PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XX. Št. 115 (5798)
Naser, Hruščov, Salai in Aref na slovesnostih ob Asuanskem jezu
Naser odlikovan z redom «Junaka Sovjetske zveze» - Včeraj je prispel v Kairo tudi Ben Bela

Hruščov (desno) in Naser (levo) na parniku v bližini Asuanskega jezu
DANES

Atlantski svet je v Haagu zaključi zasedanje z objavo uradnega sporočila. V poročilu se poudarja, da vse članice NATO v celoti podpirajo napore OZN za vzpostavitev reda na Cipru, tajniku Stikkerju pa so dali nalogo, naj skuša poravnati spor med Grčijo in Turčijo, ki pa se ne **če neposredno Cipra. Med ostalimi sklepi so najvažnejši naslednji: 1. Delovati, da pride do dejanske popustitve napetosti v mednarodnih odnosih. 2. «Pravična in mirna rešitev nemškega vprašanja, ki je mogoča samo na podlagi pravice do samoodločbe», a vlada Nemške zvezne republike je «edina zakonita s pravico
*astopanja nemškega ljudstva v mednarodnih zadevah» ; glede Berlina pa velja izjava NATO od 16. decembra 1958. 3. Kljub zadovoljstvu spričo sprejetih ukrepov, •la se zaustavi oboroževalna tekma, ^ so zadevne perspektive še •laleč, «dokler bo SZ odklanjala učinkovite ukrepe nadzorstva in Inšpekcij», 4. Italijanski veleposlanik Manlio Brosio je sprejel vabilo sveta NATO, naj postane novi tajnik NATO, ker je dosedanji tajnik Stikker iz zdravi stvenlh razlogov odstopil. Angleški znuanji minister Butler je zanikal, da je med zasedanjem prišlo do ostrih spopadov.
Kot je bilo že predvčerajšnjim napovedano, so Naser, Hruščov, jemenski predsednik Salai ter i-raški predsednik Aret včeraj skupno pritisnili na gumb na graubisču Asuanskega jezu in povzročili eksplozijo, ki je razstre-“la še zadnji nasip, tako da je voda iz Nila začela teči po odtočnem prekopu, kar bo omogočilo Jelo za zgraditev glavnega jezu. Nato sta najprej govorila Naser In Hruščov, ki je povedal, da je Prezidij vrhovnega sovjeta SZ sklenil odlikovati Naserja z re-uom junaka SZ, z Leninovim redom in z redom Rdeče zvezde kot priznanje za borbo za svobodo in okrepitev neodvisnosti ZAR ter proti krivicam imperializma ter zato, ker se je Naser uprl imperialističnemu napadu leja 1956. Jemenski predsednik Sa-1*1 je izrazil željo, da bo v bližnji prihodnosti moč proslavljati tudi zgraditev jezu v Jemenu. I-mški predsednik Aref je med drugim dejal, da se ne sme po-
**biti najhujši protiarabski zločin imperialistov, t. j. ustanovitev izraelske države; režim v Siriji je označil za šovinističnega in tiran-»kega. Slovesnosti so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora.
Na včerajšnjem 11. kongresu KP Francije je tajnik Waldeck Rochct predlagal, naj bi se vse demokratične stranke sporazumejo, da se postavi proti de Gaullu kandidat, ki bi združeval vse demokratične sile, kajti «Deferrc ho-®o držati komuniste ob strani, *Tarati pa bi hotel, da komunisti Podprejo njegovo kandidaturo» ; toda komunistični voditelji noče-najprej vedeti, za kakšno politiko se izrečejo. Tajnik K PF je poudaril nujnost miroljubnega so-,,.*ja in obsodil de Uaullovo po-utiko ustvarjanja atomske sile.
''čeraj se je zvedelo, da je skupina kubanskih beguncev napadla neko rafinerijo sladkorja na Jugovzhodu Kube, ob pomoči f®A, pri čemer je bilo Uničenih <50.000 ton sladkorja. Ameriška vlada pa je to obtožbo zavrnila, češ da ZDA ne dovolijo napadov J1* Kubo, tudi če bi jih' izvršili kubanski begunci v ZDA.
Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so v Nevadi povzročili «šibko podzemelj-»ko jedrsko eksplozijo.»
KAIRO, 14. — Danes, nekaj po 10. uri se je začela slovesnost ob zaključku prve faze dela za zgraditev velikega Asuanskega jezu. Slovesnost je bila v Asuanu, ob navzočnosti predsednika Naserja, Hruščova, jemenskega predsednika Salala in iraškega predsednika Arefa. Danes je prišel iz Prage v Kairo tudi alžirski predsednik Ben Bela, ki se bo pridružil Naserju in Hruščovu v Ras Ban asu ob Rdečem morju.
Po govorih, ki so jih imeli----------------
Naser, Hruščov, Salai in Aref, so vsi štirje odšli na tribuno,
pri graditvi jezu, in je, obrnjen k Hruščovu izjavil: «Ljudstvo ZAR ne bò nikoli pozabilo vaših osebnih naporov in vaše osebne skrbi za uresničenje tega načrta. Nikoli ne bo pozabilo bratskega sodelovanja, ki ga je pokazala sovjetska vlada, nikoli ne bo pozabilo duha borbe in vztrajnosti, ki je poživljal tiste, ki so sodelovali z egiptovskimi brati pri graditvi jezu. Vse to odpira novo razdobje prijateljstva med narodi in celinami za boljše življenje.»
Hruščov je v svojem govoru sporočil, da je prezidij vrhovnega sovjeta SZ sklenil odlikovati Naserja z redom «junaka Sovjetske zveze», z «Leninovim redom» in s kolajno «Rdeče zvezde». Dodal je, da so to sklenili kot priznanje za borbo Naserja za svobodo in okrepitev neodvisnosti njegove domovine ter proti krivicam imperializma povsod na svetu, zaradi zaslug, ki jih ima, da se je uprl imperialističnemu napadu leta 1956 ter za prizadevanja za zmanjšanje mednarodne -napetosti, za okrepitev svetovnega miru in za vlogo, ki jo je Imel za uresničenje prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in ZAR.
Hruščov je nadaljeval: «Vsem tistim, ki so dvomili v sposobnost ZAR, da izvede ogromni načrt A-
•iiiiifiiHiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiii
CGIL IN CISL 0 STALIŠČU VLADE GLEDE DRUŽINSKIH DOKLAD
kjer so skupno pritisnili na gumb in povzročili eksplozijo dinamitnega naboja, s katerim so razstrelili še zadnji nasip peska in skalovja, ki je zapiral odtočni prekop Nila. Voda iz reke je začela teči po tem prekopu, po katerem bo tekla, dokler ne bo zgrajen glavni jez.
Predsednik Naser se Je v svojem govoru zahvalil Sovjetski zvezi, Hruščovu, sovjetskim znanstvenikom, inženirjem in delavcem, ki so sodelovali pri graditvi jezu, ki je «simbol arabsko-sovjetskega prijateljstva».
Naser je pozdravil junake, ki so sodelovali pri revoluciji modernega Egipta, od Ahmeda Orabija, ki je vodil oboroženo borbo proti dinastiji Mohameda Alija in proti Veliki Britaniji, do vojakov, ki so se borili v Port Saidu in ob Sueškem prekopu proti tristranskemu napadu, in «do mučenikov, ki so padli v Palestini v prizadevanju, da bi preprečili veliko zaroto proti arabskemu narodu»
V imenu ljudstva ZAR se Je Naser zahvalil vsem, ki so sodelovali
RIM, 14. — Izvršilni odbor CGIL je na svojem zasedanju odobril resolucijo v zvezi z družinskimi dokladami in s pokojnami. Resolucija odobrava delo tajništva in potrjuje, da je morebitna kratka zakasnitev pri izvajanju sporazuma o zvišanju družinskih doklad mogoča samo v okviru jasnega sporazuma O reformi pokojninskega sistema, ki naj predvideva celotno uporabo presežkov zadevnega sklada, bodisi kar se tiče višine pokojnin sorazmerno z leti dela ln plačami, kakor tudi glede izboljšanja sedanjih pokojnin.
Konfederalni tajnik CISL Cavezzali pa je objavil izjavo, s katero poudarja poseben pomen sestanka med sindikalnimi predstavniki in
vlado. Dalje pravi, da je treba znova poudariti čut odgovornosti, ki so ga že na prvem sestanku pokazali vsi predstavniki sindikatov, ln je dodal: «Vendar pa ni moč drugače, kot označiti za Izredno metodo ln predlog vlade, naj se prekine zvišanje družinskih doklad, ki ga predvideva že doseženi sporazum med sindikalnimi organizacijami.
Kar se tiče predloga, naj se presežki uporabijo za načrt investicij, je Gavezzall izjavil, da zadeve niso dovolj poglobili. Vendar pa se lahko reče, da je treba zadevo proučiti v celotnem okviru gospodarskih vprašanj in programiranja in ne ločeno, kakor se predlaga v tem primeru.
suanskega jezu, pravim: «Dobro od. prite oči in poglejte čudež, ki ga je uresničilo egiptovsko ljudstvo. Asuanski jez jasno dokazuje, da nedavno osvobojeni narodi lahko uresničijo vse svoje težnje. Ta jez je tudi simbol sodelovanja med ZAR in, Sovjetsko zvezo in zgled pomoči, ki jo Sovjetska zveza nudi osvobojenim državam.»
Zatem je Hruščov pohvalil sovjetske tehnike in inženirje, ki so delali v izredno težavnih klimatskih pogojih.
Jemenski predsednik Salai se je skliceval na pomoč, ki jo Sovjetska zveza nudi arabskim državam in se je zahvalil Hruščovu za pomoč jemenski revoluciji, ter je izrazil upanje, da bo v bližnji prihodnosti moč proslaviti zgraditev jezu v Jemenu.
Iraški predsednik Aref je med drugim izjavil: «Pozivamo Anglijo, naj se odpove svojemu kolonialističnemu režimu, dokler se ne dogodi neizbežno ln dokler je ne odnese naraščajoči revolucionarni val».
Zatem je iraški predsednik izjavil, da današnje proslave «ne smejo spraviti v pozabo najhujšega zlo. čina, ki so ga izvršili proti Arabcem imperialisti, t. j. ustanovitev izraelske države».
V zvezi s Sirijo je Aref izjavil: «V tem trenutku veselja gledamo tudi na naše sirske brate, ki živijo pod šovinističnim režimom, ki prezira nauk islama. Stali bomo ob strani naših sirskih bratov, dokler ne bo v Siriji zrušena tiranija». Ko so štirje predsedniki pritisnili na gumb, se je zaslišala močna eksplo. zija. V istem trenutku so prižgali tudi nešteto bengaličnih ognjev in spustili jate golobov. Zadnji nasip peska in skalovja se je zrušil in voda je začela z velikim bobnenjem teči skozi novi prekop.
Slovesnosti so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora, najvišji predstavniki oblasti in okoh pet tisoč oseb, ki so se zbrale pod ogrom nim šotorom, ki so ga postavili nad vhodom v šest predorov, kjer bodo zgradili hidroelektrično centralo.
Zatem so se vsi štirje predsedniki vrnili z avtomobili v Asuan. Med potjo jih je pozdravljalo na desetti-soče ljudi.
Predsednik britanske vlade Home je odgovarjal danes v spodnji zbor. niči na nekatera vprašanja laburističnih poslancev, ki so zahtevali objavo uradne zgodovine o dogod-kih, ki so pripeljali dp napada na Suez- leta 1956. Izjavil je, da ne vidi razloga, da bi morali ustanoviti preiskovalno komisijo in pripraviti uradno zgodovino dogodkov.
Home ni hotel odgovoriti na izjave laburističnega poslanca Haele. yja, ki je omenil, da se je tedanji zunanji minister Selwyn Lloyd sestal s francoskim in z izraelskim zunanjim ministrom in da so se sporazumeli o napadu. Home je samo izjavil, da Selwyn Lloyd ni nikoli varal spodnje zbornice, ker da so o zadevi razpravljali v parlamentu, ln torej ni razloga za preiskavo.
Poslanec Shinwell je vprašal, ali je tedaj britanska vlada vedela, da je izraelska vlada Imela egiptovske vojaške načrte, Dalje Je vprašal, ali je bila britanska vlada pripravljena nuditi egiptovski vladi finanč-no pomoč za graditev Asuanskega jezu, preden je to ameriški državni tajnik Dulles preprečil. Home je odgovoril, da mu je znano stališče Shinwella o tej zadevi ln da se z njim strinja o številnih točkah, to-da mnenja je, da ni nobenega razlo. ga, da bi pripravili uradno zgodovino o dogodku.
. Laburist Foot je omenil, da so leta 1916 po katastrofi v Dardanelah Izvedli preiskavo in je vprašal, čemu se vlada sedaj obnaša drugače. Home Je zopet odgovoril, da so o zadevi že razpravljali v parlamentu.
Mc Namara za večjo pomoč Južnemu Vietnamu
WASHINGTON, 14. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara se Je vrnil danes z letalom lz Sajgona v Washington. Pozneje je poročal o svojih razgovorih predsedniku Johnsonu. Izjavil je, da Je zahteval od Johnsona, naj zviša ameriško vojaško in gospodarsko pomoč Južnemu Vietnamu zaradi vedno številnejših akcij osvobodilnega gibanja.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiimiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiil
Castro obtožuje ZDA krivde za napad na rafinerijo na Kubi
Napadalci so obstreljevali s piratske ladje rafinerijo ter povzročili požar - V Washingtonu zavračajo obtožbe - Državno nadzorstvo v ZDA nad prodajo živil in zdravil Kubi
Kongres KPF
PARIZ, 14. — Danes se je začel v Parizu 17. kongres KP Francije ob navzočnosti 750 delegatov ter številnih opazovalcev in predstavnikov drugih komunističnih strank. KP SZ zastopa tajnik centralnega komiteja Susiov.
Tajnik stranke Waldeck Rochet, ki je podal poročilo o splošni politiki, je mea drugim izjavil, da je stranka sporočila, da vroče zeli, naj bi se vse demokratične stranke sporazumele, da postavijo proti de Gaullu kandidata, ki bi zuru^eval vse demokratične sile. Pripomnil je, da se pred prvim glasovanjem ne oi mogli izreci za nekomunističnega
TRST, petek 15. maja 1964 MINISTER ZA INDUSTRIJO MEDICI VSEM TRGOVINSKIM ZBORNICAM
Navodila za vsedržavno kampanjo da bi omejili potrošnjo govedine
Prebivalstvo se poziva, naj se preusmeri na perutnino, svinino, jajca in sir, ker skoraj četrtina deficita plačilne bilance (200 milijard lir letno) odpade na uvoz živine - Danes zasedanje centralnega odbora PSI
rtKÌpn^0rpero^maga<<io°neap^ RIM, 14. - V poslanski zbornici je poslanec Macaiuso (KPI) meni, je nadaljeval Rochet, aav.e obrazložil reso-luci jo, ki sta jo predložila s Togliattijem, m v
dolgem času, ki nas loči oa prea-secmi.-kin voiitev, ne bomo napravili novih naporov, ua pnae uo sporazuma med demokratičnimi strankami o skupnem programu, ker to je smoter, ki ga je treua doseči. Toda, če Dodo naša precuogi zavrnjeni, bo komunistična stranka od primernem trenutku postavna svojega kandidata. Detterre, ki hoče cuzaa komuniste ob strani, bi notel, ua bi se ti kljub temu pridružili tistim, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Toda komunistični volivci hočejo veueti, za kak_.no politiko se izrečejo; ne podpisujejo praznin čekov.»
Zatem je Waldeck Rochet govoril o mednarodnem položaju in med drugim izjavil: «Socializem se krepi; medtem ko se kriza kapitalizma siri.» Govoril je o dekolonizaciji, o razorožitvi in poudaril tem j o po popustitvi mednarodne napetosti. O-menil je francosko priznanje Kitajske in nevtralistično politiko Francije do Vietnama. Pripomnil je, da je de Gaulla pripeljalo do te politike nasprotje v interesih med im. perialističnimi državami. Pripomnil je: «Do kraja je treba izkoristiti nesoglasja med imperialisti v borbi za mir. Podpirali bomo vse sile, ki lahko delujejo za miroljubno sožitje.» Zatem je obsodil de Gaullovo politiko ustvarjanja francoske atomske sile.
kateri se zadržuje na vprašanju juga, predvsem pa Sicilije, na koncu pa je poudaril, da se postavlja vprašanje nove vladne večine na Siciliji in da temelji na tej perspektivi tudi sedanja njihova resolucija. Da bi premostili sedanjo krizo, je Macaiuso zahtevaj nov odnos med dr- ---------------1_*
žavo in deželami ter posploše-nje deželne ureditve: Vlada mo
ra pojasniti, kako si zamišlja odnose med deželami (ali med pokrajinskimi zvezami, kjer ,še manjkajo dežele) v razdobju j veljavljanja gospodarskega načrtovanja.
V senatu pa so razpravljali o zakonskem osnutku, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, jn ki zadeva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije glede Vaionta. Osnutek so odobrili.
Podobno kot v senatu, kjer posebna komisija 50 senatorjev razpravlja o proračunu za drugo polletje 1964, so se tudi v poslanski zbornici sporazumeli, da bodo imenovali komisijo 75 poslancev, ki bo proučila ta proračun, Senatna komisija je danes razpravljala o proračunu ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za obrambo.
