,	..	,	.	Leto	IX	(XV1)
Hosm.na p.ae9na v gotovin	Maribor,	pscnedelek	14	junuara	1935
MlIVORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnlltva 3440, upravo 34M	TH*	"UP	TBTHk	99
Izhaja razen nadalla hi praznikov vaak dan ®b '*• url / Valja maaaCno prajaman v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Ogleee	I
sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljeni t Poštni čekovni ra£un it. 11.40«	77
■■lUTBTn-^ 'm
JUTRA’
1 '
Stalili® male antante
Govoriti jezik, diplomatov pomeni govoriti tako, da z mnogimi besedami ničesar ne poveš, ali pa tisti, ki te posluša, tvoje besede lahko tolmači tako ali drugače, kakor mu pač prija. V takem ie^iku se navadno izdajajo tudi diplomatski uradni komunikeji. Kljub temu, ie to vsesplošni uzus, pa so nas naši zunanji ministri male antante že večkrat Presenetili z izjavami, ki so sicer bile skrajno previdno zasukane, vendar Pa tako jasne, da niso dopuščale sto tolmačenj. Tako previdno zasukan, a Precej odločno jasen je tudi komunike, kf so ga izdali gg. Jevtič, B e n e š in J i t u i e s c u po konferenci v petek zve čer v Ljubljani. Pa tudi že dejstvo sa-mo, da se je ta konferenca sklicala prav v Ljubljano, ni brez vsakega pomena; tudi to nam govori vsaj toliko, kolikor uradni komunike! Rimski načrti, o katerih so gg. Jevtič, Beneš in Titulescu razpravljali v Ljubljani, tičejo nas Slovence, katerih središče je Ljubljana, bolj neposredno kakor vse druge Jugoslovane in bolj kakor češkoslovaško ter Romunijo. Ali -bi mogli naši zunanji ministri Prav v tej Ljubljani skleniti nekaj, kar bi bilo v nasprotju y našimi vitalnimi interesi?
bi bilo v nasprotju z našimi vitalni-Zunanji ministri male antante so s svo io konferenco v Ljubljani dokazali najprej, da hočejo imeti trdne temelje svojih stališč v smislu skupnosti, preden Prično s komurkoli in kakoršnakoll podajanja za uresničenje tistega, kar naj bi Cedilo za srednjo Evropo iz sporazuma med gg. Lavalom in Mussolinijem. Nato 550 Pa določili načelno stališče, ki ni moglo biti drugačno kakor tako, kot nam £a predočuje uradni komunike:	»Sma-
trajoč, da morejo ti (rimski razgovori) v znatni meri okrepiti ohranitev in organizacijo miru, se sklenili (zunanji ministri ma!e antante) sodelovati v najiskre nejšem duhu z vsemi zainteresiranimi silami za praktično izvedbo načel rimskih sporazumov.« Danes, ko se vsa resna in poštena Evropa trudi z vsemi napori za ohranitev miru, pač ne bi mogla tista mala antanta, ki je bila pri mirovnem delu vedno prva, zavzeti v tem vprašanju drugačnega stališča, ne bi mo Sla a priori odkloniti možnosti sporazuma in sodelovanja.
Toda takoj za tem naglaša uradni komunike, da mislijo države male antante ;>ob isiem času tudi na zavarovanje svojih nacionalnih in splošnih interesov, ka-terih zvesta braniteljica je bila mala an- j tanta ob vsaki priliki.« Ta stavek nam ( Pove docela nedvoumno, da načelna. Pripravljenost male antante za sodelo- j vanje pri uresničenju rimskih načrtov ni morda tudi brezpogojna. Mala an-tanta more sprejeti v tem oziru samo talf sporazum, ki bo obvaroval v popol-meri vse interese tako njene celote, tudi vsake posamezne članice po-sebel. Ne vemo sicer, ali je naše pojmo-Vanje tega pasusa docela pravilno tudi ^ede vprašanja skupnega ali ločenega nastopanja, vendar se nam to tolmačenje vsiljuje tako, da zveni iz komunikeja Pogoj: mala antanta je neločljiva enota in zahteva, da se tudi o rimskih načrtih pogaja z Italijo in Francijo skupno, Pa morda ločeno po državah, kakor *®Ii K. Mussolini, ki bi hotel na vsak na-cm ignorirati malo antanto in jo zamenjati z nekakšnimi »nasledstvenimi« državami, kar je zelo meglen in raztegljiv Pojem. Ako je to naše tolmačenje pravilno, potem je ljubljanski sklep samozavestna gesta, ki io bo z odkritim odo-
Potek plebiscita v Posaarju
Plebiscit le bil izvršen v popolnem miru in redu ob ogromni udefsibi okoli 95 odstotkov upravičencev — Rezu tati se objavilo ieSe jutri —
Nemci prepričani o zmagi
SAARBRUCKEN, 14. januarja. Včerajšnji plebiscit v Posaarju je potekel v največjem redu in miru in ni bilo nobe
nega večjega incidenta. Policija in mednarodne čete sploh niso imele povoda intervenirati. Udeležba je bila ogromna in bo znašala najbrže 90 do 95 odstotkov. Večinoma so glasovali že vsi dopoldne, tako, da so ponekod izvršili glasovanje že do 5. ure popoldne. Ker bodo rezultati plebiscita objavljeni šele jutri zjutraj, se zadovoljuje evropski tisk zaenkrat s tem, da opisuje potek plebiscita in objavlja razne prognoze. V Nemčiji so trdno prepričani, da je izpadel plebiscit v korist Nemčije, pa tudi vsi objektivni Francozi računajo s takim rezultatom. Uradna Francija je zavzela na pram saarskemu plebiscitu rezervirano,
narodov sprejet in izveden. Francoski finančniki so le zaskrbljeni zaradi plačila 900 milijonov frankov, ki jih mora Nemčija dati pri odkupu rudnikov in industrije. Drugo skrb pa povzroča strah pred emigracijo, kajti računa se, da bo Posaarje po nemški zmagi zapustilo 40 do 50 tisoč ljudi. Francija je zaprla vse svoje prehode in strogo nadzira ves promet. Prvi begunci se že pojavljajo na francoski meji. V ženevskih krogih zma guje prepričanje, da so Francija, Anglija ?n Italija popolnoma sporazumljene v tem, da se mora saarsko vprašanje rešiti popolnoma že na sedanjem zasedanju.
