a list. John Tomec. Durant City. Pa. Prod nekako sedmimi teti sem bil nastanjen v tej prijazni naselbini, v kateri se je precej dobra za-siužrio rjačo in planil proti Zakrajšku. rekoi: -Le čakaj hudič, t: bom žc dal, ko vedno lajaš name!" Udaril jc Zakraj?ka trikrat z gorjačo po hrbtu, četrti udarec, ki je bil namenjen glavi, pa je Zakrajšek prestregel z levo reko. ki mu jo je gorjača zlomila. Prepeljali so Ra v kandijski: bolnico. 60-letni upokojeni železničar in posestnik Fr. Bcrcč :z Krumpol, c cina Boštanj, je gnal mladega bika na vodo. Nazaj gredo je bik nenadoma pobesnel, nabodel Berceta na noge, vrgel na tla in petom teptal p i n jem. Na klice nesrečneža so prihiteli ljudje, ki so s težavo rešili Berceta ispod bika. Berce je dobil težke poškodbe na prsih, rokah in ppodrnjem delu života. 55-le*ini Josrp Frankovič iz Vin je vasi. občina Šmihel-Stopiče. sc je peljal z mladim konjičem, ki se mu je na ovinku iz vasi v mesto nena-d:ma aplasil. Voznik je pri tem padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil ključnico in desno roko ter dobil tudi druge hude poškodbe. ravnateljev omenjenega podjetja. Spotoma so se ustavili potniki v Parizu. Vozili so se od Londona do Berlina skero tri dni in so bili naposled zelo utrujeni. Na neki manj-š: nemški postaji so morala dekleta prestopiti. V pričakovanju vlaka ki je imel kakor nalašč večjo zamudo, so se pričela dekleta pod šefovim vodstvom sprehajati p> postaji. Ponoči niso nič spala in radi tega izgledala res dokaj obupano. To je nemški postajenačel -nik takoj opazil. Spomnil se je. kaj vse pišejo listi o belih sužnjah 1*1 je menil, da vozi sumljivi tujec svoje ujetnice v kakšno javno hišo. Napovedal je potnikom aretacijo n brzojavil o zadevi v Berlin. Londonski krojač je zaman protestiral in grozil. Vse solze angleških erospo-dičen niso omehčale vestnega železničarja. Vsa družba je romala v zapor in je tam ostala, dokler ni prišla iz Berlina za postajenačel-nika nepričakovana odredba: moral se je oprostiti, izpustiti potnike in je dobil službeni ukor radi prekoračen a svoje oblasti. A božii mlini meljejo počasi in tako je dospela ta rešilna brzojavka šele tri uni pozneje.... VLOGE, KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 12. JULIJA 1930. BOMO OBRESTOVALI PO 4*% 2E OD 1. JULIJA NAPREJ Denar naložen varno. Izplačila točna. Sakser State Bank 82 Cortland t Street NEW YOKKf N. Y. LA1QBST BLOVBQ itim 4. ^rsr.ii:.'.1: " w ANDRE WAR NOD: TANGO Letalo je strmoglavilo navpično. k »trajno brzino in wc razbilo na tleh Od aparata in mož, ki sta tvorili posadko letata, je ostalo k* neka ( sežganih razvalin. Vse to se Je zjzodilo v zelo oddaljeni deželi, toda spodnja stran krti )e bita okraiena s trobojnico. kt je cledaU na pokrajino s popolnoma novimi palačami ln vilami .sredi tropskih rastlin, pod nebom, ki je razgrevalo zrak kakor v parnem kotlu. Guverner je zvedel o nesreči bas v trenutku, ko Je fcedel v svoj vo». da ropelje v palačo, kamor je bil povatrtl za nocoj nekatere osebnosti v koloniji na večerjo. Vedel je. da ie ob njeifovi poti vila in da v te) vili čita ali sanja mlada žena. Ko bo vozil nato mimo te vile, bo majhno dekletce, ki se Igra & služkinjo domačinko, vzdignilo roko in ga pc. zdravilo. j Vila 'e bila last enega od oficirjev, ki sta bila v lelelu. Guverner je iskal fraze, ki jih bo moral reči. besede, ki jih bo moral izgovoriti. Trenutek se je bližal na ovinku se je prikazala vila. — Hitreje, hitreje! je velel .guverner šoferju, meni se mudi. 1 Kakor zračni vrtinec je vozil avto mimo hUe. Ju ri. je mislil guverner, jutri ! je t udt 4e čas. Niegova palača, odvratno cvrop-ka, je stala sredi orientalstce oko- ; lice Pred dvorano so stali v svHi in platnu povabljeni. Hišna gospa je peljala neko prijateljico v >o-! fcunjo se bo. da ji razkaže oblek'.