Minister za industrijo Medici je razposlal danes vsem trgovinskim zbornicam navodila za vsedržavno
njo blaga predvsem na potrošnjo tistih zivii, ki jih je treba uvažati, ker jih doma ne proizvajamo v zadostni količini. Gre namreč predvsem za omejitev potrošnje govejega mesa S tem v zvezi je minister izjavil novinarjem med drugim, da Italija ne more še nadalje uvažati govedine in živine v vrednosti 200 milijard letno, kot jo je uvozita v lans.tem letu, ko je deficit bilance bilance znašal 778 milijard, medtem ko je ta uvoz znašal v razdobju 1950-1962 komaj 47 milijard letno Ne gre, je poudaril minister, da bi še nadalje zahtevali vodno in izključno	_ . .
le goveje zrezke, ko pa so prav ta- jal potrebo po urbanističnem zako-ko dobri piščanci, zrezki iz puste uu, da bi preprečili neverjetne Spe-
moč naglo premostiti težkoč sedanje gospodarske konjunkture. Zato sta se minister Medici in minister Ferrari Aggradi sporazumela glede kampanje za povečanje potrošnje perutnine, svinine, mesa za ‘uho in jajc. V tem smislu je minister Medici poslal vsem trgovinskim zbornicam ustrezna navodila.
V okviru tiskovnih konferenc, ki jih bodo imeli na televizijski oddaji «politična tribuna» vsi tajniki političnih strank, je danes govoril eden od tajnikov PRI, prof. Oddo Biasini, ki je poudaril med drugim veljavnost politike levega centra ;n važnost gospodarnega načrtovanja, ki bo «nudilo delavcem in sindikatom zgodovinsko priložnost, novo in širšo dimenzijo, da bi svojo bitko prenesli z ozkih meja tovarne, na višjo In zantevnejšo raven vodstva države». V odgovorih na vprašanja novinarjev, je Biasini zagovar-
svinine, jajca in sir. Pa tudi slovitih «zmletih zrezkov» (hamburgerje) ni da bi jih zametavali, saj jih je celo bogata Amerika upeljala z velikim uspehom, da bi izkoristila prednji del govedine, ki ga Italijani zaničujejo. Minister dodaja, da tu ne gre, da bi vlada vplivala z zakonskimi ukrepi, ker mora potrošnja ostati povsem svobodna; vendar pa da morejo tudi državljani prispevati k temu, da bi omejili potrošnjo določenih vrst živil, Kajti sicer ne bo
kampanjo, da bi vplivali na potroš-
URADNO SPOROČILO 0 ZASEDANJU MINISTROV NATO
Podpora naporom Združenih narodov za vzpostavitev reda na Cipru
Tajnik Stikker dobil nalogo, naj skuša ugladiti spor med Grčijo in Turčijo ■ Na zasedanju niso sprejeli nobenih posebnih sklepov
HAAG, 14. — Danes so objavili uradno sporočilo o tridnevnem zasedanju zunanjih ministrov NATO. Sporočilo pravi, da vlade držav članic v celoti podpirajo napore Združenih narodov za vzpostavitev javnega reda na Cipru in napore posredovalca, ki ga je Imenovala OZN za rešitev spora.
V začetSmi pravi sporotilo, da so ministri pregledali mednarodni položaj in stanje v zavezniš-
tvu. Poudarili so potrebo atlantskega zavezništva, «v katerem vidijo nujno jamstvo za mir, varnost ter gospodarski in socialni napredek».
Ministri so poudarili, da so odločeni delovati,' dà pride do de-
HAVANA, 14. — Havanski radio je oddajal preteklo noč izjavo Fidela Castra, ki je potrdil, da je skupina kubanskih beguncev napadla neko rafinerijo sladkorja na Jugovzhodnem delu Kube. Dodal je, da so napadalci bili ameriški plačanci.
Castro je izjavil, da je neka piratska ladja bombardirala in obstreljevala rafinerijo v pristanišču Pilon ter da je zaradi obstreljevanja nastal požar, pri čemer je bilo uničenih 75.000 vreč sladkorja.	, ‘
Kubanski predsednik Je Izjavil, da je ladja, ki so jo uporabljali napadalci, ena od ladij, ki jih uporablja Central Intelligence Agen-cy, ki deluje Iz svojih oporišč na Floridi, v Portoriku ln v Srednji Ameriki.
Ameriški državni departma je danes zavrnil obtožbe, da so ZDA vpletene v ta napad. Predstavnik je izjavil, da nimajo drugih po-
datkov o napadu, razen tistih, ki jih Je objavil tisk. Pripomnil je, da vodijo ZDA še vedno politiko, da no podpirajo ln ne dopuščajo napadov na Kubo, ki bi jih izvršili ku-kanski begunci v ZDA.
V Miamiju so sporočili, da so ameriške oblasti pred dvema dnevoma zaplenile torpedo, dva kubanska v bližini p: sta ga nameravala uporabiti za tor. pedfranje neke francoske ladje, ki
luinsti picu uvciim uuo* * **
enile torpedo, ki sta ga ska begunca preizkušala pristanišča Miami in ki
živil ln zdravil Kubi. Predstavnik departmaja Je Izjavil, da to ne pomeni prepoved, temveč samo nadzorstvo nad prodajo živil ln zdravil Kubi. Kakor Je znano, so ZDA pre. povedale izvoz na Kubo vseh proizvodov z izjemo živil ln zdravil,
Atomska eksplozija v Nevadi
WASHINGTON,. 14. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so danes povzročili v nevadski puščavi šibko podzemelj-banca so aretirali.	sko jedrsko eksplozijo. To je ze
Ameriški departma za trgovino Je, osma eksplozija od 1. januarja da-sporočil, da bodo ZDA podredile dr- lje in 111. od L septembra 1961 žavnemu nadzorstvu prodajo vseh | dalje.
Manilo Brosio, ki je bil imenovan za novega tajnika NATO
danske popustitve napetosti v mednarodnih odnosih. Ugotavljajo, da se ni še našla rešitev nemškega in berlinskega vprašanja, in izrekajo prepričanje, da je «pravična in mirna rešitev nemškega vprašanja samo na podlagi pravice do samoodločbe». Ministri so mnenja, da je treba izkoristiti vsako priložnost, ki naj omogoči upoštevanje želje nemškega ljudstva, da se izvede njegova združitev v svobodi». Ministri so ponovili, da je «vlada nemške zvezne republike edina svobodno in zakonito ustanovljena v Nemčiji in ima pravico govoriti v imenu Nemčije ter zastopati nemško ljudstvo v mednarodnih zadevah». Glede Berlina se ministri sklicujejo na svojo izjavo od 16. decembra 1958.
Ministri so t zadovoljstvom u-gotovìli, da so bili nedavno sprejeti omejeni ukrepi, da se zaustavi oboroževalna tekma. Ponovno so izrazili željo, naj bi prišlo do rešitve bistvenih vprašanj, u-gotovili pa so, da so zadevne perspektive še daleč, «dokler bo So-vjettfua zveza odklanjala učinkovite ukrepe nadzorstva in inšpekcije».
Zatem pravi sporočilo, da bodo države članice okrepile svojo e-no-tnost in razvile politična posvetovanja, povečale bodo svoje napore na gospodarskem sektorju, da se zviša njihova življenjska raven ter raven manj razvitih držav.
Sklicujoč se na prejšnjo resolucijo o proučevanju vojaških in gospodarskih vprašanj, ki so povezana z obrambo na jugovzhodnem sektorju NATO, so izrekli željo, naj bi zaključki tega proučevanja bili predloženi na prihodnjem zasedanju ministrov.
Ministri so tudi izrazili svojo j zaskrbljenost zaradi ponovnih * neredov na Cipru in so ponovili
vso podporo svojih vlad naporom Združenih narodov za vzpostavitev javnega reda in naporom posredovalca Združenih narodov, da bi našel konkretno rešitev spora.
Ministri so izrekli obžalovanje zaradi odstopa tajnika Stikkerja in so povabili italijanskega poslanika v Parizu Manila Brosia, naj prevzame mesto iajnika od 1. avgusta dalje; Brosio je sporočil, da sprejema imenovanje. Prihodnje zasedanje bo decembra letos v Parizu.
Zunanji ministri so sklenili poveriti tajniku Stikkerju nalogo, naj skuša poravnati spor med Grčijo in Turčijo. Po sestanku sta grški in turški zunanji minister izjavila, da sta zadovoljna z imenovanjem Stikkerja. Grški zunanji minister Kosto-pulos je izjavil: «Glavni tajnik ne bo nastopal kot posredovalec, temveč bo samo ponudil svoje dobre usluge za ugladitev spora».
Pripominjajo, da bo naloga Stikkerja predvsem iskati normalizacijo odnosov med Grčijo in Turčijo in se ne tiče neposredno Cipra. Stikker-jeva naloga bo prepričati grško in turško vlado, naj ne poslabšata svojih odnosov, ki bi lahko škodovali atlantskemu zavezništvu.
Angleški zunanji minister Butler, ki se je davi vrnil v London, je zanikal, da je med zasedanjem prišlo do ostrih spopadov. Pripomnil je, da so seveda govorili o grško-tur-škem sporu zaradi Cipra in da so si prizadevali, da bi dosegli spravo, tako da se na Ciper povrne red. Zanikal je, da je kdor koli grozil, da bo zapustil sejo, ln Je pripomnil, da so se diskusije o Cipru udeležili številni ministri. Na koncu je izjavil, da je glavna naloga iskati rešitev.
Glavni tajnik NATO Stikker je na tiskovni konferenci izjavil, da ni preveč optimist glede možnosti zboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom, upoštevajoč, da «dve leti in pol razgovorov z Rusi o Berlinu niso pripeljali do nobenega rezultata».
Zatem je St Mi er izrekel zadovoljstvo, ker ni noben član zavezništva zahteval bistvenih spre. memb s politične plati, in je dejal, da NATO ne more sedaj, kar sa tiče vojaške plati, iti preko faz« koordiniranja.
O Cipru Je Stikker Izjavil, da se ne bo sestal z zunanjima ministroma Grčije in Turčije, temveč bo odšel v kratkem v Atene in Ankaro. Izjavil je, da on ni ne posredovalec in ne reševalec spora glede Cipra, ker taka vlo ga pripada Združenim narodom.
nja, diskriminacije in politike prisilne asimilacije».
Za podatek o obsegu prebegov iz Kitajske se Je izvedelo šele tri dni pred objavo enega izmed kitajskih pisem v Pekingu, v katerem Kitajci obtožujejo Sovjete, da spodbujajo «subverzivno aktivnost» na kitajskih mejah in da silijo tisoče kitajskih državljanov, naj emigrirajo v Sovjetsko zvezo. V kitajskem pismu je prvikrat uradno omenjeno, da so ki-tajsko-sovjetski obmejni sporazumi nepravični.
Pobegi
iz Sinkjanga v SZ
V moskovskih diplomatskih krogih se je zvedelo, da vsak mesec pobegne iz kitajske pokrajine Sin. kjang v Kazahstan okrog 1200 ljudi zaradi lokalnih pogojev in gospodarskih težav, ki vladajo ondo 1. V sovjetskih krogih ne navajajo nikakršnega števila beguncev, o katerih so prvikrat spregovorili lani na nekem plenumu v Almi Ati. Sovjetski tisk v glavnem meni, da je to manjšinsko prebivalstvo žrtev «preganja-
VIENTIAN, 14. — Laoške oborožene sile, ki pripadajo desni struji in nevtralistom, so se združile pod poveljstvom glavnega štaba enajstih oseb, med katerimi je general Abe, ki je glavni voditelj nedavnega državnega udara. V glavnem štabu je samo en nevtralistični predstavnik, in sicer bivši vojaški svetovalec Suvane Fumé general Suhavong.
NEW YORK, 14. — Varnostni svet so bo sestal v ponedeljek popoldne in razpravljal o protestu kamboške vlade proti Južnemu Vietnamu in ZDA zaradi bombardiranja neke kamboške vasi.
_e s stavbnimi zemljišči. V ilustracijo je navedel podatke, ki jih navaja milanska revija (ki jo izdajajo jezuiti), in lz katerih izhaja, da se je vrednost stavbnih zemljišč povišala samo v Milanu od 3.844 milijard v letu 1956 na 10 tisoč milijard v letošnjem letu, kar pomeni tržno vrednost vseh italijanskih družb, ki kotirajo na borzi!
Prihodnji četrtek do imel tiskovno konferenco tajnik PDIUM Co-velli, 4. junija tajnik PSIUP Vecchietti, 11. junija tajnik MSI Michelini, 18. junija tajnik PSDI Tanassi, 25. junija tajnik PLI Malagodi, 2. julija tajnik PSI De Martino, 9. julija tajnik KPI Togliatti in 16. julija tajnik KD Rumor.
Vodstvo PSI je zaključilo danes svojo sejo in izdalo sporočilo, v katerem pravi med drugim, da so proučili glavne peteze poročila, ki ga bo De Martino podal na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora stranke. Vodstvo je hkrati imenovalo delegacijo, ki bo obiskala Jugoslavijo od 10. do 14. junija V tej delegaciji so: De Martino, Lombardi, Vittorelli, Balsamo, Bertoldi in Veronesi. Na tem obisku bodo proučili «vprašanja skupnega interesa». Na koncu je vodstvo imenovalo komisije za tisk in propagando, za krajevne uprave, za mednarodne odnose, za vprašanja žena in vprašanja šolstva.
Švedska veleposlanica na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA, 14. — Podpresednik zvezne skupščine Slovenije dr. Mar. jan Brecelj je sprejel danes na protokolarnem obisku veleposlanico Švedske Agdo Roessel. Po kratkem razgovoru je dr. Brecelj priredil veleposlanici kosilo, katerega se je udeležila tudi predsednika glavnega odbora SZDLS Vida Tomšič. Švedsko veleposlanico sta sprejela tudi predsednik izvršnega sveta Slo. venije Viktor Avbelj in predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina.
Mikojan v Tokiu
TOKIO, 14. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan je prišel davi v Tokio na čelu delegacije tridesetih sovjetskih parlamentarcev, ki bodo ostali na Japonskem dva tedna na vabilo predsednika japonskega parlamenta.
iiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimHi
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
V. David obišče SFRJ
Jugoslovansko-poljski razgovori o sodelovanju finančnih organov in bank
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča bo zunanji minister Češkoslovaške Vaclav David od 22. do 27. maja uradno obiskal Jugoslavijo. Češkoslovaški minister vrača obisk državnemu tajniku Koči Popoviču, ki je bil lam gost Davida na Češkoslovaškem. Popovič ln David se bosta razgovarjala o nadalnjem napredku prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Češkoslovaško in o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa.
Med preletom jugoslovanskega - o-zemlja na poti v Kairo z uradnega obiska v Pragi, je predsednik Demokratične republike Alžirije Ben Bela poslal pozdravno brzojavko maršalu Titu, vladi, ZKJ in narodom Jugoslavije. V brzojavki obuja spomine na nepozabne dneve nedavnega obiska v Jugoslaviji. Ti dnevi, ugotavlja Ben Bela, so potrdili še trdnejše prijateljstvo, ki temelji na spoštovanju in enakosti pogledov na glavna vprašanja, ki zanimajo naša naroda in ki se nanašajo na miroljubno sožitje in mir na svetu. «Skupno bomo nadaljevali delo za uresničenje smotrov, ki smo si Jih postavili», poudarja alžirski predsednik, «da oi aktivno prispevali k ustvaritvi sveta, na katerem bodo vladali svoboda, pravica, razumevanje med ljudmi in mir».
Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes namestnika ministrskega sveta Vzhodne Nemčije Bruna Loeschnera, vodjo gospodarske delegacije, ki je prispela v Beograd na razgovore o ustanovitvi mešanega jugoslovansko - nemškega gospodarskega odbora. In se Je zadržal z njim v krajšem razgovoru.
V Beogradu so se danes začeli Jugoslovansko - poljski razgovori o sodelovanju finančnih organov in bank
obeh držav. Delegacijo vodita člar zveznega izvršnega sveta ln zvezn tajnik za finance Kiro Gligorov ir poljski finančni minister Albrecht Na današnjem sestanku so izmenjal misli o načinu financiranja, investi cij, kratkoročnem kreditiranju ir organizaciji bank, razdelitvi dohod ka gospodarskih organizacij in c drugih finančnih vprašanjih.
B. B.
Kardelj
pri Dieckmannu
BERLIN, 14. — Delegacija zvezne skupščine Jugoslavije, ki jo vodi predsednik Edvard Kardelj, se je danes razgovarjala z delegacijo ljudske skupščine Demokratske republike Nemčije pod vodstvom dr. Dieckmanna. Predsednika sta v začetku razgovorov poudarila pomen obiska in razgovorov za nadaljnje sodelovanje med obema državama. Kardelj je nadalje v imenu jugoslovanske delegacije izrekel zahvalo vladi in ljudski skupščini za pomoč Demokratske republike Nemčije prizadetemu prebivalstvu Skopja ob potresu in poudaril, da je Jugoslavija z zadovoljstvom sprejela dejstvo, da je ljudstvo Vzhodne Nemčije množično priskočilo na pomoč prebivalstvu Skopja. V razgovoru so zastopniki ljudske skupščine Demokratične republike Nemčije seznanili člane Jugoslovanske delegacije z organizacijo, strukturo in delom parlamenta.