PARIZ, 14. januarja. Člani plebiscitne komisije Društva narodov bodo jutri zve-
a obenem tudi objektivno stališče in bo čer po objavi rezultatov glasovanja od zato rezultat brez težkoč pri Društvu > potovali v Ženevo, da predlože svetu
Društva narodov poročilo in material o plebiscitu.
BERLIN, 14. januarja. Vsa nemška javnost je trdno prepričana, da pomeni včerajšnji plebiscit v Posaarju zmago zavesti nemške nacionalne skupnosti nad separatizmom in strankarstvom. Po uradnih izjavah bo po vrnitvi Posaarja k Nemčiji zapustilo plebiscitno ozemlje le 24.000 ljudi. Gre tu za 3000 političnih emigrantov iz Nemčije, za 3000 Posaarcev, ki so postali francoski državljani In 4500 Židov. Ostali so večinoma tujci. Listi menijo, da je Nemčija dobila najmanj 708/» glasov.
HAAG, 4. januarja. Holandska vlada je izjavila, da je pripravljena prevzeti del emigrantov iz Posaarja, izvzeti so le komunisti, ki so tudi na Holandskem nezi-željenl gosti.
Po$aianja med Frantiio in Angliio
AKCIJA ZA ČRTANJE VOJAŠKIH KLAVZUL VERSAILLESKE MIROVNE POGODBE IN RAZOROŽITEV.
LONDON, 14. januarja. Zunanji minister Simon se je v soboto odpeljal z letalom iz Ženeve v London, da se danes udeleži seje kabineta, na kateri bo poročal o svojih razgovorih z Lavalom. Predmet njegovih razgovorov kakor tudi seje kabineta je angleški načrt za vrnitev Nemčije v Društvo narodov. Načrt določa črtanje vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe, ako se Nemčija obveže, da pod piše splošno razorožitveno konvencijo. Na ta način bi bila po angleškem mnenju Nemčiji dana popolna enako-
UIIIV1IJU llVlIlVijl	|/vpv..»u	—----------- —
pravnost in bi se potem lahko vrnila I nost.
v Ženevo. Po seji kabineta bo sir Simon najbrže že danes zvečer odpotoval v Ženevo* da obvesti Lavala o sklepih vlade. To bi bila priprava za Flandinov in Lavalov obisk v Londonu. Francija je baje načelno soglasna z načrti Anglije, vendar pa zahteva zase večjo vojsko, kakor bi jo smela imeti Nemčija. Mimo tega stavi Francija še razne druge zahteve, ki niso do cela v skladu z angleškimi nameni. Vse je sedaj odvisno v glavnem od tega, ali bo hotela Anglija Franciji s svojo vojsko garantirati njeno var-
Delovni program francoske vlade
VELIK FLANDINOV GOVOR O NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI FRANCIJE V NOVEM LETU.
Sar in su rs& -.as;
programu svoje vlade. Dejal je, da name nov° ,eto. se *e P	^
rava zaključiti periodo deflacije in omo- T* ,xdede ,ft 5a "°ve2al soorazum med gočiti širšo podlago za kredit ter poskrbeti za to, da se irank čimbolj stabilizira. To je potrebno, ako se hoče preprečiti nadaljnje naraščanje brezposelnosti.