*,; ki jih je bila pred kratkim dobila iti ariza. Pri vstopu v dvorano je bil guvernerjev obraz tako čuden, da so ga pričeli takoj izprasevati. Nesrečen slučaj, neko letalo f je ponesrečilo. Pravkar so mi sporcčili, da Je ogenj uničil vse. V ' Iftaiu sta bila dva oficirja, kape-lan Rivier in poročnik Faye. Ko so ljudje slišali zadnje ime, so vsi od.skočili in nemirno gledali . pnti vratom, *kczi katera je baš vstopila hišna gospa. Vsi so mol- Nekdo je prelomil molk z vprašanjem - Ali ne ve tega se nihče razen vas? — Do jutri zvečer ne bo zvedel nihče. Dal sem strog ukaz. Hotel sem sam sporočiti katastrofo ženi ubogega Fayea, toda nisem imel dovolj poguma. Nocoj naj še mirno spi. O kapetanu vem le to. da nI poročen. o njegovem zasebnem iivlje- Kako irbol jšati vaš apetit in prebavo V vf>*k>m "kraju je veliko Ijiidi. ki s>> tira I*-}nI ,Vuci-Tmw li njih IrnlJSr zdr5«\-J*> In pav*e»tio m<* Nfkmni ima ju *l»b spotit. pfthMTM Bfrtdao* t i, plin. nu|>«'lo- »tl % *t»1.xii-u in rrrvlk, »Mutno aH nv - l>ui nu dnttrnjr. ilruffi wo »UM, ncrvofiii, ni*> rti -ffil *pati, bili «o na «plo*nu o-iri- he'i — \nr tma(ii k bsljtemu rdr.tv-|u StnfM-Ton*> m bolfMn irn|eirfov«(a pr*kupi-*v«Ua —Adv. nju pa ne vem ničesar. Morda je kdo izmed vas bolj informiran, morda bi bilo potrebno Molk je postal še težji. Ljudje si S nc zna'o pomagati. — Danes ne bi bil smel govoriti o tej nesreči Prosim vas vse za oproščen je. Toda kie je moja žena? — Pove te vendar, dragi prijatelj, je rekel vitek gospod, sporočiti vam moram še nujno zadevo. Obupan sem. ker moram nadlegovati hišnega gospxla s službenimi zadevami. — prosim vse za oproščen je. toda moram v resnici.... Gospod ie poUsnil guvernerja kljub njegovemu odporu v bližnji kabinet. Gre za to poneverbo.... Ko so bili ostali ljudje sami. so se pričeli tiho pogovarjati. — Kaj naj se stori? — Ona ne sme zvedeti pred n iim ... — Toda zdi se neizogibno. — Njena občutljivost bo povzročila strašen škandal. — Mož bo razumel vse sn potem... — Vendar ne more nihče.... — Nemogoče. — Vse je mogoče, je rekel mirno in hladno pomorski oficir, če-tar beii smoking so krasili trakovi. ki so dokazovali, da ni preživel vojne za fronto. Predvsem, je rekel. vas prosim, da skrijete svoje prestrašene obraze, ki bi mogli preplašiti celo smrt samo. — Piešimc je rekla neka mlada gespa. In gramofon se je oglasii s tangom. Pari so harmonično drsa- j li po dvorani, ko je vstopila guver- J nerjeva žena s svojo prijateljico. — Kakšne lepe stvari sem dobila danes iz Pariza! Po večerji si bo-*te lahko ogledali vse. Nocoj bo! prijetno. Čutim se srečna, tako' srečna ... V tem trenutku se je vrnil guverner. Vsi so nehali plesati. Visoki uradnik se jc skušal odkrižatii nadležnega interpelanta, ki ga je šc vedno mučil: — Seveda, seveda, torej sva ist?- j ga mnenja. Sicer pa, če hočete, lahko jutri nadaljujeva ... Guverner ie stopil k svoji ženi" in pričel govoriti: — Draga, moram ti.... Toda baš v tem trenutku se je priklonil pomorski oficir pred hišno gospo. Zamenjali so ploščo. — Ali vas smem prositi za ta tanko? Mož je prenehal govoriti sredi stavka. Pomorski oficir jo je vprašal: Mo* je prenehal govoriti sredi stavka. — Naši leta'ski oficirji so imeli j cclo 7»alcgo, je odgovorila mlada gospa. Podarili so jo nam. Gospodje so bili vabče zelo vljudni. — Dobro se je posrečila njih sli— ka. Ali se spominjate, kako drzno so letali? — Letalci so zelo drzni možic, zato jim je sreča naklonjena.... — Žal. ne vedno.... — Zakaj pravite to? — Danes popoldne se je neko le- talo vnelo in strmoglavilo, oba o-ficirja sta mrtva. Gramofon je lajal svoje sinkooe. Nenadno so postali njeni koraki počasni. — Neko letalo? je rekla gospa prestrašeno. Naše letalo? — Da. milostiva. — Kdo je bil v njem? — Kapetan River in.... — In? — ...Poročnik Faye Kaj se e zgodilo? Ali vam je slabo? Hitro nesite jo v njeno sobo! — Nič hudega, je rekel pomorski oficir z mirnim glasom. Lahna o motica. nedvomno zaradi strašne sopare... SIN PRODAL "STARO KOŽO" Iz Kovna poročajo: — Bojarski. ubog prekupec v neki maihni vas pri Vilni. je postal preko noči dobrostoječ človek. Nekega dne je obiskal Bojarski na svojem potovanju kmeta Bar-teviča v vasi Linian. da ga vpraša, če mu hoče prodati stare obleke. Kmet ;e ponudil trgovcu 'staro koso", katero je kupil Bojarski negle-deč ter mu plačal dvajset zlotov zanjo. Kako veliko jc bilo njegovo presenečenje, ko ga je kmet peljal v sobo ter pokazal na starega moža, ki je čepel pri peči. — Tukaj imaš "staro kožo", -je rekel kmet, - vzemi jo! — To je moj oče! Na Bojarskega je napravilo to tako globok utis. da je izjavil, čla je zadovoljen s tem. Stari kmet se je dvignil brez besede. si nataknii