Delegacija zvezne skupščine Jugoslavije je danes obiskala tudi berlinski občinski svet in položila vence na spominske grobnice nemških socialistov Karla Liebknechta, Rose Luxemburg, Ernesta Tallmanna in Wilhelma Piecka.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.2, najreižja 16, ob 19. uri 22; zračni tlak 1016.4 pada. Vlage 59 odst., veter 4 km severozahod ralk, nebo 5 desetim pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 19.2 stop.m je.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, IS. maja
Zofija
Sonioe vzide ob 4.34 in zatone ob 19.29. Dolžina dineva 14.55. Luna vzide ob 7.40 in zatone ob 23.49
Jutri, SOBOTA, 1«. maja
Janez Nep.
SESTANEK POSVETOVALNE KOMISIJE ZA CENE
Cena mesa narašča tudi zaradi previsokih razdeljevalnih stroškov
Vse kaže, da bodo v kratkem zvišali ceno teletine in govedine, pri čemer ima svoj delež tudi špekulacija
Kot smo poročali, so se v prete- In se podamo po mestu, da bomo. do komaj po dobrih dveh tednih tlih dneh sestali na trgovinski zbor- lahko hitro ugotovili, kako v dolo- ponovno povišali ceno mesa Razum-
a j —■- -■   ■ ' ljivo je, da se potrošniki ne morejo
niči mesarji in se razgovarjali o cenah mesa na debelo in na drobno. Zlasti so se tržaški mesarji zadržali na vprašanju cene telečjega mesa, ki naj bi se po njihovem mnenju, sedaj prodajalo po tako nizki ceni, da mesarji nimajo pri tem nobenega dobička zaradi visokih cen na debelo. Hkrati pa se mesarji pritožujejo tudi proti določenim najvišjim cenam govejega mesa. Pri tem ugotavljajo, da je mesarjem nemogoče sprejeti stališče pokrajinskega odbora za cene glede določanja maksimalnih cen govejega mesa, ker se cene na debelo gibljejo, rekli bi iz dneva v dan, in to skoraj vedno samo navzgor. Pri tem mesarji poudarjajo, da so se cene govejega mesa na debelo v zadnji^ ùfieh povišale za najmanj 40 lir pri kg, cene na drobno pa, da so ostale nespremenjene.
S stališčem mesarjev se seveda ne strinja povsem prefekturni pokrajinski odbor za cene, ki določa maksimalne cene govejega in telečjega mesa. Kljub temu pa moramo omeniti, da je prefekturni odbor za cene preteklega 28. aprila povišal cene govejega mesa v prodaji na drobno od 3,5 do 7 odst., cene telečjega mesa pa so se z istim odlokom znižale za 2 odst. Ko govorimo o odstotkih, seveda nimamo še prave slike, kakšne so pravzaprav sedanje maksimalne cene govejega in telečjega mesa. Zato ne bo odveč, če objavimo cenik, ki je stopil v veljavo 28. aprila, in ki je naslednji (v oklepaju stare cene):
Meso goveje živine prve vrste: Govedina za juho ekonomična 520 lir (500), prednji del s 25% kosti 900 lir (840), prednji del brez kosti 1.180 (1.100), zadnji del s 25% kosti 1.100 lir (1.020), zadnji del brez kosti 1.460 lir (1.400), zadnji del (zrezki) 1.740 lir (1.680), pljučna pečenka (ombolo) 2.240 lir (2.100).
Meso goveje žjvine druge vrste: Govedina za juho ekonomična 480 lir (480), prednji del s 25% kosti 780 lir (750), prednji del brez kosti 1.060 lir (1.000), zadnji del s 25% kosti 960 (920), zadnji del brez kosti 1.340 lir (1.280), zadnji del (zrezki) 1.560 lir (1.500), pljučna pečenka (ombolo) 2.040 lir (1.900).
Telečje meso:
Za golaž 860 lir (880), prsi in hrbet 960 lir (980), rebra 1.650 lir (1.680), pleče brez kosti 1.730 lir (1.760), stegno brez kosti 2.150 lir (2.200), stegno (zrezki) 2.430 lir (2.480).
Kot torej vidimo, so sedanje najvišje cene raznih vrst govejega in telečjega mesa zelo visoke, kljub temu pa mesarji pravijo, da so za njih še vedno prenizke in da imajo zato premalo dobička. Pri tem pa je potrebno tudi poudariti, da je v Trstu veliko število mesnic in da prodajo tržaški mesarji povprečno malo mesa na mesec, kar seveda vpliva tudi na njihov dobiček. Dovolj je, da si vzamemo nekaj časa
veseliti tako pogostemu višanju cen, zlasti ne sedaj, ko je bila cena govejega mesa pravkar povišana. Zato sedaj ne obstaja samo vprašanje cene govejega mesa na debelo in cene govejega mesa na drobno, temveč obstaja tudi važno vprašanje distribucijske prodajne mreže in visokih distribucijskih stroškov. Dolžnost pristojnih oblasti, kakor tudi samih mesarjev bi bila, da se končno odločijo in resno načnejo tudi to vprašanje, ker v nasprotnem primeru ne bo mogel nihče zavreti stalnega višanja cen govejega mesa.
Izpiti za prokuratorje
V prihodnjih dneh bo posebna komisija, ki ji načeluje kasacijski svetnik dr. Palermo, izprašala 60 kandidatov, ki so se prijavili k izpitom za sodne prokuratorje. Izpiti bodo 19 in 20. t.m. v dvorani tržaškega porotnega sodišča. Med prijavljenci jih je največ iz drugih krajev Italije. Tržačanov je le okoli ducat.
En svetovalec PRI na račun PLI?
Centralni volilni urad je menda ugotovil bistveno napako pri seštevanju glasov, oddanih na deželnih volitvah. Ce bo vest potrjena, lahko pride do izpremembe pri določitvi izvoljenih deželnih svetovalcev. V takem primeru bo izgubila PLI enega svetovalca, ki ga bo pridobila PRI.
Kratke sindikalne vesti
Sinoči je bila v Miljah skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Roka. Sindikalni voditelji so poročali o položaju. Medtem se nadaljujejo v Trstu in v Rimu razgovori, da bi premostili spor, ki je nastal zaradi nameravane ukinitve mizarskega oddelka v ladjedelnici in premestitev 27 mizarjev v Tržaški arzenal.
V prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta pa so notranje komisije vseh podjetij IRI v Trstu razpravljale o vprašanju proizvodnih nagrad, zaradi česar so sindikati že napovedali več stavk.
DVE POMEMBNI PRIREDITVI VČERAJ V KftPRU
RAZSTAVA 0 BENEŠKI SLOVENIJI IN SIMFONIČNI KONCERT V GLEDALIŠČU
Razstavo sta priredili koprska in goriška študijska knjižnica - Koncert je izvajal orkester RTV Ljubija-sodelovanjem violinista Dejana Bravničarja
čenih dnevnih urah ni v mesnicah žive duše. Tudi v najbolj primernih urah, se pravi v dopoldanskih, se ljudje v nobeni mesnici ne prerivajo. To pomeni, da je v Trstu preveliko število mesnic sorazmerno na število prebivalstva in da zato mesarji potrebujejo višji odstotek dobička pri kg mesa, če hočejo živeti, kot ga potrebujejo mesarji v krajih, kjer je število mesnic sorazmerno na prebivalstvo nižje.
V zvezi s sklepom mesarjev, da se bodo odpovedali prodaji telečjega mesa, če pokrajinski odbor za cene ne bo povišal cene prodaje na drobno, se bo danes ob 17. uri sestala pokrajinska posvetovalna komisija za cene, v kateri so zastopani predstavniki oblasti, trgovinske zbornice, trgovcev na debelo in na drobno. Komisija bo proučila zahteve mesarjev in ni izključeno, da bo predlagala sestanek odbora za cene, ki naj razpravlja o tem vprašanju. Iz tega je razvidno, da je vprašanje cene govejega in telečjega mesa v prodaji na drobno zelo resno in da preti nevarnost, da bo-
............................................»■»■«"■•■■■■n...................................................................
SEJA PREDSEDSTVA SKGZ
Glasbena Matica v Trstu iskreno čestita našemu primorskemu rojaku dirigentu Radu Simonitiju ob njegovi 50-ietnici.
čestitkam se pridružujejo: Slovensko gledališče, Slovenska prosvetna zveza, pevski zbor «Gallus» in uredništvo ter u-prava «Primorskega dnevnika».
na s
Včeraj sta bili v Kopru dve pomembni kulturni prireditvi: o-tvoritev razstave o Beneški Sloveniji in Reziji ter simfonični koncert orkestra RTV iz Ljubljane.
Predvsem prizadevnosti ravnatelj a koprske Studijske knjižnice Srečka Vilharja ter Marjana Breč. Ija iz goričke knjižnice se je treba zahvaliti za lepo razstavo, o-kusno pripravljeno v čitalnici koprske knjižnice. Bolj omejenemu prostoru je pripisati, da razstava ne zavzema večjega obsega, kajti gradiva bi bilo — kot je poudaril Srečko Vilhar v otvoritvenem govoru — še za mnogo večjo razstavo. Kljub temu Pa nudi ta razstava, posvečena Ivanu Trinkn, dovolj, da si je mogoče ustvariti jasnejšo sliko o beneških Slovencih Razstavni material je razporejen tako, da prikazuje zgodovinsko dokumentacijo o Beneški Sloveniji, slovenski tisk v Vidmu (še kar obsežen do leta 1866), italijanska in slovenska dela o beneških Slovencih, dela nekaterih beneških Slovencev, kot so bili Anton. Maks in Savel Klodič, Peter Podreka in drugi, zlasti pa je mnogo prostora odmerjenega Ivanu Trinku in njegovemu delu —
od poezij do glasbenih del in slik. Med literarnimi deli o Benečiji je razstavljen Bevllov Martin Ce. dermac tudi v slovaškem, srbskem in italijanskem prevodu. Posebna vitrina pa je določena še za partizanski tisk iz Benečije.
Razstavo so poleg koprske in goričke knjižnice omogočile še druge sorodne ustanove: Državna knjižnica iz Gorice, Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, ljubljanski Narodni muzej. Muzej NOB v Ljubljani, Slovan-knjižnic
v Ljubljani, kopr-
Proučitev izidov volitev prvega deželnega sveta
Spodbudni razgovori predstavnikov SG na ministrstvu za turizem in predstave - Nezadovoljstvo zaradi odločitve glede gradbenih zemljišč na Kolonkovcu
Sinoči se je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je razpravljalo o različnih vprašanjih in med njimi zlasti obširno o poteku volilne kampanje za deželne volitve in o rezultatih volitev. Predsedstvo je ugotovilo pomembnost dejstva, da levi center na volitvah ni bil bistveno prizadet in da je desna opozicija nazadovala, medtem ko se je leva opozicija okrepila.
Ta rezultat krepi sedanjo demo. kratičnejšo usmeritev italijanskega javnega življenja in ustvarja tudi boljše pogoje za reševanje
perečih vprašanj slovenske skup- I skupnoeti. nosti, ki živi v Italiji. V tej zve-	.
zi je predsedstvo SKGZ vzelo i veseljem na znanje dejstvo, da le minister za predstave in turizem Corona sprejel predstavnike zveze med svojim obiskom v Gorici in da so nato v torek sredo in četrtek predstavniki Slovenskega gledališča podrobneje govorili na ministrstvu o perečih vprašanjih te za vso slovensko manjšino tako važne ustanove. V teh razgovorih je bil napravljen bistven premik v konkretnem reševanju enega izmed važnih problemov
slovenskega kulturnega življenja v Italiji.
Predsedstvo je nato podrobneje analiziralo volilno kampanjo raznih strank in zlasti volilne izide. Z zadovoljstvom je ugotovilo, da sta bila na listah KPI izvoljena dva slovenska deželna svetovalca, in to v Trstu dr. Karel Si-šlkovič, v Gorici pa Jože Jarc in da je bil na listi Slovenske skupnosti izvoljen dr. Jože Škrk. Predsedstvo SKGZ čestita izvoljenim svetovalcem v iskrenem prepričanju, da se bodo v dežeLnem svetu odločno borili za pravice slovenske
SPOROČILO URADA POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA
24. zaključek druge faze cepljenja s cepivom «Sabin»
Še vedno je mnogo staršev, ki niso pripeljali drugič cepit svojih otrok
Urad pokrajinskega zdravnika sporoča, da je iz pregleda podatkov o cepljenju proti otroški paralizi na vsem tržaškem področju, zlasti pa v tržaški občini, razvidno, da Je še mnogo otrok, ki so jih prvič cepili z metodo «Sabin» in ki jih niso starši pripeljali, da bi jih cepili vdrugič.
Urad opozarja, da se s 24. majem preneha druga fr za tega cepljenja ter priporoča staršem, naj čimprej pripeljejo otroke v centre za cepljenje. Starši naj vedo, da ni možna nobena varna zaščita pred poliomie-litisom, če otroci ne dobe treh rednih doz cepiva, katerim bo sledila jeseni še četrta, to je zadnja doza.
Urnik centro zo cepljenje je naslednji:
Deveti občinski oddelek za zdravstvo in higieno, urad za cepljenje v Ul. Duca d’Aosta 1: vse dni od 9. do 10.30 ure ter ob torkih in petkih tudi od 16. do 17. ure.
VI. zdravniška ambulanta v Ulici Fuccini 48: ob ponedeljkih, torkih, četrtih in petkih od 9. do 10. ure.
Vlil. zdravniška ambulanta v Ul. Gelsomini št. 1: ob torkih In petkih od 9. do 10. ure.
IX.	zdravniška ambulanta na Opčinah: vse delavnike od 9. do 10. ure.
X.	zdravniška ambulanta na Proseku: ob torkih, četrtih in sobotah od 9. do 10. ure; v Križu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do
9.	ure.	_
Otroška bolnišnica «Burlo Garofo-
lo» v Istrski ulici 65/1; vsak dan od 9.30 do 10.30.
ONMI: posvetovalnica v Ul. Veronese: ob ponedeljkih ln petkih ob 10.30; posvetovalnica v Ul. Caboro 2 ob četrtkih ob 9.30 uri; posvetovalnica v Ul. Puccini 46 ob ponedeljkih in petkih ob 11. uri; posvetovalnica v Ul. Geppa 21 ob sredah ob
10.	uri.
Pomorska bolniška blagajna v Ul. Coroneo 21 (samo za zavarovance); ob torkih, sredah, četrtkih ln petkih ob 12. uri.
ENPAS Ul. Roma 28 (samo za zavarovance); vse delavnike ob 11.30.
Izjava sveta SSL o zemljiščih pri Sv. Ani in zahvala volivcem
Svet Skupne slovenske liste Je na svoji seji dne 14.5.1964 z obžalovanjem vzel na znanje odločitev mi
nistra za javna dela Pieraccinija, ki jo razveljavil sklep tržaškega občinskega sveta, ki Je izključil področje pod Rovtami iz načrta za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš pri Sv. Ani. Svet SSL je v zvezi z omenjenim dekretom ministrstva za javna dela sprejel resolucijo, v kateri pravi med drugim, da je ministrstvo utemeljilo svoj dekret z razlogi, ki no držijo. Ni res, da bi sklep občinskega sveta podpiral zasebne koristi. Prav tako ni res, da bi obdelovanje vrtov pod Rovtami upadalo zaradi bližine naselij in industrijskih obratov in da bi bilo omenjeno področje nujno potrebno za ljudske hiše. Preden je tržaški občinsai svet izločil področje pod Rovtami Iz splošnega načrta, je imenoval posebno komisijo, ki je položaj podrobno proučila in priporočala omenjeno izključitev zaradi splošne gospodarske koristi in zaradi potrebe, da se ohranijo mestu največji vrtovi, ki skozi vse leto nudijo povrtnino tržaškim potrošnikom. Komisija je tudi ugotovila, da ostala bližnja področja vključena v stanovanjski načrt, popolnoma zadoščajo za potrebe bodočih ljudskih stanovanj v Trstu.
Nikakor ni resnična trditev ministrstva, da gre za preprečitev zasebne špekulacije, saj gre zvečine za male slovenske posestnike, ki so od svojih prednikov podedovali hišice z večjim ali manjšim vrtom ln imajo v njih vir za vsakdanji kruh. Svet SSL protestira iz omenjenih razlogov orotl sklepu ministrstva.
Svet SSL ie dal tudi izjavo, v kateri se zahvaljuje vsem volivcem, ki so oddali listi svoj glas ter zagotavlja, da bo njen zastopnik z vsemi silami deloval za okrepitev slovenstva v deželi ter za izbojevanje in zaščito narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic Slovencev.
Nevaren padec dijakinje zaradi neumnega igračkanja
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so Jo prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj sprejeli 12-letno dijakinjo Frnnco Balsinijevo iz Ul. Forti 74, k( se bo morala zdraviti 7 dni zaradi udarca v glavo in možganskega pretresa. Bal-stnijeva Je povedala, da sta Ji na vratih učilnice slovenske srednje šole pri Domju podstavila nogo dva nje-na sošolca, Giuseppe Lamola in Fulvio GridelU ter povzročila njen padec. Pri padcu je Balsinijeva z glavo udarila v pod učilnice.