na glavo kučmo ter odšei s trgovcem. Naslednjega jutra je zahteval stari kmet, naj ga spravi pred notarja, kjer mu 'e dal v najem vso veliko posestvo za vse življenje. Mladega Barteviča je kmalu policija pregnala nasilno z posestva, kajti izvedela je. da ie mladi kmet že več let strašno grdo ravnal s svojim očetom in Bojarski sam je prevzel gospodinjstvo. Stari mož živi sedaj na posestvu, je dobro negovan ter zelo zadovoljen. da ga je njegov lastni sin prodal trgovcu kot "staro kožo". BETHLEN V LONDONU Grof Bethlen je smatral za po- meniji ve in kako je izključena vsa-trebno, s posebnim diplomatskim I ka revizija trinanonskega miru. STOVA KRIZA V AVSTRIJ M DUNAJ. — Tirolski poslanci na-, rodnega sveta so sprejeli v teku i Iz Milana sledeče poročilo. posetom zahvaliti se Veliki Brita-j Vidi se tedaj trdovratna težnja zadnjih dni cele kopice protestnih Sotrudnik milanskega lista "Se-niji za pomoč v reparacijskih in j Budimpešte, sleherno priliko izra- brzojavk iz vseh krogov tirolskega ra je vPražai majorja Pabsta o drugih sličnih vprašanjih. Tako biti za iredentistično in restavra-' prebivalstva in raznih tirolskih ob- cijsko propagando. Kolikor naj bi čin, v katerih zahtevajo kar naj-v to svrho služil tudi Bethlenov odločneje, naj izposlujejo pri zvezni obisk v Londonu pa po vseh znakih' vladi takojšen preklic izgona šefa soditi gotovo ni uspel. Ostal je vse-i heimwehrovskega štaba, majorja nagib povsem točno, o tem pač ne i kakor samo čin kurtvazije, četudi Pabsta ! V nekaterih brzojavkah izraža --prebivalstvo Tirolske naravnost za- VELIKE NEVIHTE NA HER htcvo pn takoJšnli CEGOVINO Koncem junija meseca so razsajale v Bosni in Hercegovini, pa tudi na severnem Jadranu hude nevihte. Dočim je deževje v Dalmaciji, kjer je vladala zaradi zadnie vročine že velika in mestoma zelo občutna suša, vplivalo zelo blagodejno, je povzročilo v Hercegovini neurje mestoma občutno škodo, ko je ponekod padala toča. ki je uni- i čila posevke, največjo škodo pa jv povzročila nevihta na glavni pro-. viaj se glasijo oficijozni komentarji k potovanju madžarskega ministrskega predsednika. Da se s tem opisuje poglavitni formalni em pač ne more biti dvoma. Saj so te vrste j je bil njegov namen morda večjk diplomatski poseti v današnji dobi zelo običajni, naravnost norma. Vsem je še sveže v speminu, kako je potoval -avstrijski ministrski predsednik Schober v isto svrho najprej v Rim. potem še v pre- j stolnice drugih velesil. Tem rajši i pa državniki prakticirajo sličnel cbičaje. ker je to najbolj debro- j došla prilika, da se vplete v raz-' govore še ta ali ona druga stvar, ki jim leži na srcu. Nekaj podobnega je to pot gotovo tudi z Bethlenovim potovanjem. Madžarska daplomacija se trdovratno trudi, da bi se rehabilitirala pri zmagovitih državah, ah da bi hkrati rešila tudi nekaj od onega. kar je izgubila s trianonsrio mirovno pogodbo in s svojo politično taktiko v zadnjem desetletja. Ta težnja je osnovna neta celotne J madžarske vnanje politike že v kotu cele vrste let. Koncentrirala je svoje stremljenje v prvi vrati na Anglijo, dobro računajoč, da bi v-speh na tej strani pomenil indi-rektno uspeh tudi marsikje drugje To pot pa je imel krof Bethlen morda ^udi prav konkretne načrte. Letos se je na Maažarskem ojačila ter koncentrirala akcija za intro-nizacijo Habsburžanov. spričo o-kolnosti. da bo po starem ievdal-nem redu bivše habsburške dinastije postal glavni pretendent za madžarski prestol polnoleten. Res. da se pri sedaj vladajoči stranki na Angleškem ne bodo našle sim-patije za povratek Habsburžancv | in da sploh v tem pogledu v Lon- j donu v sedanjem položaju ni prav nič šans za kakršnekoli avanturo. Vendar pa diplomati včasi sondirajo teren tudi za stvari, ki se zdi- i jo še za devetimi gorami. Dunaja, češ, da se je izkazalo, da vodi Duna' povsem socialistično i'i centralistično politiko, ki je "naperjena proti bistvenim interesom domovini zvestegja ljudstva". , Da razpravljajo o teh brzojavk/i se je vršil sestanek tirolskih poslancev, ki se ga je udelež'1 poleg tirolskega deželnega glavarja, dr. Sti'mpfa tudi štajerski deželni glavar dr. Rintelen ih na katerem so sklenili poslanci, naj oba deželna glavarja izposlujeta od zvezne-, i kancektrja. da se objavi ves