Vidpp »ta se uveljavila kandidata slovenske narodnosti, lei sta
v Beneški Sloveniji kandidirala na listah KPI in PSI, saj je prejel Izidor Predan na listi KPI 535 preferenčnih glasov. Cerno Viljem
pa na listi PSI 404 preferenčne glasove.
Prodoren je uspeh slovenskega kandidata Marka Waltritscha na listi PSI v Trstu in v Gorici, ki je skupno prejel 1140 glasov, ki pa žal ni bil izvoljen, s čimer predstavništvo Slovencev v dežel, nem svetu ni popolnoma zadovoljivo.
Predsedstvo SKGZ je nato sklenilo, da se sfeliče seja izvršnega odbora zveze prihodnji četrtek v Gorici.
Z obžalovanjem je predsedstvo SKGZ sprejelo na znanje odločitev ministrstva za javna dela, ki vključuje v načrt gradnje ljudskih iji stanovanjskih hiš področje pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami, katero je tržaški občinski svet na svoji seji 15. julija soglasno izključil iz tega načrta. Sklep ministrstva ne upošteva posebnih prilik tega področja, saj ne gre za razlaščanje veleposestnikov in preprečitve špekulacij, temveč za sklep, ki bo oškodoval številne majhne lastnike, vrtnarje in druge neposredne obdelovalce zemlje in ki bo istočasno občutno prizadel številne pripadnike slovenske manjšine, ki prebivajo na o-menjenem področju. Predsedstvo SKGZ je sklenilo, da o celotnem vprašanju podrobneje obvesti ministra za javna dela Pieraccinija.
Ranil se je v roko
59-letnl uslužbenec Javnih skladišč Rodolfo Glngerla iz Ul. Rossetti 47 se Je včeraj ponesrečil na delu, ko je v mehanični delavnici v skladišču štev. 16 v starem pristanišču s privijalom stiskal neko železo. Nenadoma se Je zlomil vi-jak, ki je bil pritrjen v železu, odskočil in ranil Gingerlo med palcem in kazalcem leve roke. Z avtom RK so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Nova uspešna stavha pristaniških delavcev
Zaradi stavke je čakalo na nakladanje ali razkladanje v pristanišču sedem ladij
Danes ob 8. uri se konča 24-ur-na stavka delavcev vseh treh pristaniških družb, ki so jo enotno napovedale vse tri sindikalne organizacije po vsej državi. Tudi tokrat je stavka dobro uspela, saj je popoLnorrta počivalo delo v trgovskem pristanišču. Na nakladanje ali razkladanje je čakalo v novem pristanišču šest ladij, v starem pa ena. Na nobeni ladji pa ni bilo pokvarljivega blaga, zaradi česar se je škoda, ki je nastala zaradi stavke, omejila. Redno pa so delali delavci pristaniških družb v industrijskem pristanišču, kjer so 1 rovine s treh ladij.
Kot smo že večkrat pisali, stavkajo delavci proti poskusom, da bi se skrčile pravice pristaniških družb ter se širil monopol raznih podjetij po pristaniščih. Po vsej državi je stavkalo okrog 30.000 delavcev. Ker so sindikati napovedali za ta teden tri dni stavke in so delavci stavkali doslej dva dni, se pričakuje ponovna 24-ur-na stavlka že jutri zjutraj.
V okrviru stavke so se včeraj zjutraj pristaniški delavci tudi se-
stali na skupščini in razpravljali o njenih vzrokih in o nastalem položaju.
Zenski so izmaknili listnico iz torbice
64-letna Luigia Barbariol por. Mi-chelazzl iz Ul. Xydias 4 je predvčerajšnjim zjutraj okrog 10. ure postala žrtev drzne tatvine na ulici. Neki neznan rokohitrc ji je, ne da bi se Barbariolova tega zavedla, odprl torbico;' 'ki' Jo je nosila na roki in ji izmaknil iz nje usnjeno listnico rjave barve, v kateri je hranila 32.000 lir, poštno nakaznico za 100.000 lir in osebno izkaznico.
Barbariolova je predvčerajšnjim zjutraj odšla z doma, ker je bila namenjena v bližnjo trgovino v Ul. Ginnastica 8, kjer je hotela nakupovati blago. Komaj je napravila nekaj korakov, se je zavedla, da ima odprto torbico, lz katere pa je že izginila dragocena listnica. Zenska je tatvino prijavila na komisariatu na Trgu Dalmazia.
ska knjižnica
ska italijanska gimnazija in drugi.
Drugi včerajšnji pomembni dogodek v Kopru pa je bil koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija in s sodelovanjem solista violinista Dejana Br janičarja. Program je obsegal v pr-vem delu znano Rossinijevo uverturo k «Tatinski sraki» in Čajkovskega Koncert Za violino in orkester v D-duru, v drugem delu pa slovito Dvorakovo «Simfonijo št. 9» v e-molu niz novega sveta».
Pod mojstrskim vodstvom diri-genta je orkester že v Rossinijevi uverturi uveljavil odlike odlično pripravljenega in discipliniranega ansambla Z bogato frazeologijo in vehementnostjo. Tem lastnostim sta se v iztiedbi Koncerta za violino in orkester P. I. Čajkovskega pridružila še tenkočutni smisel za spremljevalno diskretnost in tehnična preciznost. Violinist Dejan Bravničar, ki je tudi našemu tržaškemu občinstvu dobro znan s svojega zadnjega nastopa v Avditoriju, je svoj solistični part odigral s suvereno virtuoznostjo in posebno v drugem stavku dosegel tople melodične učinke.
Navdušeno odobravanje izbrane, ga koprskega občinstva pa je ao-seglo višek po maestozni izvedbi Dvorakove simfonije niz novega sveta» pod izredno sugestivnim vodstvom dirigenta Cipcija, ki je do dna dojel globino slovanske duše, ki v tej simfonični poemi z nezadržno silo prodira tudi skozi modeme Dvorakove kompozicijske prijeme. Vodilni melodični motiv, ki se prepleta skozi vse štiri odstavke, je v vseh svojih kompozicijskih variantah in v vseh instrumentalnih izrazih zve-nel na moč toplo in mehkobno božajoče ob kontrastno poudarjenih in brezhibno izvedenih forii-simih. Pojebrjo v largu so prišle krasno dó izraza oboe pa tudi sicer je orkester izpričal odlične kvalitete' vieh instrumentalnih zal' sedb.
Občinstvo je orkester, solista in dirigenta nagradilo z navdušenim aplavzom za res čudovit umetniški užitek.
r. r. — j. k.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 15. t. m. v BISTRICI
Arseti Diklič
Na zeleni reki čoln
BRENDAN BEHAN
TALEC
gostovanje Drame SNG iz Ljubljane 23. in 24. maja 1964 v Avditoriju.
ŠOLSKE PRIREDITVE
Osnovne šole v Trstu prirede v nedeljo 17, maja ob IS. uri v dvora, ni Avditorija skupno šolsko prireditev.
Na sporedu so: recitacije, prizori, petje in narodni plesi. Ljubitelji mladine vljudno vabljeni. — Sindikat slovenske šole v Trstu.
Darovi in prispevki
Za počastitev spomina pok. Irme Ulia-n vd. Orsini daruje družina Celeste in Draga Danev 3000 lir za Glasbeno Matico.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO t
MiimimiimiiimmiimmiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiiimiimHiiinmimiiimiiiiitiiniiiiiiim.iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiii..
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN v
Državni pravdnik je analiziral obtožbe proti podjetju Visalli
Prizivno sodišče je znižalo kazen beguncu, ki je ukradel lambreto
Na včerajšnji obravnavi proti 16 osebam, ki so obtožene raznih prekrškov zaradi škandala v združenih bolnišnicah, je javni tožilec dr. Visalli nadaljeval svoj obtožilni govor. Svojo pozornost je osredotočil na prve štiri točke obtožnice, kjer se govori o goljufiji m drugih podrejenih prekrških, ki so jih zagrešili podjetnik Adriano Vivan, dr. Steno in inž. Cisilin v zvezi z deli v kletnih prostorih Kuhinje ln pralnice v splošni bolnišnici ter v sami "kuhinji in pralnici.
Glede prve obtožbe je dr. Visalli analiziral delo za delom, ki bi ga zakupnik moral opraviti in za katera Je prejel 2.400.000 lir. Pravzaprav bi morali od te vsote odbiti 3 odst., kar je v navadi pri «tovrstnih delih, toda v resnici so Izplačali Vi-vanu celotno vsoto. Ali Je zakupnik opravil ta dela?» — se Je vprašal tožilec. Na podlagi dokaznega gradiva je sklepal, da se to ni zgodilo
iiiiiiiniiiiiuiiiiiiniiif 1111111111111111111111111111111,|,lll,,|,„lltnt1nllll|||||||||t||)||||||||||||||ini||||||a|||||u|(UN
TRETA DAN PO ROPU V UL CRITERI
Ropar Lamberto Venturi te vedno trmasto taji
Ostala dva roparja ušla iz Červlnjana z ukradenim fiatom 600?
Ropar Lamberto Venturi, ki Je v torek zvečer v Ul. Gatterl napadel urarja Gorlata In njegovo ženo, še vedno vztrajno zanika svojo udeležbo pri kriminalnem dejanju. Tudi včeraj so ga agenti letečega oddelka policije skoraj ves dan zasliševali, vendar zaman. Venturi vedno zanikuje. Hotel je celo prepričati agente, da je zadnje čase živel pri neki družini v Ogleju, toda ko so ga vprašali kje, ni vedel povedati niti kje je Oglej.
Kljub dokazom, ki Jih Ima policija v roki in kljub temu, da ga je Gor-lato spoznal, je Venturi ostal pri svojem. Včeraj popoldne so ga premestili v koronejske zapore, kjer ga bodo še zasliševali.
Medtem so policisti skoraj prepričani, da sta ostala dva pajdaša, ki sta sodelovala pri ropu že zapustila Cervinjan. Predvčerajšnjim popoldne se je 34-letni trgovec Giuseppe Dose zavede^ da je iz njegove
garaže izginil fiat 600 UD 41007. Tatvine se je zavedel komaj predvčerajšnjim, ker je mislil, da Je vozilo vzel njegov brat, ki se je večkrat posluževal avtomobila. Verjetno sta roparja avto ukradla na večer roparskega napada in se z njim od peljala neznano kam. Kriminalcema so sedaj na sledi vse kvesture v Italiji.
Neroden padec
Včeraj okrog 12.30 so na ortoped skl oddelek bolnišnice sprejeli 71-letnega upokojenca Rodolfa Rauter-ja iz Ul. Sara Davis 55, ki se bo moral zdraviti dva meseca zaradi zloma desnega kolka. Rauter se le ponesrečil malo prej, ko je v bil žini cerkve v Rojanu hodil proti Trgu Tra 1 Rivi. Nenadoma se Je spotaknil, zgubil ravnotežje ln nerodno padel. Ponesrečenca so v bolnišnico odplejali v avtom RK.
ter da so obtoženi zakrivili prekrške, za katere so jih obtožili.
Dr. Visalli je predvsem posvetil veliko pozornost vprašanju delovne sile. «Tako veliko podjetje, kot je Vivanovo — je dejal — je uporabilo pri teh delih .le tri ali štiri delavce. Ostala delovna sila pa je pripadala združenim bolnišnicam». To svojo trditev je tožilec podprl z izjavami delovodje Bana ter raznih drugin prič. Med drugim je omenil celo neko prijavo, ki jo je Vivan napravil ustanovi INAIL ln iz katere je razvidno, da Je zaposlil pri omenjenih delih največ pet delavcev. Značilno je med drugim, baje, tudi dejstvo, da je skupna vsota denarja, ki jo je potrošil za delovno silo, znašala komaj dobrih 200.000 lir.
Ali je Vivanovo podjetje opravilo vsa dela, ki bi jih moralo, kot je razvidno iz pogodbe med združenimi bolnišnicami in podjetjem samim? «Ne — Je dejal tožilec — saj so delavci združenih bolnišnic opravili vrsto del». Obtoženci so se izgovarjali, da so bili pogoji dela v kletnih prostorih tako težki, da so se Vivanovi delavci uprli ter jih niso hoteli opravi jati (v teh prostorih je vladala velika vlaga, ter je mrgolelo podgan, mrčesa ln podobno). «To pa ni res — je dejal dr. Visalli — ker je sam inž. Cisilin v svojem zaključnem poročilu pohvalil zakupnika, češ da se mu je posrečilo, da je prepričal svoje delavce, naj delajo, čeprav v težkih pogojih. Kljub temu pa so izplačali Vivami celotno vsoto. Izplačali so mu tudi 3 odst. odbitka, ker so napravili neko dodatno pogodbo, ki je zadevala zgraditev štirih prezračevalnih odprtin z ustreznimi železnimi rešetkami. Toda ali so vsaj dobro uporabili to vsoto denarja? — se je vprašal tožilec (gre za okoli 72.000 lir). «Ne — je odvrnil — ker Vivan sploh ni kupil potrebnega železa, ampak mu ga je nabavil eko-nomat združenih bolnišnic».
Za vse ts nerednosti in prekrške se mora zagovarjati tudi dr. Steno, «čigar oko je bilo tako budno, da mu ni ušel niti en vijak» ter se žaro ne more izgovarjati trdeč, da se je vse to dogajalo mimo njega.
V drugem delu svojega govora je dr Visalli obravnaval vse prekrške, ki so jih obtoženci zagrešili pri prezidavi kuhinje in pralnice. Tudi v tem primeru gre za precej visoko vsoto denarja, ki jo je Javna uprava izplačala podjetniku Vivanu. Vendar pa obtožnica dolži odgovorne
osebe le sleparije pri javnih dobavah, nezakonite uporabe delovne sile ln materiala združenih bolnišnic ter podobnih prekrškov.
Tožilčev govor se tako pomika izredno počasi cd točke do točke obtožnice. Ce se tempo obravnavanja posameznih vprašanj ne bo spremenil, bo njegov govor trajal gotovo več kot štiri dni.
* ♦ •
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Geri, tožilec Meyer, zapisnikar Parigi, obramba Amodeo) se je zagovarjal včeraj 26-letni jugoslovanski begunec s Slapa ob Idrijci Renato Rijavec, ki jo bil obtožen ropa in tatvine.
Rijavcu je že v februarju letos sodilo kazensko sodišče' ter ga spoznalo za krivega. Obsodilo ga Je na dve leti zapora ter na 170.000 lir globe.
Dogodek, ki je pripeljal Rijavca za zapahe, se je odigral 15. decembra lani. Popoldne tistega dne je Adolfo Hervaticn, ki pomaga ob nedeljah streči gostom v gostilni «Fe-lician» pri Domju, parkiral svojo lambreto v bližini lokala. Nekaj ur pozneje Je opazil, da je vozilo izginilo. Neki njegov prijatelj ga je obvestil, da je opazil nekega tujca, ki je skušal pognati v tek prav tak motor, kot je bil njegov. Na cesti so res zasačili neznanca, ki pa je zbežal po polju. Zasledovali so ga kake pol ure, toda brez uspeha. Nekaj časa pozneje pa so ga spet zasačili ln tedaj se je mladenič (šlo je prav za Rijavca) .skušal ubraniti s tem, da jim je zagrozil, da bo streljal (v rokah je imel v resnici le nedolžno električno svetilko). Zaradi tega dogodka so ga prijavili sodišču pod obtožbo ropa.
Prizivni sodniki pa so sprejeli bra-mlčevo tezo, da ne gre tu za rop, temveč le za navadno tatvino. Zato so znižali Rijavcu obsodbo na 1 leto in 2 meseca zapora.
S Pristojni senatni komisiji so predložili zakonski načrt o ratifikaciji vseh norm videmskega sporazuma z dne 31. oktobra 1962 o malem obmejnem prometu med italijanskim in Jugoslovanškim področjem.
Pri prečkanju ceste jo je podrl avtomobilist
Žrtev cestne nesreče je postala včeraj popoldne okrog 16.30 76-letna gospodinja Maria De Pase vd. Verbi iz Ul. Giulia 14. De Pasejeva se je z znanko pripeljala v Križ in je komaj izstopila iz avta ter prečkala cesto, ko jo je sunil in podrl 35-letni uradnik Marino Chamala iz Ul. Cat taneo 10, ki je s svojim avtom TS 20332 privozil po pokrajinski cesti v smeri proti Proseku. Pri padcu se je De Pasejeva ranila in pobila po desnem komolcu, roki, podlakti, nogi ter po levem kolenu in meči. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom
Z avtom podrl motociklista
Včeraj zjutraj okrog 9.30 se je v Ul. Valdirivo na vogaLu Ul. 30. oktobra dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 17-letm radiotehnfc Claudio Giacobelli iz Ul. Farinelli 1. Giacobelli se je na svojem motorju TS 24506 vozil proti Korzu Cavour, ko ga je na omenjenem vogalu nenadoma podrl 32-letni Rolando Pangerz iz Ul. Zudecche 3, ki je iz Ul. 30. oktobra proti Trgu Dalmazia privozil s svojim avtom TS 33589. Pri padcu se je Giacobelli pobil im ranil po levem komolcu, za-pzepoljali v bolnišnico s,.policij-pestju in stegnu. Ponesrečenca so «kim .antOBH nudili -■t).- mu prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v enem tednu.