obte-žilni material proti dr. Pabstu. Deželna poslanca sta v resnici po- nj egovih namerah v bodočnosti. Pabst je odgovoril, da se hoče u-makniti iz vsega političnega življenja. Odklenil pa je novinarjem željo, naj bi se na katerikoli način izjavil o zadržanju avstrijske vlade do Heimwehra in o dnevnih dogodkih sploh. Reke! ie, da so njegovi odnošaji do zveznega kancelarja Schobra tako svojevrstni, da ^ sveji aieri ne more govoriti, kakor tudi ne o stališču Heimwehra v avstrijski politiki. Njegov zakon da podeželskega laia sv°j vzrok v parlamentarni taktiki zveznega kancelarja napram socijalistom. O vprašanju Anschluss jc izjavil maior Pabst. da jc priključitev Avstrije k Nemčiji neizogibna in da bo prej ali slej prišlo do združitve vseh Nemcev metni zih. na cesti, ki veze Herce-... , , , , „ , _ . „ , „ seula zveznega kar.celaria ar. Scho- gevmo z Bosno in z Jadranom. Na- I, „ BORBA ZA DELOVNI CAS V RUDNIKIH mnogih krajih so se odtrgali pla-i zovi in popolnoma zasuli cesto, tr.ko da je do nadaljnega nepre- . je utrgal j bra in notranjega ministra inž. eji dr. ( katerem jc govoril na zadnji | parlamenta zvezni kancelar 1 Schober. Po informacijah iz krogov Heimwehra je obljubil zvezni kancelui dr. Scohber. da bo storil v tem pe- vozna. Največji plaz se med Jablanico in Ramo. Ogromna plast zemlje, pomešane z velikimi skalami, je docela zasula cesto in. le malo je manjkalo, da ni razdejala tudi železniške proge. Skale tehtajo do 2000 kg., tako da jih z navadnim orodjem ni mogoče odstraniti. Gradbena sekcija v Sarajevu je ukrenila potrebne korake, cia popravi nastalo škodo. Poleg stalnih nameščencev je bilo najetih še, ekrog 100 delavcev, ki razkopava- j tajajoča posvetovanja v Leobnu, je jo plazove in odstranjujejo ovir-;, i bll° sklenjeno, da se prenese sed*_z Dela pa bodo trajala več dni. pred- j osrednjega vodstva z Duna a v ! Gradec, kjer stalno biva names*-nik majorja Pabsta po'kovni k Kauter. Schumyja ter zahtevala od nji,1 a Iz Ženeve poročajo: - naj objavi vlada ves oni obtežilni Pododbor mednarodne delavske material proti majorju Pabstu. o k- nference. ki se bavi z vprašanjem ureditve dela v rudnikih, je dan^s začel zelo sporno vprašanje delovnega časa. Po do.gi debati je odbil predlog delavske skupine s 27 glasovi proti 16. da se določi dnevni delavni eas za 1 ur. Angleški vladni gledu vse, kar bo v njegovi moči in ! zastopnik je stavil nov predlog, da se določi delavni čas na 7 in tri četrt ure dnevno za debo treb let, nakar bi se sestala nova konferenca. ki bi sklepala, ali se na podlagi novih razmer ta čas še lahko skraj- v kolikor bo to odgovarjalo državnim interesom. Glede na sklepe osrednjega vodstva Heimwehra. ki ie imel dva dni no bo mogoče cesto vsaj za silo so- j pet vsposobiti za promet. Tudi v Šibeniku je divjala huda ! nevihta. Lilo je kakor iz škafa, i vendar pa večje škode ni bilo. pič , pa so si zelo opomogli posevki, ki j so zaradi suše zelo trpeli. Izsušeni1 Schobru posredoval, da bi prišlo do 1 studenci so se zopet napolnili, kar j razgovore/ med zveznim kance Slično je s tradicijonalno mau- ! je v splošnem pomanjkanju pitne < larjem in voditelji Heimwehra. Ka žarsko zahtevo po reviziji trianon-! vode za prebivalstvo zelo razvese- kor se izve. bo prišlo do razgevoro ! iiiv noiav. i ->r- v prihodnj-ih dneh Iz Gradca se poroča: — Štajerski deželni glavar ur. Rintelen je pri zvez. kancelarui dr MEDNARODNA DRUŽBA IZUMITELJEV ■mm m* i mmm. ^a^iuwr c^j. M BEBHM ----------- S V Parizu se je zbrala družba strokovnjakov. ki namerava ustanoviti s sodelovanjem vseh dežel rTgani-zacijo za podpiranje tehničnih izumov. Glavni smoter pa bi ji bil ta. da bi preiskovala domislice inženirjev. znanstvenikov in tudi laji-kov za nove teume že v njih počet-ni rtopnji glede njih uporabnosti in jih potem eventualno dejansko pomagala dovršiti. Misel za takšno organizacijo je dal znani belgijsko-ameriški inženir Hart O. Berg. sodelavec Simona Lakra, ki je zgradil prvo ameriško podmornico. Inženir Hart O. Berg po končani konferenci nastopil potovanje po evropskih deželah. ^nawmwawitt CENA DR. KERK0VEGA BERILA . JE ZNIŽANA Berilo (KNOLUH KNJIGARNI 'GLAS NARODA ni t«k n T«k tmagErgMBEiw ske mirovne p ogodbe. Angleški la-boristi so že toliko informirani o politiki madžarske oligarhije, da poznajo prave motive njene ireden-tistične politike; v tem pogledu grof Bethlen prav gotovo ne more imeti skušnjave, da bi se poiskušal v revizijonističnem smislu na ofi-cijelnih mestih. Mnogo se potemtakem v dani si • tuaciji v Londonu za Madžare ne da doseči. Ali vendar porabijo fevdalni diplomati sleherno priliko, da poiščejo lepi besedi pravo mesto, v nadi. da nekaj koristi od tega morda vendarle ostane. Če ne prej morda vsaj takrat, kadar se delavska vlada, pri kateri reakcijo-narai madžarski magnati pač ne morejo upati na simpatije, kaj šele na pomoč, zamenja s kako bolj u-godno kombinacijo. Do tedaj pa velja, obračati nase čim več pozornosti, torej taktika, ki se i j iv poja- r zc v pnnocmjMi cinen. Na konfe- --j renči bodo razpravljali o celokupni v l politični situaciji. Po mnenju 'i- STAVKA PROTI JETN1SNICI i * " » j cal izgon majorja Pabsta. ker je --bil v to potreben pristanek dunaj-| Tuli drugi predlog angleške ,rla-» dr- za 7 in pc! urni dnevni delovni cas je bil odklonjen, pri čemer so se trije člani vzdržali glasovanj a. Zu ta predlog so gla.-ovali vsi delav-; ski delegati in vlada zastopnika angleške in inozemske viade. proti pa ostali vladni zastopniki in za-j atopniki aeloaa alcev. Vodja ansi. rudarjev Cock je izjavil, da bo angleško delavstvo sčdaj prisiljeno stopit: v borbo proti nepopustlji-vosti la-tn-kov rudnikov. Direktor Mednarodnega urada • dela Albert Thomas je rotil Cook a in delavske delegate naj bodo bolj popustljivi, da ne izzovejo težke mednarodne krize. Tudi predsed- Argentina se ne more izkopati iz skega župana kot" dunajskega de-j»* °dbcra v P°dobnem smislu " delavsko de.egaci-o. finančnih težav in tako ni nič čud- | želnega glavarja, kar pa se zdi iz- 1 aPClirai n nega, da že pol leta ni plavala niti1 ključeno, ker je župan dr. Seitz: seja je bila nato preložena, da bo- | do lahko delavci, podjetniki in za-J stopniki vlad razpravljali o novem j položaju. ficka nekim trgovcem, ki so do- socialist. bavjjali živila jetnišnici v Ushuaji. t Ker prošnjo . j nič zalegle in ni bilo denanja od nikoder, so sklenili trgcvci kratek proces. Prenehali so z dobavami. Posledica jc bila ta, da je med jetniki izbruhnila pravcata lakota, a v svoji lakoti so zagrozili, da vprizorijo upor po vzorcu onih iz Združenih držav. Le s težavo so ta upor preprečili stem, da so v zadnjem hipu dobili nekoliko vagonov živil iz oddaljenejših krajev — seveda spet na kredo. To-je j da te zalege bodo kmalu pošle in Madžarom v Italiji tako dobro ob-. kaj petem? nesla- ] Država denarja nima, kaznjenci Kako urni so Madžari z revizijo-. noeč^-- stradati, upor visi še vedno nističnimi kombinacijami, se je | kakcr Damoklejev meč nad kaznil-najboljše pokazalo o priliki, ko se in vso okLolico Med zaprtimi je kralj Karol vrnil v RumunijoJ mnogo prav težkih mdividuov. ki Brž so pričeli naglašati, da bi se ( bi Re wlo dobro 2a družco. poseb-mogel na sličen način "povrniti'; ^ ^ ne ,najbližjo, če bi se mič po-habsburški princ na prestol sv.| srečn Na vs& to ^ pomisim prebi-Štefana in da bi novi kralj Karol j vaJci v Ushuaji ^ okouci, ki so or- ne bil nedostopen za primerno korekturo meje v Transilvaniji. Bilo je treba, da so kraliu Karlu v prestoini govor vpletil krepak pa-sus o rumunskih državnih mejah ter da je predsednik Maniu še na poseben način naglasil, kako so sedanje meje za Rumunijo nespro- POZIV ! ganizirali svoje lastne obrambne čete za primer morebitnega upora v kaznilnici. Posebno udobnega življenja ta-mešnje ljudstvo radi neprestanega strahu pred revolto pa nima. Vsi naročniki katerim jev oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. BREZPLAČNI POUK. BOARD Or EDUCATION nod) brezplačen poult, kt ae tele naučiti angleMrt In hočejo postati dr-tavljani Zdroieai!* drtev. Ofiuite se sa pojasnila ▼ IJrtltl Mi it*. 