Gledališča
VERDI
Dames ob 21 url bo deveti koncert simfonične sezone pod vodstvom dirigenta Francesca Manderja ln S sodelovanjem klarinetista Giorgia Brezigarja. Program obsega skladbe:
Vivaldi: Koncert za godala, klavi-oembal in orgije; Mozart: Koncert za klarinet in orkester K. 622 (novo za Trst); Brahms: Simfonija 5t > op 73.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 15.30 «Sfida aB’OJC. Corrai» Technicolor. Buri Lamoaster, Kirk Douglas.
Excelsior 16.00 «Bllly Kidd (Furi® selvaggia)» Paul Newman, Lita Milan.
Fenice 16.00 «I due mafiosi» East-mancolor. Franco Franchi, Oiodo Ingrassia.
Grattacielo 16.00 «Oiao, ciao Blindile» Technicolor. Janet Leigh. Boby Ry-deiU.
Superclnema 16.00 «Europa operazione streeP tease» Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Alabarda 16.30 «David e Lisa» Kelr Duellea, Janet Margolin.
Filodrammatico 16.00 «Il ladro di Damasco» Technicolor. Tony Russel.
Aurora 16.30 «Monsieur Cognac».
Cristallo 16.30 «Intrigo a Stoccolma» Technicolor. Paul Newmann.
Capitol 16.30 «Un buon prezzo per morire» Technicolor. Lee Remick.
Garibaldi 16.30 «Psyco» Anthony Per-kins, Vera Mlles. Prepovedano mladini.
Massimo 15.30 «I leond di Castina» Technicolor. Teresa Velasquez.
Impero 16.00 «La ragazza di Bube».
Moderno 16.00 «Tote contro i 4» Tote, Poppino De Filippo, Aldo Fa-brizl. Nino Taranto, Macario.
Astra 16.30 «L’agente federale Lem-my Oaution».
Astoria 17.00 «Il coltello nella piaga» Sophia Loren, Anthony Fer-kins Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 16.00 «Rodaggio matrimoniale» Jane Fonda, Anthony Franciosa.
Abbazia 16.00 «I guerriglieri della j-umgla» John Ireland.
Ideale 16.00 «Dove vai sono guai» Technicolor. Jerry Lewis.
Marconi 16.00 «Ohe nessuno scriva il mio epitaffio» Prepovedano mladini.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni izlet na Slavnik in v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske 'jame. Vpisovanje pri Draščkovlh. v
V nedeljo, 24. t.m. priredi SPDT' ' Izlet na Učko. Prijave v dnevnih u-rah v Ul, Geppa 9.
KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
«L'uomo dal vestito grigio»
(MOŠKI S SIVO OBLEKO)
GREGORY PEČK, JENNIFER JONES, FREDRIC MARCH^n^MA-________________	RISA PADOVAN
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. maja 1964 se Je v Trstu redilo 6 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Augusto Mori, 82-letna Elisabetta Cantoni vd.
AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile Pisati «Eureka» — Casella Posiate 5013 — Roma.
AMERICANE, Italoamerlcane, Austra. liane. Francesi, villeggianti In Italia, sposerebbero rapidamente. Scrivere «Eureka», casella 5013, Roma.
Geron, 77-ietma Marcello Tonini, 62-lethl Giovanni Mazzon 55-letnl Milan Trobec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (H. — 17.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dell'Istria 43 dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2;
dr Gmelner, Ul. Giulia 14; pizzul-Ctgnola, Korzo Italia 14; PrendlnJ, Ul. T. Vecellio 24; Serravano. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (H. — 17.)
Dr. Gmelner, Ul Giulia 14; Plr-zul-CIgnola, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. T Vecellio 24; Serravano. Trg Cavana 1.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali in izrazili sožalje ob izgubi nepozabnega
Stanka
Posebna zahvala darovalcem krvi, g. župniku, cerkvenim pevcem, vaški godbi in pevskemu zboru Vesna.
Sv. Križ, 14.5.1964.
Žena Alda in sin Darko
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
ZAHVALA
Ganjeni nad tolikšnim sočustvovanjem ln ljubeznijo do naše drage
MARIJE IRME ULIAN vd. ORSINI
se toplo zahvaljujemo. Enaka zahvala prijateljem in znancem, darovalcem cvetja ln vsem domačinom na Opčinah in okoliških vasi, ki so z nami žalovali in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Družine:
GEYER - ULIAN
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas le nenadoma za vedno zapustila naša preljuba	J
MILKA FERLUGA roj. MILKOVIČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 17. uri lz glavne . domače pokopališče na Opčinah.
bolnišnice v Trstu na
Konta»* (fMogn, nuna«.
Žalujoči mož Anton, hčerka Gracijela, sin Fabjo in OStaH sorodniki
GOSPODARSKI CUDEl O KATEREM SE BOLJ MALO GOVORI
«Kaalakukko» je na Finskem danes le tradicija, spomin
-v
Štirje kmetje niso pred desetletji mogli prehraniti enega mestnega de-lavta, danes pa en kmet prehrani dva meščana - Zemlja daje, kolikor more
HELSINKI, maja. — Vsakokrat ko finska družina hoče svojemu gostu izkazati posebno čast, mu postreže s posebno «specialiteto» — kaalakukko. Ta specialiteta je nekaka kombinacija sveže, ga svinjskega in ribjega mesa, pečena tako, da jo pred peko obložijo s temnim rženim testom. To ima svojo simboliko, kajti še pred nekaj desetletji prebivalci te dežele iz skrajnega severa Evrope niso imeli dovolj niti goveje, ga mesa, niti ribe, niti testa, odnosno žita.
Gost na Finskem se še danes — pa čeprav je bil postrežen z najbolj bogatim kosilom — zahvaljuje gostitelju s preprostimi besedami: «Hvala za hrano».
Prehraniti človeka še ni izgubilo prizvoka, ki je tu visoko na severu imel skozi stoletja pomen pomagati človeku, da se o-hrani do naslednjega obroka.
V	samih petih desetletjih od leta 1880 do leta 1,930 je okoli
250.000	Fincev — torej vsak osmi član tedanjega finskega prebivalstva — zapustil deželo, ki ga dobesedno ni mogla prehraniti. V tej dobi, torej do pred 35 leti, trije poljedelski proizvajalci niso mogli prehraniti četrtega proizvajalca — delavca, ki je bil zaposlen izven kmetijstva. Danes Pa, ko je od tedaj minilo le nekaj desetletij, en sam kmetijski proizvajalec pridela dovolj hrane zase ter še za dva druga proizvajalca.
Racionalno poljedelstvo pod surovim severnim podnebjem je e-den od tako imenovanih «finskih čudežev». Nikjer namreč na svetu ni na tej zemljepisni širini človeku uspelo, da bi toliko izvlekel iz zemije, kot je uspelo finskemu človeku. Finsko povprečje od 20 centov pšenice na ha je ▼išje od argentinskega ali kanadskega povprečja. Hektar obdelovalne površine, posajene s krompirjem, daje v povprečju 200 centov krompirja. V Laplandu, na severu Finske, kjer so za to kulturo klimatski in drugi pogoji zelo povoljm, pa znaša pridelek krompirja na ha tudi do 500 cen-tov.
Druge dežele imajo veliko več obdelovalne površine, imajo ve-liko sonca in mnogo bolj primerne pogoje. Celo v sosedni Svedsklv*».-katere poljedelstvo ,z PriWténo istih razlogov kot Fin-, sko priteguje pozornost strokovnjakov — je 80 odst. kmetijske Proizvodnje koncentrirano na pod-ročjih, ki ležijo južno od najbolj južnega dela Finske. Fincem torej ni preostalo drugega, kot da 9 odst. obdelovalnih površin, na katerih ni niti gozdov in je-2;ar — izkoristijo do skrajnih meja. Na tej poti k izkoriščanju zemlje so bile pomembne tri vzporedne akcije ali bolje tri vzporedna sredstva. Predvsem mehanizacija nato umetna gnojila in, končno, usmeritev kmetijske dejavnosti k živinoreji.
Izkušnje so finskega kmeta na-učile, da je proizvodnja, katere končni cilj je neki živinski pro-izvod, kot na pr. meso, mleko, maslo, sir — manj odvisno od neprimernih klimatskih pogojev, kot je pridelek, do katerega pridemo izključno na polju, ki je bolj podvrženo vplivom surove klime. Poleg tega pa je finski kmet prišel tudi do spoznanja, da Jo takšna rekli bi posredna proizvodnja možna tudi bolj severno, °d tiste približne črte, do ko-*er dozorevajo žitarice. In rezul-iat teh dveh sklepov je ta, da 90 ®dst. obdelovalnih površin na Fin-*kem služi živinoreji.
V	tekmi s časom, ki se začenja v zgodnjem poletju, sodeluje v zadnjih letih poleg običajne delovne sile še 100.000 traktorjev, Ta številka nam ne pomeni veliko, če tega podatka ne dopolnimo s tem, da pride po en traktor na 25 ha obdelovalne po. vršinfe. Naloga teh traktorjev je, da zemljo preorjejo in prebra-n?jo, brž ko se obdelovalna površina osvobodi snežne odeje. Jas-n° je, da se v najkrajšem času vse obdelovalne površine tudi posejejo, kajti do skrajnih meja Je treba izkoristiti zelo kratko, hkrati pa iztenzivno finsko poletje. Doba vegetacije traja tu komaj kakih 100 dni. To se pravi dobre tri mesece. V treh mese-eih je treba zemljo preorati, seme sejati, kulture obdelati, te morajo dozoreti in jih je treba z« požeti odnosno pospraviti. Za naše pojme je to skoraj never-jetno, vendar pr se moramo za-v*dati, da je Čeprav kratko fin-sko poletje zelo intenzivno, kajti na višku poletja ostaja sonce nad obzorjem do 22, v skrajnih severnih predelih pa celo vseh 2$ ur na dan. In v prirodi pod yPlivom te «dvojne doze» svetlobe m toplote vse brsti, raste in dozoreva z nekakšno že «eksplozivno naglico».
In priroda je pripravljena dati mnogo, vse. Toda pod določenimi pogoji. Finski človek je t° spoznal in se navadil, da pobere vse, ra izkoristi vse. Toda kako? Finci dolgujejo svoje u-sPehe še eni «tajnosti», ki so jo odkrili. Pravzaprav ni to nobena tajnost, pač pa uspeh racionalnosti. Ro so z mehanizacijo izkoristili dragocen čas za naglo obdelavo zemlje, dodajo zemlji z gnojili vse tisto, kar ji primanjkuje ter vse kar z raznimi kulturami iz nje izvlečejo, da bi
zemlja mogla vzdržati «moderni tempo», ki ji je bil vsiljen. Finska tla so v pretežni večini kisla. Zato so ji potrebne večje količine apnenca. In danes finski kmet dodaja zemlji v povprečju po 200 kg apnenca na ha na leto. Seveda daje poleg tega zemlji še dušična in fosfatna umetna gnojila, hkrati pa tudi mnogo hlevskega gnoja, ki ga ima v izobilju, saj smo rekli, da so se finski kmetje opredelili za živinorejo.
In tako ie bil in se še vedno vzpostavlja v finski skromni obdelovalni površini tako imenovano «biološko ravnotežje» na zelo visoki stopnji. Možnosti prilagajanja spremenjenim potrebam Finske pa še niso izčrpane. Kajti mnoge težave so še v tem, kako bi se doseglo gospodarsko in socialno ravnotežje. Mnoge težave v notranjem življenju te dežele koreninijo prav v tem, prav v rešitvi teh problemov.
Državna politika v kmetijstvu izhaja namreč od dveh glavnih nalog: od tega, da je v proizvod-
nji prehrane dežela čim manj odvisna od uvoza, in od tega, rise standard podeželja čim bolj prilagodi standardu mestnega prebivalca. To pa ni lahko. Finska še vedno uvozi okoli 50 odst. žita za prehrano prebivalstva, ker ji domači pridelek ne zadošča. Toda ta veliki uvoz skoraj nadomesti z ’zvozom iz kmetijstva: 40.000 ton masla in sira ter "0 tisoč ton jajc.
Da pa bi se domača proizvodnja ohranila na čim višji ravni, se v mnogih primerih drastično omejuje uvoz cenenih tujih pridelkov. Hkrati pa se dajejo pomembne subvencije domačim pridelovalcem, kar mora, posredno vsaj, plačati mestno prebivalstvo. Končno tudi posestniški odnosi na podeželju ter močna raz-parceliranost posesti otežkočajo učinkovitejše izkoriščanje mehanizacije ter širše prijeme za nadaljnje izboljšanje poljedelske proizvodnje.
V. KNIVALD
Tudi za tržaške študente je bil «viseči stolp» v Pisi obvezni motiv
ŠOLSKI IZLET, KOT TOLIKO TAKIH - VENDAR...
Vesela slovenska pesem po mestih srednje Italije
Šolski izlet, kot toliko enakih. | Odhod zgodaj zjutraj, prvi odmor v Portogruaru, avto cesta...
Zavili smo v Emilio-Romagno. Z nami so bile na izletu tudi pesem, trobenta, harmonika in kir tara... Kaj nam še manjka?
Avtobusi so požirali kilometre, cesta je pela pod nami in nas nosila v daljne kraje: čakali nas so Florenca, Pisa, toskanska narava, kamnolomi v Carrari in prelepi Viareggio, ki se je kopal v žarkih še ne prevročega sonca ob obali Tirenskega morja.
Sonce je ravnokar zahajalo nad deželo cipres in oljčnih nasadov, ko smo zavili in ko se je pred nami, kakor če bi z Obeliska strmeli na Trst, prikazala Florenca. Fotoaparati so šklepetali in marsikdo je ujel prekrasno podobo enega najlepših italijanskih mest, ko se je ravnokar pripravljalo na večerne ure.
Kratek ogled... Koliko jih je bilo, na našem izletu, takih krap kih ogledov? Ne spominjam se.
Pot je še nekajkrat zavila in avtobus je zavozil navkreber po klancu, ki se je vil med drevesi parka, ki je krog in krog obkrožal mladinski hotel. «Tu bomo prenočevali vse te dni, bogve kakšno bo tu vzdušje, in kakšna disciplina?» To so bile verjetno prve misli, ki so mučile marsikaterega dijaka in tudi spremljevalce,...
SPOZNAJMO SE Z NJIM, KI BO KMALU ŽE 75 LET STAR
Najbolj ceneno in učinkovito zdravilo
naš vsakdanji aspirin
Odkrito že prej, v rabi pa od 1890. leta - Ameriška proizvodnja: 16 vlakov na leto - Kaj vse zdravi to zdravilo, ki ni zdravilo? - Kdaj je lahko škodljivo?
SREČANJE NA MORJU
(Foto Edi Selhaus)
IN VENDAR IMA SLEPIČ SVOJO DOLOČENO VLOGO
NEW YORK, 14. — Možnost, da ima slepič ali slepo črevo, ki se v splošnem smatra za neki pokrneli in že odvečni organ, določeno koristno vlogo, je bila ponovno prikazana in vsaj delo-ma dokazana. To delo so opravili strokovnjaki z univerze v Mississippiju.
Po mnenju teh strokovnjakov je slepo črevo v resnici eden izmed tistih organov, katerih naloga je, proizvajati tako imenovana protitelesa, s katerimi se človeški pa tudi organizem drugih živih bitij iste vrste bori proti infekcijam in proti vsem tako imenovanim tujim telesom. Proti infekcijam in tujim telesom se borijo še mnogi drugi organi kot na primer vranica, kostni mozeg itd, ki proizvajajo pro-titelesca. Linfatični sistem pa je s svoje strani glavna ovira proti vcepitvi ali presaditvi tujih organov v zameno tistih, ki so bili iz organizma odstranjeni ali poškodovani. In ta limfa-tični sistem se bori proti vsakemu tujemu tkivu, ki smo ga pricepili na določen organizem, s pomočjo tako imenovanih — «protitelesc».
Prof. Joel Brimson z omenjene ameriške univerze je skupno s svojimi sodelavci začel vrsto poskusov prav na limfatičnem sistemu zajcev. Ta je skušal ta organ nekoliko «popraviti» in s
tem ublažiti njegovo obrambno odnosno imunološko vlogo. V ta namen so znanstveniki injecirali zajčkom vsak dan neki hormon, ki je zavrl razvoj vranice, lim-fatičnega sistema ter tudi razvoj kostnega mozga. In dejan, sko so namen tudi dosegli in pri tem opazili, da se je pri poskusnih živalih nenormalno razvil tudi slepič, ki je še bolj okr-nel.
Ko so vsi ti obrambni sistemi bili močno okrnjeni, so injecirali poskusnim živalim tudi določeno dozo tifusa in opazili, da se je po tej injekciji v organizmu razvilo razmeroma malo protitelesc. V nekaterih primerih pa sploh ni bilo protitelesc. Ko so čez določen čas poskus ponovili, so s presenečenjem o-pazili, da so se obrambni pogoji pri poskusnih živalih ponovno o-krepili z normalno proizvodnjo protitelesc. Od kod to? Podrobna analiza je dala navidezen odgovor; Medtem ko so bili organi limfatičnega sistema uničeni, se je začelo slepo črevo ponovno razvijati in postalo je normalno ter vršilo svojo funkcijo, iz česar izhaja da je slepo črevo eden izmed tistih organov, si proizvajajo protitelesca v obrambi pred tujimi telesi, ki se vrinejo v organizem, proti vsem infekcijam in morda tudi proti pricepljenim tkivom.