127 East 41. ceftU ▼ petek xjatraj ti II. it It, wkt ktv. Jtt, all pa v ft mnšm tkllH,«- UL VODNIKOVA DRUŽBA bo izdala za prihodnje leto ŠTIRI krasne in zanimive KNJIGE med njimi knjigo slovenskega inž. Inpie o^njejorih doživljajih ▼ Simmn. Članarino, ki stane — 91— sprejema do 15. JULIJA KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21« Wert It Street New York City Iz Inomosta se poroča: — Tirolski pristaši Heimwehra, I'.i so posetili majorja Pab-ta v Benetkah, so izjavili, da se ta do popolne razjasnitve svoje zadeve n^ namerava vrniti v Avstrijo. Maior Pabst je prepričan, da bo dobil zadoščenje, ker ni proti njemu nika-kega materijala. ki bi javnosti še ne bil znan. Major Pab^t jc dal;e izjavil, da bo tudi v inozemstvu neprekinjeno vzdrževal svoje intimne zveze s Heimwehrom. SEZNAM ARAN2IRANIH CERTOV. KON- 30. avgusta: G-irard, Ohio. 21. sept^rTi^ra: Cleveland, O.. SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: f Svetour R. Banovec, 412 National Ave.. Milwaukee. \ Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 i POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN jM sai moil* NEW YORK, TUESDAY, JULY I, 1930 LARGEST ILOTKRI DAILY KB O. 8. & POGREŠANI DOKUMENT mga KOMAJ* DC tmJKMJA. i Zrn. Glas Naroda priredil G ssssss " * V i j - ■■■ = a r-ysaJi (Nadaljevanje.) BJ Je trdno prepričan, do bosta brat in sestra zopet ponovila vče-rajinjt manever ter se pripravil na to. Kramljali «o povsem nedol&io, dokler nI vstopila Alenka tik pred mtao. Obrnila se Je preo mpaatao uro. Nau> Je rekla pritajeno, a vendar dosti naglas, da sta jo razumela oba:* D — Pojdi sedaj notri, — čas je! Kuri m j« splazil k vrwtom in Lena mu je sledila. Priklonila se je k ključavnici ter se nekaj časa pomneje vzravnala: — AH rigtu. — on apt. — je rekla zadovoljivo, — torej pazi, da naju rukda ne moti* Tedaj pa Je odšel Kurt proti sobi in Lena je zariknila: — Brca sk/tol! Kuri j« nalahno odprl vrata Alenka je stisnila skupaj roki ter se komaj upala dihati Videla je, kako Je Lena skozi majhno špranjo poku- ▼ ter opaarrraia dogodke notri. Kaj rada fcd vse storila Alenka za Orrta' Kurt je Uho wrtopU ter vj\el oetn pogled na spečega Gerta. nakar je stopil tat pok« nJega Sklonil ae je preko njega, prfcjel obe roki, kateri Je imel Atanjenl skupaj na prsih. Polagoma je izpustil rote> Gerta ter odpri naj prvo sutovjo tn pozneje še telovnik. Iskal je v notranjosti telovnika top. o katerem Je preje govoril Oert. Previdno »je posegel Kurt v žep ter potegnil ven listnico Gerta. katero Je utaknM k sebi Gert danes zjutraj. Položil jo je na mizo, nakar je pričel aopet zapenjati telovnik ter srajco. Nato je položil roki Gerta 'oprt skupaj na ptei, prijel nato tudi listnida, ki je ležala na mizi ter se ctomll da polagoma ln previdno odide. V tem tremitfcu pa je akofell Oert pokonci, prijel pištolo, katero je pivje nalašč utaknil v žep ter vzkliknil z ostrim, kovinskim glasom- — fit:J! Roki kvišku! Kurt Bemdt Je bU kot zadet od strele ter hI s spačenim obrazom proti Oertu. — Roki kvišku aLi pa streljam! — je ukazal Gert še enkrat ter nameni pištolo am Kurta. SkKtaji je dvignil roki kvišku. V eni roki Je držal krčevito listnico, katero Je ravno poprej izmaknil Oertu. Sedaj pa je etctopil Oert k nJemu: čartiti gospod Bemdt sedaj ae lahko povsem mirno nefltnliko neprijetno, a na tem nI mogoče ničesar Bemdt, vstopite tudi vi! Povabljena ste tudi na vas, ostanite mimo pri vratih ter se ne premak-napram damam! Zagotavljam vam, da se orožja, kakor hitro ne boste astak pri miru. Z Jim _ Na obisk v staro domovino potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim petem dešel v te deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to let«, naj ae pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno In brezskrbno potovat To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France' preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 1930 Nadaljnl izleti po Isti progi in z istim parnikom: 12. septembra..... PBVT JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI B02IČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom 'VULCANIA" dne 1. avgusta Nadaljni izleti po isti progi: 2. septembra — "VULCANIA 28. novembra—"SATURNIA" S. oktobra — "VULCANIA" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je naj važne je, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT ST., NEW TORK Tel. Barclay 0380 ljudmi vašega kova mora biti človek skrajno previden. Domnevam, da se ne boj i ta kronati svoje delo z umorom. To skušnjavo vama hočem odvzeti sedaj. Halo, gcspodčna Alving in Henrik! Alenka je prišla takoj ter olajšano vzdihnila, kakorhitro je