Aspirin je danes brez dvoma zdravilo, ki ga na svetu največ proizvajajo in seveda največ trošijo. Samo podjetja ene ameriške tovarne zdravil so proiz-vedla 100 milijard tablet Bayer-jevega aspirina za ameriške potrebe. In to še ni vse. Vsa a-meriška farmacevtska industrija proizvaja sedaj nad 20 milijonov kilogramov aspirina na leto. Kako bi bolj «otipljivo», bolj nazorno prikazali to količino? Dvajset milijonov kilogramov je tolikšna količina, da bi z njo napolnili osem tovornib vlakov 8 petdesetimi vagoni vsak. Kei pa so tovorni vlaki sestavljeni največ s 25 vagoni, pomeni, da znaša ameriška proizvodnja tega zdravila kar polnih šest-nast vlakov na leto in to samo za ameriško tržišče. Koliko tega zdravila proizvedejo še drugod po svetu na ne vemo.
Aspirin pa povsem zasluženo uživa izredno popularnost. Je to namreč prvo čarobno zdravilc, kar jih zgodovina zdravilstva pozna in čeprav dejansko ne zdravi nobene bolezni, je še vedno najboljše paliativno sredstvo proti neverjetno velikemu številu najrazličnejših bolezni, začenši z navadnim prehladom pa vse do revmatičnih deformacij. In čo prav to zdravilo že polnih 75 let preskušajo in analizirajo, še vedno niso prišli do tega, kako dejansko deluje.
Ze 1849 leta so kemiki izo.i-rali salicilsko kislino in s tem osnovo za sedanji aspirin — čarobno zdravilo. Toda zdravniki so ga odklonili, ker so ugotovili, da ima določene škodljive posledice. Trinajst let pozneje je Karl Friedrich Gerhard, ko jo preizkušal razne spojine v svojem laboratoriju v Strassbourgu, sintetiziral acetilsalicilsko kislino. Pri tem pa se ni zavedal, ds je v tem kemičnem spajanju odkril eno najbolj učinkovitih zdravil v zgodovini. Sele leta 1899 je človeštvo prvič zvedelo za učinkovito delovanje ace-tilsalicilne kisline .Tega leta je Felix Hoffmann, ki je delal v Bayerjevi tovarni, preizkušal to kemično spojino na svojem očetu in ugotovil, da so očetu naglo popustile bolečine, ki jih je trpel zaradi revme. In kmalu zatem je to zdravilo, ki so mu nadeli ime aspirin, začelo osvajati svetovna tržišča.
V prvih letih so zdravniki preko svojih pacientov zvedeli za najrazličnejše delovanje aspirina. Zdravniki so v začetku
(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIinilllllMIMIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJmilllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllilllllllllllltKIIIIIIIHIIIIIIillllHMIIIKIIHIIIHIIIHtflIIIIIIIIIII
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaši načrti bodo šli kot po olju. Ne-znaten, toda neprijeten spor v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zaupajte drugim tega, kar se jih ne tiče. Neka oseba, ki jo imate radi, se vam bo približala.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Povabili vas bodo k sodelovanju. Nakazujejo se vam zelo prijetne ure v, novi družbi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Na pot boste morali. Ne računajte preveč z obljubami, ki ste jih dobili.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Organizirajte svojo dejavnost, da vam
kaj ne spodleti. Bučen, toda ne neprijeten razgovor.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S čutom za mero boste spravili v koš tiste, ki bi vas radi spodnesli. Razgiban dan.	*
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne nasedajte podtikanjem tekmecev. V čustvenih zadevah ne bo šlo vse gladbo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce boste hoteli uveljaviti svojo
pravico, boste morali udariti po mizi. Nervozni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Malo popustljivosti in vse se bo uredilo. Dobro se boste izmazali iz nekega čustvenega zapletljaja
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Težave ne bodo majhne, vendar se bo vse prav izteklo. Manj ljubosumnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ker po stari poti ne gre, uberite novo V ljubezni vse v najboljšem redu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Korak za korakom, kot dopuščajo vaše moči. Zvečer nevsakdanje srečanje.
predpisovali aspirin proti revmatičnim bolečinam, pacienti pa so jih obveščali, kako jih je to zdravilo od časa do časa rešilo tudi glavobola. In tako je postopoma aspirin postajal nekakšno u-niverzalno, skoraj bi rekli edino sredstvo proti mrzlici ter proti bolečinam skoraj vseh vrst bolezni, začenši z zobobolom pa vse do blažjih oblik raka. Pri revnatičnih okvarah ima aspirin dvojni učinek. Ne samo da olajšuje bolečine in da znižuje temperaturo v vnetih sklepih in mišicah, pač pa pripomore tudi k zaviranju ali celo ustavljanju samega procesa. Nekaj časa je to «vsemogočnost» aspirina kot zdravila proti revmatičnim obolenjem spravil v nevarnost kortizon. Toda kmalu so strokovnjaki vrnili aspirinu njegovo po-kolebano prvenstvo, ker so ugotovili, da zdravljenje s kortizonom more imeti tudi določene škodljive posledice.
Neki zdravniki so se prepričali tudi v to, da more aspirin v določenih pomenih delovati dobesedno kot hormon in da stimulira boljše delovanje nadledvičnih žlez. Aspirin kaže določen pozitivni učinek tudi pri ljudeh, ki bolehajo za ledvičnimi kamni. V začetku so ga predpisovali izključno za to, da bi z njim pacientu pomagali proti bolečinam, naknadno pa so nekateri zdravniki začeli trditi, da a-spirin vpliva tudi na to, da se ne ustvarjajo novi kamni.
Aspirin ima veliko prednost nad ostalimi zdravili, ko gre za blažitev bolečin. Posebno prednost ima nad morfijem. To pa zaradi tega, ker se organizem nanj ne privadi in zato ni treba, da bi postopoma večali njegove doze. Neki zdravnik se je izrazil, da se edino kandidati za samomor ne morejo navdušiti nad tem zdravilom, kajti tudi velike količine aspirina ne morejo povzročiti smrti.
Toda to še ne pomeni, da prevelike doze aspirina ne morejo biti smrtne, če gre za mlad organizem, če gre za otroka.. Glede tega so zelo značilni podatki z onstran oceana, Samo v ZDA umre na leto nad 100 otrok zaradi prevelike doze zaužitega a-spirina. Aspirin pa lahko postane nevaren tudi ljudem, ki bolehajo za ulkusom na želodcu. Včasih povzroča aspirin krvavi, tve v želodcu, včasih celo perfo-racijo. In še ena negativna stran po tolikih hvalah: kot velja za vsa zdravila, velja tudi za aspirin, da so namreč posamezniki proti njemu alergični. Celo majb na doza aspirina more pri ale-gikih povzročiti omotičnost, bruhanje ali pa asmatične krize. Toda glede tega (je treba koj dodati, da »o ti primeri zelo redki in zato ostane aspirin še vedno najbolj gotovo sredstvo proti najrazličnejšim bblečinam, pa čeprav ne proti boleznim.
«GUERIR»

Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Solisti; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sopranistka Ada Merni; 18.45 Orkestri; 19.15 Radijska u-niverza; 19.30 Znani pevci; 20.00 Sport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba; v odmoru Obletnica meseca; 22.15 Jazz.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Lahka glasba; 13.40 Zborovsko petje; 14.05 Komorni koncert; 12.25 Električne kitare.
Koper
6.16 Jutranja glasba; 7.00 Prenos R.L; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Dunajska promenada; 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 15.45 Prenos RL;
16.15	Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 The Shadows; 19.30 Prenos RL; 22.15 Heywood; 22.40 Dve Lovčevi skladbi.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skazi čas; 11.45
Slovenija
da
na-
Po večerji se nas je nekaj odtrgalo od ostalih in pohiteli smo v prijetno gostilnico, ki smo jo bili zagledali tik pred vhodom v mladinski hotel. Tu smo posedli in neki naš tovariš (kdo je to bil, se sedaj res ne spominjam), je povedal, da slavi rojstni dan. Naročil je steklenico chiantija... Kako je teklo! Najprej nam je očistilo grla, ki so bila suha od poti, nato nam je dalo še malo poguma in nas končno navdahnilo, da vendar pokažemo, od kod smo doma. Zapeli smo...
Prav tako smo peli drugega dne, po večerji, ko smo se vrnili iz Carrare. Tedaj smo se zbrali na dvorišču pred hotelom vsi izletniki. Aljoša je privlekel svojo trobento, harmonika in kitara sta bili tudi nared — pa smo jo urezali. Glasovi so bili sicer nekoliko hripavi, a vseeno čvrsti.
«Fantje, pokažimo, da z peti ! »
«Dajmo Katjušo.»
•Eno ljubezensko.»
«...in eno veselo.»
Peli smo in peli. Na oknih in na dvorišču je postajalo venomer bolj živo. Počasi so se zbirali okoli naše skupine in poslušali z radovednostjo na obrazih. Trenutek smo si odpočili, sem si dejal, ko sem videl, da je vse tiho in da se le dva kregata, katero naj zapojemo. Motil sem se le deloma, kajti čeprav truden in izmučen je Aljoša kljub temu izvabljal narodne motive iz svoje svet-lorumene trobente...
Ta čas nas je obkrožila gruča italijanskih študentov.
•Da dove siete?»
•	Che lingua parlate?»
•	Ma capite bene l’italiano?» Govorili smo jim o svojem narodu, segali si v besedo in hlastno odgovarjali na vprašanja, ki so deževala od vseh strani. K meni je. pristopil neki •romagno-lo». Malce samozavestno me je vprašal :
•	Siete sloveni, no?» Odgovoril sem mu pritrdilno, misleč, da je pač to že zvedel od ostalih, in je le skeptičen, ali pa da želi peljati p ogovor.
•	Vedel sem,» mi je rekel, •po vašem petju sem to spoznal.»
«Res?» Zanimalo me je, ali je to mogoče.
•	Da, povečini so vaše pesmi otožne, vesele pa imajo ritem valčka. Poleg tega pa imate tudi mnogo partizanskih, ki jih tudi mi kdaj pojemo.»
Res je, prav ima, sem si dejal. Ampak, od kod pa vse to ve?
•	Od kod pa ste?»
•	Iz Trsta.»
•A, torej člani tiste manjšine, ki živi na deželi okoli mesta in v predmestnih četrtih...»
Strmel sem, od kod mu vse to, saj še marsikdo v naši deželi ne ve, da obstajamo...
Drugega dne nas je čakalo marsikatero presenečenje: Pisa, zamude, zvečer pa Santa Croce ter Arno...
Ce res nečesa ne bom mogel pozabiti s tega izleta, je to gotovo pokrajina, neenakomerna, gričevnata in lepa. Modro nebo in dolge vrste cipres med oljčnimi nasadi in listnatimi gozdovi.
Povratek je bil dolg, toda kaj, saj je bila družba izvrstna. Hripava sicer, utrujena in zaspana razen Aljoše in trobente, seveda. Mislim celo, da je malo govoril — na trobento igral pa.
Tako smo si krajšali čas,
S te poti domov sem si zapomnil še dva prizora v zvezi z dejstvom, da smo bili tujci.
Prvi je imel za prizorišče Fiesole, kjer nas je hotel neki menih med drugim tudi prepričati, da je bolje, če govorimo po italijansko, češ, da mu ne gre v glavo, čemu govorimo v tujem jeziku, če smo iz Trsta...
Drugi pa nas je spomnil na neko sveto resnico...
Bilo je to v baru ob avto cesti, ko je barist dejal: •To so Slovani...»
Spet vprašanje: •Iz česa to sklepate?»
• Eh, il fascino slavo... Vaša dekleta so vsa lepa, blagor vam...»
Ko sem stopil iz avtobusa in po že znani poti šel domov, sem si mislil, da sem s tega, zame zadnjega šolskega izleta, odnesel marsikaj. Le žal mi je bilo, da nisem spoznal tudi ljudi, in ne samo kraje ter spomenike
Rado Simoniti petdesetletnik
Primorska je dala veliko slovenskih glasbenikov. Dovolj je, da omenimo H. Volariča, V. Vodopivca, S. Kumarja, V. Mirka, pa še druge že pokojne. Kar lepo število pa jih sedaj deluje po Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Med temi zavzema vidno me. sto Rado Simoniti, ki slavi danes svoj 50. rojstni dan.
Rado Simoniti se je rodil 15. maju 1914. v Fojani v Brdih. Njegov oče je bil kmet in obrtnik, toda tudi organist. In Rado se je prvič srečal z glasbo prav tu, pri očetu organistu. Se zelo mlad pa je moral v Ljubljano najprej n» srednjo šolo, nato na glasbeno a-kademijo. V času glasbenega študija je imel veliko vzorov in se pri mnogih zgledoval, toda najbolj sta mu bila blizu Osterc in Marolt. Osterc kot glasbeni pedagog, Marolt pa kot interpreta-. tor. Ko že omen jemo Marolta, naj dodamo, da je Rado Simoniti

PETEK, 15. MAJA 1964
Judovski praznik «Shavuoth»; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kamet;
16.00	Program za najmlajše;
18.00	Vatikanski koncil; 18.10 Lahka glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 20.00 Giro d’Italia; 20.25 Stevenson-Guerrini: «Il giudice»;
21.00	Koncert.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Emilio Pericoli; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.35 Koncert; 16.10 Rapsodija; 17.45 M. Twain: «L’uomo che corruppe Hadlei-bur»; 18.35 Enotni razred; 18.50 Tenis; 19.05 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.35 Glasbeni variete; 21.35 Znanstvena oddaja;
22.00	Jazz.
III.	program
18.30 Gledališče; 18.55 Demokracija v Afriki; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Pizzettijevi preludiji; 21.20 Duerrenmatt: «Poroka gospoda Mississipplja».
8.05 Zabavni orkestri; 8.30 Po domačih logih; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Od valčka do kola; 10.15 Iz Offenbachovih «Hoff-mannovih pripovedk»; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra ; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.26 Naši vižarji; 13.30
Domače skladbe; 14.05 Sola; 14.35 Bolg. zabavna glasba; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan; 17.05 «V podvečer» ;	18.00 Aktualnosti ;
18.10 Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripoveduje nam...; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 L. M. Škerjanc: Godalni kvartet št. 5; 21.05 Orkester Osborne; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za razvedrilo; 23.05 Popevke.
Ital. te le vizi}a
8.30 Sola; 16.00 Prenos športnega dogodka; 18.00 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 19.45 Koncert; 20.15 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 De Benedetti: «30 sekund ljubezni»; 22.40 15 minut s Tulliom Pane-jem; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Italijani v ital. filmu; 22.30 Lahka glasba; 23.15 Sport.
Jug. televizija
17.00	Ruščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.05 Kuharski nasveti; 18.30 «Kuba» — informativna oddaja; 18.50 Glasbeni mozaik; 19.00 TV obzornik; 19.30 J. S. Bach: «Kantata o kavi»; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Ekran na ekranu — filmski mozaik; 21.46 Pianistka Lantieri; 22.15 Poročila.
med študijem nekaj let sodeloval z Maroltom tudi pri vodstvu Akademskega pevskega zbora, ki je bil tedaj brez dvoma najboljši slovenski pevski zbor.
Po končani glasbeni šoli je Rado Simoniti dobil službo v Splitu, kjer je poučeval na tamkajšnji glasbeni šoli in hkrati vodil zbor «Tomislav». Leta 1939, ga spet srečamo v Ljubljani, kjer nadaljuje študije in je zaposlen v Operi kot korepetitor zbora. Dve leti zatem smo že v vojni in Rado Simoniti se vključi v o-svobodilno gibanje in 1943. leta ga srečamo v partizanih. Naslednjega leta pa je že v Bariju, v južni Italiji, kjer se začne njegova morda najlepša doba: doba izredno napornega in požrtvovalnega dela, toda tudi najbolj spon. tanih aplavzov, kar si jih glasbenik sploh more zaželeti, pa čeprav so ti aplavzi hkrati tudi odraz dobe in trenutnega razpoloženja. V Bariju namreč Rado prevzame zbor mladih Slovencev, bivših italijanskih vojakov in internirancev, ki so se pripravljali za v partizane — in iz tega se rodi pevski zbor «Srečko Kosovel ».
Vse zgodovine tega zbora ne moremo opisati. Bilo bi je za knjigo. Ker pa je tesno povezana z življenjem današnjega slavljenca, bomo našteli vsaj glavne etape: Simonitijev zbor je začel žeti slavo na koncertih v Bari-ju in drugod po južni Italiji, kjer je pel vojakom in raznim zavezniškim misijam. Nato je odšel v domovino in od Visa navzgor po Dalmaciji prirejal koncert za koncertom, dokler ga niso še vedno 1944. poklicali v osvobojeni Beograd in odtod kmalu poslali v Sofijo, kjer je pel na prvem vseslovanskem kongresu. Nadaljnje etape ga rodijo v Ljubljano, na Češkoslovaško, kjer so zbor posneli za film in nato v Pariz, Belgijo in Svico. Namenoma smo njegov obisk Trstu pustili za konec: kdo se ne spominja veličastnega in, žal, edinega koncerta, ko je slovenska pesem donela v tržaškem «Verdiju» spomladi 1945?
O tem, kaj je Simoniti pomenil za zbor «Srečko Kosovel», bi se dalo veliko reči. Med skoraj sto člani zbora ga menda ni enega, ki bi ne bil svojega pevovodje vzljubil kot peoorodje in kot človeka.
Po razpustitvi zbora se je Rado Simoniti vrnil v ljubljansko O-pero. Tokrat kot dirigent, prvenstveno za italijanske in slovanske opere.
O Radu Simonitiju kot glasbeniku, kot dirigentu in avtorju številnih skladb in harmonizacij ne bomo govorili. Veliko je tega, samo naštevanje pa ne pove vsega. Njegova dela bodo ostala, saj so že njegovi samospevi za glas in klavir, ki jih je skladal še med vojno med enim koncertom in drugim, odlično študijsko gradivo za tedanjo dobo.
Ta kratek prikaz dosedanjega plodnega življenja današnjega slavljenca bomo zaključili z najnovejšim pa čeprav posrednim priznanjem: Ko je 25. aprila letos RAl proslavila dan vstaje italijanskega ljudstva, je imela na programu najlepše in najbolj značilne partizanske pesmi evropskih narodov. Bogastvo jugoslovanske partizanske pesmi je v tem primeru zastopala Simonitijeva h ar. monizaci ja makedonske «Bolen mi leži», za katero je komenta. tor RAl rekel, da je med najlepšimi, če ne najlepša partizanska pesem.
Ob današnjem jubileju Radu Simonitiju čestitamo in mu hkra.
ti želimo še veliko uspehov.
Goriško-beneški dnevnik
POSLEDICA NASILNEGA POTUJČEVANJA
Žena iz Števerjana pred sodiščem ker ni vedela ali je Lenardi ali Lenardič
Z vladnim odlokom naj v celoti odpravijo krivični lašistični zakon o poitalijančevanju slovenskih imen in priimkov
Pred goriškim okrajnim sodnikom ni vedel pomagati drugače kot s dr. Bassijcm se je morala včeraj tem, da je obtoženko oprostil zara-dopoldne zagovarjati 46-letna Ljubo- di pomanjkanja dokazov, mira Lenardi por. Božič iz štever-
jana, Sovenca št. a. Obtožena je bila potvorbe javnega dokumenta, ker da je pri svojem priimku na pro-pustnici dodala se črko «C». Ovadbo v tej zadevi je vložila goriska kvestura. Ko so namreč prejeli njeno propustnico za obnovo, je uradnik, ki ima opravka s potnimi Usti in propustnicami, opazil spremem bo pri priimku, ker naj bi bilo na osnovi dokumentov, ki jih je obtoženka predložila skupaj s prvo prošnjo za propustnico, med katerimi je bil tudi rojstni list števerjan-ske občinske uprave, njen pravi priimek Lenardi. Preiskava se je ponovno obrnila na županstvo v šte-verjanu, kjer so ugotovili, da uradno pri priimku obtoženke ni končnega «č», odnosno «c».
Obtoženka pa je odločno zanikala, da bi ona potvorila svoj priimek na propustnici in da ni niti točno pogledala, kako je bij zapisan njen priimek na njej. Poudarila Je nadalje, da se je vedno imenovala Lenardič
To primer je nov in jasen dokaz, kakšno zmešnjavo je povzročil po matičnih uradih slovenskih in narodno mešanih občin fašistični ukrep o nasilni spremembi slovenskih imen v italijansko obliko. Več kot dvajset let je minilo, odkar je fašizem klavrno propadel, njegovi potujčevalni zakoni, kakor je ta o imenih, pa dejansko še vedno obstajajo.
Ko je bil izdan ukrep o poitalijančenju slovenskih priimkov, ni bila potrebna nobena prošnja, ker so vse opravili uradno, z vladnim dekretom. Po polomu fašizma, ko so naši ljudje zahtevah, naj odpravilo ta krivični zakon in jim na enak način kot so ga vzeli, tudi vrnejo njihov prvotni priimek, pa so prišli na dan s tem, da je treba vložiti prošnjo, dokazovali svoje prvotno pravo ime m ie marsikaj drugega Tudi najnovejši zakon, ki so ga prejšnji mesec sprejeli v rimski zbornici in ki naj bi zopet vrnil pravico staršem, da lanko dajejo svojim
in komaj lani je čisto slučajno izve- ; otrokom neitaliianska imena, med dela, da'je na matičnem uradu svo- ; katerimi so seve,la tudi slovenska,
Le- ! nc priznava črk s strešicami, to je C, S in 2, to je prav tistih, ki so
testu drugih organizacij proti gradnji 60 m visokega nebotičnika, ki naj bi ga postavili ob podaljšku Ul. Borna v Gorici. Med razlogi protesta navajajo, da bi tak nebotičnik popolnoma zasenčil mestno županstvo in poleg tega bi zakrival pogled na grad vsem tistim, ki prihajajo v mesto iz Dola po Tržaški cesti.
Cepljenje po šolah proti otroški paralizi
Po odredbi pokrajinskega zdravnika v Gorici bodo izvedli tretjo fazo cepljenja s cepivom Sabin proti o-troški paralizi na osnovnih šolah v Gorici od 23. do 27. maja, dne 3. in 4. Junija pa bodo cepili dijake nižjih srednjih šol.
KONEC SEZONE KLUBA «SIMON GREGORČIČ»
Večer o «Umazanih rokah» ki jih bomo gledali v soboto
Predstavniki Slovenskega gledališča so nas na prijetnem večeru seznanili z delom Jeana Paula Sartra
V sredo zvečer je klub «Simon Gregorčič» priredil svoj poslednji večer v tej sezoni. Tokrat je povabil v Gorico predstavnike Slovenskega gledališča iz Trsta, da bi obiskovalce seznanili s Sartrom in njegovim delom *Umazane roke», ki jih bo prikazalo v soboto zvečer v prosvetni dvorani v Gorici.
Uvodoma je režiser Adrijan Rustja govoril o Sartru. Navedel je nekaj podatkov iz njegovega življenja ter področij, na katerih se umetniško udejstvuje. Opus Umazane roke so prikazali takoj po vojni, potem pa je avtor svoje delo odtegnil in dal šele letos I dovoljenje za njegovo ponovno predvajanje. V Italiji sta ga istočasno postavila na oder milanski Il Piccolo Teatro ter Slovensko gledališče. Po kratkem in zgoščenem opisu Sartrove filozofske in umetniške smeri sta člana SG Mira Sardočeva in Silvij Kobal nastopila v enem izmed napetih
dialogov. Prisotni so tako režiserja kakor tudi oba igralca ob koncu nagradili s prisrčnim ploskanjem.
Tajnik SPZ Gorazd Vesel se je Zahvalil predstavnikom Slovenske, ga gledališča za «predujem» na sobotno prireditev, zahvalil pa se je tudi vsem tistim, ki so v tej sezoni zvesto obiskovali večere ob sredah v «Gregorčičevem klubu».
je občine vpisana s priimkom nardi. Ko je torej izvedela za to, je izjavila obtoženka pri zasliševanju na policiji, ni imela nobenega razloga za spremembo priimka na pro-pustmci. Pravtako ni vedela povedati, kdo naj bi napravil spremembo.
Njen zagovornik dr. Formentini se je opiral na to njeno izjavo in predlagal naj lenardičevo oprostijo, ker ni zakrivila kaznivega dejanja. V podkrepitev svoje zahteve je predložil sodniku tudi uradni dokument, in sicer potrdilo o lepem vedenju obtoženke, ki ga je izdalo županstvo v števerjanu in na katerem je njeno ime zapisano s končnim «c». Se pravi, da je ista občinska uprava isti osebi izdala uradne dokumente, na katerih je na rojstnem listu priimek Lenardi, na nravstvenem spričevalu pa Lenardič.
Sodnik si pri tej zamotani zadevi
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto 16. maja ob 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13
JEAN PAUL SARTRE
Umazane roke
Sedeži po 400 in 300 lir, dijaki 200 lir
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ, U. Ascoii 1, tel. 24-95 ter eno uro pred pričetkom predstave.
za naša imena najbolj značilne. Ta ukrep seveda velia tudi za pisanje priimkov in torej tudi če pišzjo končni C, š ali 2 ie ta vedno še brez strešice.
Zamejski Slovenci zatorej upravičeno pričakujejo, eia bo deželna vlada levega centra, ki jo bodo predvidoma sestavili, pravično rešila tudi to vprašanje, ve pa to ne bo njena kompetenca, naj slavi rimski vladi točne predloge za njegovo rešitev, ne pa da bodo naše ljudi gnali pred sodnijo samo zuto, ker niti prav ne vedo, kako smejo zapisati svoje ime in priimek, ko pa si o tem še niso na jasnem niti pristojne krajevne oblasti.
VERDI. Ob 17.00: «Vento di terre lontane». G. Ford, B. Steiger A-meriški cinemascope v barvah.
CORSO. Ob 17.15: «Far West». Z B. Donahue in S. Pleshett. Ameriški barvni film.
VITTORIA. Ob 17.30: «Il castello in Svezia». Z M Ditti in C. Jurgens. Cinemascope v barvah Ital.-franco-ska koprodukcija Mladini pod 18. letom prepovedan.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CBISTOFO LETTI na Travniku št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici navišjo dnevno temperaturo 26.8 stopinje Db 14.10 in najnižjo 10 stopinj ob 5.10. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 45 odstotkov.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiimiiiiiiiiiuuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiniiiMiiiiiiiiiHtiiiiiiiii
SII\iDIHAU\iE MbšH
V podjetju Zumin v Gradiški grozijo z odpusti delavcev
Prekinjena pogajanja za kategorijo uslužbencev zusebnih bolnišnic
Vodstvo podjetja Zumin iz Gra-1 nik (po osem ur dnevno za vse diske, ki izdeluje razna železna o-1 uslužbence), dalje ni hotel priznati
grodja ter zaposluje okrog 55 delav- i minimalnih mezd kot so predvide-cev, je preko pokrajinske zveze in- na v državni pogodbi te kategorije dustrialcev v Gorici predložilo zahtevo, da bi odpustilo 20 delavcev tega podjetja. Sindikalne organizacije s svoje strani zahtevajo nujno sklicanje predstavnikov obeh strani, da bi v smislu člena 2 medkon-federalnega sporazuma, ki govori o odpustih delavcev in uslužbencev zaradi skrčenja delovne sile, razpravljali o tem vprašanju.
Vsedržavna pogajanja med delodajalci in delojemalci kategorije uslužbencev pri zasebnih zdraviliščih in sanatorijih so bila prekinjena zaradi nepopustljivega stališča zastopnika delodajalcev, ki ni hotel sprejeti .DlfifiJP&fh dft bi proučili delovni ur-
Prejemki delavcev pri mlatilnicah
Federacija dninarjev, včlanjena v CISL, je objavila povprečne mezde za dnevne sporazume delavcev pri mlatilnicah.
Strojnik bo prejel 1.950 lir dnevno, kurjač 1.650, upravitelj batnega ali električnega motorja, ki nima patenta, 1.650 lir, pomočnik strojnika 1.550, delavci, ki so neposredno zaposleni z mlačvo, po 1.550 lir, pomožno osebje moškega ali ženskega spola 1.300 lir, pomožno osebje pod 16. letom starosti 1.100 lir.
Proti gradnji novega nebotičnika
Krajevno turistično društvo Pro Loca v .Gorici,,se je pridružilo petk
■manti...............................................
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Goriški žganjar pred sodnikom zaradi etiket umrlega prednika
Nepravilno zadržanje žene pri prečkanju je dalo povod za nezgodo
Pred gorišldm okrajnim sodnikom sta se morala včeraj pri prizivni razpravi zagovarjati lastnik žganjar, ne 64-letni Giacomo Rigonat iz Gorice in 55-letni trgovec jestvin Carmelo Boccasin iz Trsta, Ul. Paci-notti 2. Prvega je sodnik pri prvi razsodbi obsodil na plačilo 60 tisoč lir globe. Obtožnica pravi, da je žganjar prodal rum z značko «Rhum fantasia» pri kateri pa je bila beseda «fantasia» napisana z manjšimi črkami. Trgovec pa je bil kriv, ker Je to blago prodajal, in so nekaj steklenic zaplenili v njegovi trgovini.
Bigonat Je pri včerajšnji razpravi dokazal, da so etikete z navedeno oznako bile v rabi pri njegovem podjetju pred leti, ko on še ni bil njegov lastnik. Po letu 1961, ko je po smrti prejšnjega lastnika on prevzel vodstvo podjetja, so uporabljali samo po zakonu predpisane etikete. Trgovec Je tudi priznal, da
je kupil omenjene steklenice že pred več leti.
Na te izjave, ki so jih potrdile tu. dl priče, se je opiral branilec odv. Cossa in zahteval oprostitev obeh obtožencev. Sodnik je njegovo zahtevo sprejel in oprostil Bigonata ker ni zakrivil dejanja, Boccasina pa ker ni njegovo dejanje kaznivo.
Nato se je moral zagovarjati pred sodnikom še soboslikar 54-letni Sigismondo Coprez iz Gorice, Ul. Formica 17. V obtožnici je navedeno, da Je dne 27. junija lani na križišču Ul. Carducci In Seminario v Gorici, podrl in Jo ranil Santo Gratton vdovo Tiberio, ki Je peš prečkala Ul. Carducci. Obtoženec je izjavil, da je žena prečkala ulico izven pre. hoda za pešce ter da se je pri tem vedla tako neodločno, da je povzročila trčenje.
Tudi včeraj Je poudaril svojo prvo izjavo in po obrambi odv. Ver-zegnassija ga je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
in tudi ne izenačenja plač med moškimi in ženskimi uslužbenci. Zato so sindikalne organizacije proglasile mezdno gibanje te kategorije ter so obenem poslale protestno pismo ministrstvu za zdravstvo in za delo s pozivom, naj intervenirajo v tem sporu.
Zadeva se v Gorici tiče uslužbencev bolnišnic <Vilia S. Giusto» in «Fatebenefratelli» v Ul. Diaz.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne okrog 10.30 sta se zatekli v civilno bolnišnico v Gorici 54-letna Angela Cavalcoli, ki stanuje v Ul. Giustiniani 121, in njena hčerka 28-letna Annamaria iz Ul. Cravos 15, ki sta dobili poškodbe pri neki cestni nezgodi. Prva je imela lažje rane na levem kolenu, po rokah in obrazu ter bo okreva-la v šestih dneh. Druga pa se je odrgnila na levem kolenu in bo zdrava v treh dneh.
Okrog. 17. ure se je zatekla na sedež Zelenega križa v Gorici 26-letna Liliana Bremec iz Gorice Ul. Pavia 58, ki Je dobila poškodbe pri cestni nezgodi. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na desni roki. Nudili so ji prvo pomoč. Okrevala bo v petih dneh.
Okrog 18. ure pa so poklicali avto Zelenega križa v tovarno Safog, kjer se Je pri delu ponesrečil 31 letni Gualtiero Simeoni iz Podgore Ul. Calvario 72. ‘Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili o-pekline druge in tretje stopnje po rokah in životu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Ob 18.30 so nudili prvo pomoč 16 letnemu Miru Kusterleju iz Gorice Ul. LunghTsonzo 49, ki se Je malo prej poškodoval na prstu desne roke pri telovadbi na Rojcah. Okreval bo v osmih dneh.
Ob 18.45 pa so sprejeli v.bolnlšni. co na zdravljenje 32-letnega Edoar-da Visentina iz Zagraja Ul. Carso 7, ki se Je ponesrečil z motociklom v Martlnščinl. Ugotovili so mu udarec na glavi s pretresom možgan in ga pridržali za deset dni na zdrav, ljenju.
V oratoriju se je ponesrečil
Včeraj okrog poldne so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice v Oratorij v Ul. Scala v Gorici, kjer se Je ponesrečil pri igri 10-letni Nello Camochiaro, ki stanuje v Ul. Formica 11. Dečka so odpeljali v bolnišnico «Pri sv. Justu» kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge ter so ga pridržali na zdravljenju za najmanj mesec dni.
Zopet bombe v Podgori
Včeraj dopoldne okrog 10. ure so vojaški izvedenci iz Trsta potegnili iz Soče pri mostičku za pešce med Straccami in P od goro dve granati srednjega kalibra, ki jih je verjetno voda naplavila na pesek, ter ju uničili.
TENIS EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAl
Danes v Genovi Italija-Rodezija
Jugoslavija v vodstvu nad Argentino
GENOVA, 14. — V prvem dnevu drugega kola teniškega dvoboja evropske cone za Davisov pokal me d Italijo in Rodezijo, bo imel Italijan Merlo za nasprotnika Salomona, medtem ko se bo moral Pie-trangeli spoprijeti z Beyem. Tako je določil žreb, ki je bil izveden ob prisotnosti civilnih oblasti z župan om na čelu na igrišču Vailetta Cambiaso.
Začetek žrebanja se je precej zavlekel, ker se je Tacchini pol ure pred slovesnostjo med trening-tek-mo pritožil zaradi bolečin v desni nogi. Igralca je zdravnik Sampdo-rie takoj pregledal in ugotovil, da ni nič resnega, a mu je vseeno priporočil počitek.
Taccnini bi lahko tudi nastopil proti rodezijskim teniškim igralcem, vendar obstaja nevarnost, da bi ga tekme, ki bodo trajale do ne. delje, utrudile. Zaradi tega še ni znano, če bo sploh nastopil. Vodja j
rv/Ati	n ri r\v\ ni n i rt irrlnTrll /A o
premagala tudi v doublu norveške tekmece in ker je prešla v vodstvo s 3:0, se je praktično že uvrstila v nadaljnji del tekmovanja.