zagledala Gerta povsem nepoškodovanega pred seboj. Henrik pa ji je sledil, -tako hitro 'kot so ga le mogle nositi stari nogi. Ko je stopila Alenka v sobo, je zrla prestrašena na čudni položaj. — Kaj se je zgodilo? — je zajecala. — Oprostite mi. gospodična Alving.. če vas zapletem v nenavaden položaj. Prosil sem vas. da se skrijete v kotiček s Henrikom, ker vas nujno rabim kot priči. Poglejte si gospoda Berndta! Danes me je že drugič oropal. V njegovi roki se nahaja, kot vidite, moja listnica, katero mi je ukradel iz telovnika. Včeraj me .je omamil s cigareto, 'ki je vsebovala narkotično sredstvo. Včeraj sem šel nič hudega sluteč, v past. Uspaval me je na tak način ter mi ukradel listnico, ki je vsebovala dokument, ki me je proglasil dedičem premoženja svojega starega očeta. On ni slutil, da nosim pri sebi še naidaljno listnico, ki dejanski vsebuje dokument. Ker sem razkril to obema, sta sklenila ponoviti včerajšnji eksperiment. Cigareto som zamenjal tn omaimljivo bom predložil sodnijske-mu kemiku. Kot včeraj je stala sestra tudi danes sna straži ter mi je izmaknil drugo listnico, katero drži sedaj v roki. Ali razumete vse, gospodična Alving in Henrik? Ali si hočete zapomniti vse to, da lahko nastopita pred sodiščem kot priči? Alenka je prikimala. — Vse bom pričala. — In jaz tudi, — je rekel Henrik odločno. — Hvala vam, Henrik. Vrnite meni posestvo, gospod Bemdt. Nikar-te pa nastopiti proti Henriku, ker bi v takem slučaju nastopili tudi proti moji pištoli! Henrik je storil, kar mu je ukazal Gert, čeprav ga je pogledal Kurt s strašno hudobnim pogledom. Gert je utaknil listnico zopet v svoj žep. Kuirt Bemdt in njegova sestra sta stala ves ta čas kot omocena. Le prehitro ye prišla resnica na dan. Upala sita, da se jima too drugič posrečila lopovščina, a sedaj je prir šlo razočaranje nekoliko prenaglo. Razventega pa - CENE ZA OGLASE SO MEKNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Baa Francisco. Jacob Laosbin COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg, John Uerm, Frank Janeah, A. Safttt. Bali da, Louis Cootello. Walsenburg. U J. BayuJL INDIANA Indianapolis, Louis "f"'^ ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago, Joseph Bllah, j. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Bpillar. Cicero. J. Fabian. Jollet, A. Anzelc, Mary J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek is Jots Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City. Frank ftasar. Maryland Steyer. J. čeme. Kltzmlller, ft. Vodopivse. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobs Detroit, Frank Btular, Ant Ja- nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Goufte, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Mala. Eveleth, Louis Gouio. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povit Virginia, Fra»vk Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. ML Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. new YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little rail«. Frank llaala. OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hltt. Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karllnger. Anton 81m(dch, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagodo. Lorain. Louis Baiant tn J. KomAa NUea. Frank Kogoviek. Warren, lin. F. Rachar Youngstowa, Anton Klkelj, OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank.JakAo. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavoe. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovsc, V. Ro-vanAek. Crafton. Fr. Macheb, Export, O. Prevtd. Louis Japan« tit, A. Bkerlj. Farrell, Jerry Oton. Forest City. Math. Kamtn Greenaburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Rank F4-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Korooheta. Krayn. Ant: TauSaiJ. Luzerne, Frank "»"rt Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. KoprlvAek. Midway John 2 ust. Moon Pun. Fr. PodmiUok. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb ln U. Jakoblch. J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Beading J. Podtre. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okriBco. J. Bkorl]. Fr. Sehlfrer. West Newton. Joseph Jovan winock, J PeternaL UTAH Helper. Ft. Kroba WEST VIRGINIA: Williams Rtver. Antoa aval. WISCONBIM MUwaokes, Joseph Tkmtnlk in Jos. Kom. Baetna In ato&ca, Frank J< WTOMDfa goek DtamondtlDs, F. Kretan je Parnikov — Shipping News — Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnjo odplutjo: VULCANIA 1. AVGUSTA — Z. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. Soturnla In Vulcania prekate v«e ladle aveta v raskoftju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo afuibo v Evropo. Posebne cene xa tja In nesaj. Ve« novosti na teh motornih ladjah vklju £no plavalni basen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Oattery Plača, New York Vsak zastopnik Izda potrdilo n svoto. katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $6.; sa pol leta $3. sa »tiri mesece $2.; sa četrt leu 1130. New Tors City je $7. celo leto i Naročnina sa Evropo je $7. sa ee to Ista. julija: President Harding. Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg Deutschliind, Cherbourg. Hamburg 10. Julija: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 11. Ju ija: He de France, Havre — IZI,KT I^phuid. Cherbour*. Antwerpen Cleveland, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 15. julija: Columbus, Cherbourg, Bremen 16- Julija: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Leviathan. Cherbourg President Iluosevelt, Cherbourg Bremen Majestic. Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 17. Julija: Berlin, Boulogne Pur Mer, Bremen 18. julija: Paris. Havre Western land, Cherbourg, Antwer-pen Sta.tendam, Rotterdam, Boulogne sur Mer 10. julija: Minnetonka, Cherbourg Con'e Biancamano. Napoti. Genova 23. Julija: Mauretania Cherbourg ' Europa, Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg, Bremen Albert Ballin. Cherbuurg. Hamburg 25. julija: France. Havre • Homeric, ChertKiurg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot- ! terdiun Roma, Napoli, Genova 26. julija: Republic, Cherbourg. Bremen Belgenland. Cherbouig, Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg, Hamburg 30. Julija: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg, Bremen New York, Cherbouig. Hamburg 31. Julija: Dresden, Cherbourg, Bremen 1. avgusta: lie de France. Havre Vulcania, Trst Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 2. avgusta: Leviathan, Cri^.„„,jrg Minnewaska. Cherbourg 5. avgusta: Iterengaria. CliTix.rg 6. avgusta: President Harding, Cherbourg, Bremen Deutschland, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg, I>rem»-n 8. avgusta: Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sue Mer. Rotterdam 9. avgusta: President Roosevelt, Cherberg, Bremen Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoli, Genova 13. avgusta: Mauretanta, Cherbourg Europa, Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre % Saturnia, Trst Homeric. Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 16. avgusta: Aquitania. Cherbourg Minnetonka. Cherbourg 19. avgusta: Leviathan, Cherbourg, Bremen 20. avgusta: France. Havre Bremen. Cherlx.tirg. Bremen G«v»rge Washingt'n, Cherbourg. Bremen Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 21. avgusta: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoli, Genova 23. avgusta: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: II« de France, Havre Berengaria. Cherbourg Cnlumbus Cherbourg. Mrenien America. Cherbourg, Bremen New Yoi k, Cherbourg, Hamburg 28. avgusta: I»resden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europa. Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg I'ennland, Cherbourg. Antwerpen Vol.-ndatn, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St I.ouls, Cherl>ourg. Hamburg Conte Biancamanc. N'uimju. Genova 6 DNI PREKO OCEANA iNajkiajt* In najbolj ugotfna p«« mm I ootovsnjs na ogromnih gsrnlltlh: j lie de France 11. julija; 1. aug.' (7 P. M.) <1 P. M.) j PARIS FRANCE 18. julija; 16. augusta (7 P. M.) <1 A. M.> 25. julija; 20. augusta (7 P. M.> <7 P. M.) N»J*r»J8a pot po seissniel. V«*s6 le v posebni kabini ■ vsemi saodarnl ml udobnoi.it _ pijana in slavna francoska kuhinja Isredno niske r*nt Vpraiajts ketsregakoli pooblaiCanaga agaata aH FRENCH LINE 1» »TATE čili; žene ln neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-pnščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORK iS i /■* > - S, -T-