V današnjem doublu sta Južnoafričana Diepraam in Drysdale premagala norveško dvojico Hansen-Jaage 6:1, 6:4, 10:8.
KOŠARKA
VARESE, 14. — Danes so odigrali prvenstveno tekmo I. moške košarkarske lige med Varese in Algor. Domačini so premagali gostujočo petorko 98:84 (49:32).
Med amaterskima reprezentancama
V soboto v Pordenonu
nogometna tekma Italija-Avstrija
PORDENONE, 14. — Italijanska amaterska nogometna reprezentanca je danes zaključila priprave za sobotno tekmo z reprezentanco Av. strije. Srečanje bo na stadionu «Bottecchia» v Pordenonu.
Tehnični komisar Antoniotti je danes zadržal igralce z razgibalnimi vajami in s trening tekmo, ki so jo, napadalci proti branilcem, igrali praktično le na polovici igrišča.
Ob koncu treninga je tehnični komisar najavil amatersko reprezentanco, ki bo sestavljena kakor sledi:
Tagliaferri, Nardoni, Di Francesco, Gorla, Bruno, Fontana, Lima, Colondri, Santonico, Moro in Ca-vattoni.
Edino za desno krilo Limo obstaja dvom, ker se Je igralec pritoževal zaradi bolečin v gležnju.
Jutri bodo «plavi» počivali, v soboto pa se bodo skupno z avstrijskimi nogometaši udeležili sprejema, katerega bo njim na čast priredila občinska uprava.
ekipe Odv. Canepele je izjavil, da «■»■■iHiiliiimiiiMiiiiiiiiimimMiimiiiimiiumiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiimmiiiiilimiiNiiiiimiiiiimmiiliiHl»
bo šele jutri, ko bo zdravnik ponovno pregledal Tacchinija, odločil, če bo v soboto igral ali ne v doublu skupno s Pietrangelijem.
BEOGRAD, 14. — Jugoslavija je danes prešla z 2:0 v vodstvo nad Argentino, ki nastopa v Beogradu v drugem kolu evropske cone za Davisov pokal.
Jovanovič, ki je otvoril dvoboj, je v štirih setih premagal upornega Soriana in sicer 3:6, 6:4, 6:1, 6:3, medtem ko je imel Pilič z Aubone-jem lažje delo in se je Argentinca odkrižal s 6:3, 6:1, 6:2.
* * * *
EASTBOURNE, 14. — 2e po prvem dnevu turnirja za Davisov pokal z Irsko je Anglija v vodstvu z 2:0. Anglež Sangster je premagal Irca Arthursa 6:2, 6:2, 6:2, Knight, ki tudi brani angleške barve, pa Jacksona 6:0, 6:0, 6:1.
• • *
OSLO, 14. — Južnoafriška teniška reprezentanca je v drugem kolu evropske cone za Davisov pokal
ZA SVETOVNI NASLOV V MUSJI KATEGORIJI
Visoke zahteve P. Kingpeteha
Dvoboj naj bi bil z Argentincem Accavallom
BUENOS AIRES, 14. — Svetovni prvak mušje kategorije Tajlan-dec Pone Kingpetch je sporočil argentinskim organizatorjem pogoje za nastop za svetovno krono proti Argentincu Horaciu Accavallu.
Pogoji so naslednji:	.
1. pet letalskih vozovnic (skupno
Koprčana Fafangel In Kosmina letos nista imela sreče na regati jadrnic Star za pokal «T. Nordio»
Ljubljanski študentje skupaj s tržaškimi po nogometni tekmi v Bo-1 juncu. Tekma je bila napeta in ker se je po regularnem času končala 2-2 (v prvem 2:1 za Ljubljančane), so jo podaljšali. Tudi tokrat se je zaključila neodločeno 3:3
12.000	dolarjev, nad 7 milijonov lir);
2.	plačilo stroškov za bivanje v hotelu prve kategorije za pet oseb;
3.	vabilo, s plačano vožnjo, taj-landskemu sodniku, kateremu bi morali izplačati nagrado v višini
1.000	dolarjev (600.000 Ur);
4.	vabilo z vsemi plačanimi stro ški odgovornemu uredniku revije «The ring» Natu Fleischerju, ki oi moral biti tudi član žirije. Organizatorje bi ta dvoboj stal pribUžno 45 milijonov lir.
S svoje strani pa so argentinski organizatorji ponudili Kingpetchu nagrado 30.000 dolarjev (nad 18 mi. lijonov lir) in so proti povabilu tako Fleischerja kot tajlandskega sodnika.
ATLETIKA
RIM, 14. — Predsedstvo italijanske atletske zveze je zaradi sestave moške štafete 4-X-100 m, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, določila nekaj tekmovanj. Prva preizkušnja bo 17. t. m. v Novari. Na tem prvem tekmovanju bodo preizkusili Berrutija, Ottolino, Prea. ionija, Sardija in Vicardija. Za o-stale preizkušnje bodo sproti določili atlete.
Predsedstvo zveze je nadalje določilo minimalne znamke in čase, ki bodo potrebni za nastop v Italijan, skem prvenstvu, ki bo od 27. do 29. junija v Milanu. Te čase in znam-ke bodo morali atleti doseči najkasneje do 21. junija. Minimalne norme so naslednje:
MOŠKI
100 m: 11"; 200 m: 22’4; «)0 m: 50”; 800 m: 1'55”5; 1500 m: 4’02”0; 5000 m: 15T5”; 10.000 m:	32’30”0;
100 m ovire:	15”4;	400 m ovire:
55”5; 3.000 m zapreke: 9’35”0; vi na: 1,90 m; daljina: 7 m; troskok: 14,40 m; palica: 3,90 m; krogla: 14,40 m; disk: 45 m; kopje: 60 m kladivo:	50 m; hoja na 10 km:
19’30”0.
ZENSKE
100 m: 12”6; 200 m: 26”5; 400 m: r01’’5; 800 m: 2'24”0; 80 m ovire: i2”6; višina: 1,50 m; daljina: 5,20 m; krogla: 11 m; disk: 35 m; kopje: 32 m.
TELOVADBA
RIM, 14. — Nova mladinska ženska reprezentanca, ki so jo sestavih iz najboljših telovadk, bo v soboto 6. junija sprejela v goste u-strezno reprezentanco Jugoslavije. Dvoboj v orodni telovadbi bo v mali športni palači v Rimu. Italijanska telovadna zveza je povabila na skupni trening, ki bo v Rimu od 7. t. m. do 5. junija naslednje tekmovalke: Alberti, Biagiotti, Macelli, Berrà, Garitta, Rizzo in Poz-zuolo.
NOGOMET
CASALE MONFERRATO*, *4. — Od 28. t. m. do 2. junija bo tja stadionu «Natale Palli» že tradicionalni mednarodni mladinski nogometni turnir za 8. pokal «Umberto Cal-ligaris», Turnir bo razdeljen v dve skupini, kjer bodo nastopile štiri italijanske mladinske enajstorice in štiri tuje. Italijo bodo na tem turnirju predstavljala moštva Juven-tusa, Turina, Casala in Napolija, medtem ko bodo iz tujine prispete Ferencvaros iz Budimpešte, O-lympique iz Nice, Hajduk iz Splita In Dinamo iz Moskve.
DUNAJ, 14. — Urugvajska nogometna reprezentanca, ki je na turneji po Evropi, je nocoj premagala pred 45.000 gledalci Avstrijo 2:0 (1:0).
Gola je v 11’ prvega in v 23’ drugega polčasa doseglo levo krilo Castro. Sodil je Kusak (CSSR).
KOLESARSTVO
VAIjLADOLID, 14. — Francoz Pou-Udor je danes zmagal na 73 km dolgi 15 etapi dirke po Španiji, ki so jo od Leona do Valladolida vozili na kronometer. Francoz je progo prevozil v 1 url 35’25". Za seboj je pustil Belgijca Proosta, Spanca Gabico itd.
S tem uspehom se je Poulidor uvrstil pa prvo mesto splošne lestvice pred Spancem Otanom. Sledijo Perez Frances, Velez, Jimenez, Man-zaneque, Uriona, Momene, Gabica, Bertran (vsi Španija) itd. Prvi Italijan Carminati je na 28. mestu.

***** uno i/4 T -	ha? Ali Je po naključju obstala, ali namerava ostati tu? Kdo
JQIA HORVAT}	i gQ? Domobrani, ustaši, Nemci...? Iščejo divizijo, to Je gotovo,
i i <
t
04,	+**^**^A~A~*^*0-N~*~*>**~*~*~*'
Odgovoril Je kratko in odsekano:
— Take vasi, kjer bi partizani, ustaši in domobrani hodl'1 pod roko, ni! Dovolj sva se pogovarjala, zdaj molči in spi!
Domobran navleče nase Še nekaj sena, se pretegne, zazeha in zadovoljno vzdihne:
— Lahko noč...!
Ko bi bil slutil, kaj se mu bo še pripetilo na tem skednju, ne bi bil želel — lahko noč.
Pred zoro so petelini odprli kljune, razklenili usta in potali noč. Potem so složno razglasili s hriba na hrib: Kukuri-kuuu... fašisti so tu...!
In res, komaj je zarja pregnala noč, na skednju je bila Se tema, ko Kaparo zbudi vznemirjeno lajanje številnih psov. Kosmatini so vzdolž vse vasi nekomu psovali dobro jutro. Kapara se zdrzne, kaj je to? S poti za skednjem Je prihajal razločen hrup in po tem hrupu in lajanju psov, Id zlepa ni hotelo nehati, je Kapara sklepal, da je v vas prišla vojska. Se za hipec ni podvomil, čigava. Razgrebel je seno in pohitel, če b: pod opeko ah skozi špranje mogel razbrati, kdo so. Nikjer pripravne špranje. Vrne se na ležišče, sede in razmišlja, kaj naj stori. Sodeč po glasovih, ki so prihajali do njega, stoji sovražna kolona, ki je prišla v vas, na poti in čaka. Koga ča-
a je prav tako gotovo, da je ne bodo našli. Da, divizije ne bodo našli, a zato je Kapara v mišnici, če najdejo m prunejo Kaparo, bo morda to le majhen plen?! Se opazil ni, kako drhti. Napenjal Je ušesa, obračal oči, kaj bi, kam bi? Ce pridejo na skedenj, če splezajo po lestvi...? Glasovi na poti za hip utihnejo, a se takoj zaslišijo okoli skednja. — Izdaja? Obkoljen sem! — šine Kapart skozi možgane, čuti, kako mu srce butne in se mu grlo stisne. Gotovo...! Na dvorišču topot in hrzanje konj, klicanje vojakov, kletve in obupno besno, ob-nemoglo lajanje psa, ki mu je veriga pri vsakem poletu stiskala grlo in sekala glas. Nekdo krikne: — Kuš, majko ti...! — Slišal se je top udarec s škornjem, pes zacvili, pa takoj nato še besneje zalaja. Ni bilo dvoma: tu nekje je sedla smrt in zdaj brusi koso... Kapara za hip pomisli — morda so to le sanje! Morda so to vendar le sanje. Treba si Je samo pometi oči, Jih na široko razpreti in vse bo izginilo: lajanje, kletev, skedenj in ta vas, izginila bo tudi ta tema, a ko se bo ozrl, bo zagledal malega Stevico, zagledal bo Repico, Martina, Tamburico, Vodenjaka... zopet bo v svoji desetniji, med svojimi pri brigadi. Spomin na brigado mu zada bolečino do obupa. Prekolne življenje, svojo' pamet in tisti bedasti trenutek, ko je legel, ko je zaspal pod Ustim hrastičem. Prašiči... buče in prašiči! Glasovi na dvorišču ga vmejo k stvarnosti. Razume, da tu ni kaj več premišljati, nekaj mora ukreniti, nekaj mora poskušati, saj menda ne bo dopustil, da Jim živ pade v roke. Da bi imel vsaj bombo, pištolo, karkoli! Prva njegova misel Je — uteči! Spustiti se dol, odpreti vrata in potlej kot zver smukniU med njimi, se kako prebiti, kamorkoli samo da ga živega ne ujamejo! Uteči... da, a kam uteč), ko je dd vseh strani obkoljen in edini izhod v svobodo pelje ravno na njihove cevi. Uteči ni bilo mogoče. Ko bi se zakopal v seno? Iz dal ga bo domobran Pogled na domobrana, ki je še zmeraj Bpal tu zraven njega, ga še bolj vznemiri. Ta pasja duša ga
bo izdal, da si reši kožo...! Kot blisk se mu posveti misel — ubiti ga, zaklati gai Zaklati ga zdaj takoj, zdaj, dokler še ni odprl oči, trdno mu zatisniti usta in z nožem v srce. Da, to bo najbolje! Kapara počasi izvleče nož in odpre rezilo. Pomi-sli — najbrž ti je tako sojeno, da končaš pod mojo roko. Enkrat sem te zgrešil, zdaj menda ne bom. Se enkrat mu pogleda v obraz, da bi videl, če spi. V tisti poltemi mu je komaj razbral poteze v obrazu. Domobran je dihal enakomerno, počasi in spokojno kakor otrok. Zaspanec... še umrl bo v spanju! počasi in previdno mu zgreba seno s prsi, da bi lahko kar najbolj natanko nameril udarec. Na dvorišču pes spet pobesni. Zahrza konj, kletve, zbiranje! — Bum... odjekne strel, pes umolkne, a domobran skoči iz sna in krikne brez uma: — Partizani, partizani!... Pssst...! Molči...! — ga zgrabi Kapara za usta in mu zabode pogled v oči ter obupno šepeče: — Molči... molči...! — Joj, joj, s kom spim! Vse okoli njega ustaši, on kriči pa: partizani! Brez diha je prisluhnil, ali bo kdo pritekel na skedenj in sklical alarm. Krepko se je pokesal, da ni takoj zaklal domobrana, kakor je nameraval. Zdaj tudi domobran razume, kaj se dogaja in tiho prestrašeno vpraša:
— Kdo je... Kdo je zunaj?
— Ustaši — šepne Kapara.
Domobranec zazija:
__ Kako veš, da so ustaši?
— Vem... Ubijajo pse. To delajo samo oni, psi!
Sedela sta drug zraven drugega, na smrt prestrašena in
' bieda. _ Izdal me bo, Izdal me bo...! — je trepetal Kapara,
stiskal skriti nož in se boril sam s seboj, kaj naj ukrene. — Gotovo ga bo izdal! — Počasi in neopazno se pritisne k do-mobranu in ga na videz od strahu objame s prosto levico. Na licu čuti topel, vznemirjen dih. Zdaj ko ga drži, zdaj se je treba odločiti, hitro, pa hitro. Domobran se zagleda Kapari v oči in ves prestrašen reče:
— Zaklali me bodo!
Kapara se strese.
— Kdo te bo zaklal?
— Zaklali me bodo ustaši...
Ali je kaj zaslutil in se na ta način poskuša izogniti smrti, ali pa se res boji ustašev? Kapara je drhtel, mučil samega sebe, potil se je, ves v dvomu in negotovosti. — Izdal me bo, pasji sin, izdal ipe bo... Najbolje bo, če ga zakoljem in se otresem skrbi Ce mu prizanesem, postavljam svoje življenje na kocko. Kako naj se prepričam, kako naj Izvem... — Naposled se domisli. Zvijačna in strupena zanka mu pride na usta. Šepne mu:
— Ko bi se predala?
Stiskal Je nož in čakal odgovor, če samo malo pokima * glavo, če se s čemerkoli pokaže pripravljen na predajo; ga bo 6umi z nožem naravnost v srce... A namesto odgovora je domobran še huje drhtel in neprenehoma tarnal: — Mene bodo zaklali, zagrozili so mi, da me bodo zaklali...!
Kapara se oddahne in ga ves srečen spodbuja;
— Tebe	bodo	zaklali,	ali	misliš, da mene ne bodo? Tudi
tisti pes na	dvorišču, tudi	on	se ni	predal, pa je bil na verigi
in zakaj naj bi se midva predala?!
— Ko bi se zakopala v seno? — brž predlaga domobran-
— Pa če pridejo po seno?
Domobran široko odpre usta... kaj bo, če kdo od ustašev pride na skedenj, tega ni vedel. 2e misel na to možnost J® prekašala njegovo domišljijo. A čemu naj bi Jih čakala tu? Ker imajo konje, bodo prišli tudi po seno!
— Ko bi šla v hlev U) legla v jasli?
V Jasli?	Misel	ni bila	slaba ln	Kapara pristane. Morda Je
to	najbolje,	kajti	kdo ju	bo	iskal	med kravami v jaslih? Ne
da bi tratil čas, da domobranu znak, da gresta. Poravna šlem. si pritegne pas in s pripravljenim nožem v roki gre proti lestvi. V tem hipu zasliši pred vrati kletev in korake. Komaj sta se mogla vreči in malo pokriti s senom.
(Nadaljevanje bltfV
.	------ --------------------------------------------------------------------------------:_____, „ Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt-
UREDNIšTVO: TRST — UL. MONTECCHI 8-II. TELEFON »S-808 in »4-838 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUico l - i	dln fetrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana,
tptna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, po)	traovskl 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln gorlfike pokrajine »*
stari tre 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega P . STANlSLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Stari trg a	naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Società PubbUcità Italiana». - Odgovorni ureanin._________________________________________________________________________________________________________________________