Potem Je govoril o politični neodvisnosti sodnikov in drugih zadevah. Glede zunanje politike je Flandin dejal, da je pri- u...------------------------
staš načrtov Lavala, to je politike po-1 mu tajniku Društva narodov poročilo mirjevanja z vsemi narodi. Kdor hoče o Izvedbi preiskave glede krivde po-zavarovati mir, mora biti močan, ven- sameznih madžarskih oblastev na mar dar pa je treba v mednarodnih odnoša- seilleskem atentatu. Tajnik Avenol je jih tudi pripravljenosti za napredek. Ako poročilo izročil angleškemu delegatu
tudi romunski zunanji minister g. Titulescu. Najprej je g. Titulescu odločno mam amuinu	naglasil, da zaščita narodnih manjšin ne
realizacijo rimskih načrtov kot celota! more spadati pod pojem »nevmešava-
Te i/glede je še povečal sporazum med Francijo In Italijo, po rimskem sporazumu Pa pride na vrsto še londonski sporazum.
Madžarsko poročilo
ŽENEVA. 14. januarja. Madžarski delegat Eckhardt je izročil generalne
bravanjem sprejela vsa javnost vseh treh držav male antante.
Mala antanta se bo torej pogajala za
in se jim bo pridružila samo tedaj, ako i se bodo upoštevali vsi njeni nacion 'in ostali Interesi. Ako se bodo pa ski 1 ti interesi izigrati, bo mala antanta klonila svoje sodelovanje. Kakšni so in-I teresi, ki jih bo mala antanta morala bra | niti, vemo iz njenega dosedanjega živ-ilienja, o dveh pa je izrecno spregovori'
nja«, ker ni nacionalna, ampak internacionalna zadeva, nato pa je na-11 isto tudi g'ede restauracije H a b-i r ž a n o v, kar je češko-slovaški zu nanji minister dr. Beneš potrdil. Tako moremo torej biti z ljubljanskimi sklepi zaenkrat popolnoma zadovoljni. Mala antanta nas ni razočarala.	-r.
lordu Edenu, ki je, kakor znano, poročevalec Društva narodov v tej zadevi. Kakor se izve, priznava poročilo sicer delno krivdo madžarskih oblastev glede podpiranja teroristov, ne omenja pa nobenih ukrepov, ki bi bili potrebni, da se krivci kaznujejo. Zaradi tega je čisto gotovo, da države male antante s takim poročilom ne bodo zadovoljne in bodo zahtevale, da se krivci postavijo pred sodišče In kaznujejo. To se bo pa zgodilo naj-brže šele po obsodbi v marseilleskem procesu. Madžari s takim zavlačevanjem niso zadovoljni in zahtevajo, da se zadeva dokončno likvidira že na sedanjem zasedanju Društva narodov.
NAŠ VOJAŠKI SVET.
BEOGRAD, 14. januarja. Po ukazu kraljevega namestništva se je osnoval pri nas stalni vojaški svet kot pomožni organ vojnega ministrstva. Vojnemu svetu načelujejo trije generali.
ARTUKOVlC IZROČEN.
MARSEILLE, 14. januarja. Jugoslo , vanski rušilec »Spasilac«, ki vozi v Jugoslavijo v Franciji izročenega voditelja teroristov dr. Artukoviča, je včeraj zapustil pristanišče Toulon.
KARABINIERJI MORAJO ZNATI NEMŠKI.
BOŽEN, 14. januarja. Italijanska vlada je odredila, da morajo vsi poveljniki orožniških postaj na Južnem Tirolskem znati nemški, da bodo mogli občevati s prebivalstvom. (Kdaj bodo izdali tako nared-bo tudi za naše Primorje? Op. ur.)
VERSKI NEMIRI V MEHIKI.
MEHIKA, 14. januarja. V soboto zvečer je protestirala velika množica vernikov proti izgonu nekega katoliškega duhovnika iz neke cerkve prestolnice. Nastopiti je morala policija, s katero so se demonstranti spopadli. Pri tem so bili 4 demonstranti ubiti, 20 pa jih je bilo ranjenih.
ZIMA V BOSNI.
SARAJEVO, 14. januarja. Po tridnevnem prekinjenju prometa med Sarajevom in Mostarjem zaradi snega, so sinoči zopet pričeli redno voziti vsi vlaki. Včeraj je bil v Sarajevu najbolj mrzel dan letošnje zime. Ob 7. uri zjutraj je kazal toplomer minus 15.2 stopinj C, zunaj mesta pa celo minus 17 stopinj C.
Mariborski »V e 5 e r n I k« Jutra.
V Mariboru, dne 14. I. 1935
Dnevne vesti
Delovanje ženskega krožka drušiva »Nanos*
Po lepo uspelem Gregorčičevem večeru je krožek priredil več zanimivih predavanj ter na sveti večer organiziral lepo uspelo božičnico.
Okoli božičnega drevesa se je zbralo mnogo rojakov iz naše zasužnjene Primorske k božičnici, ki jo je priredil krožek. Obdarovanih je bilo okoli 30 brezposelnih emigrantov s perilom, obleko in obuvalom. Skrbna in pridna dekleta pa so jim priredila tudi dobro in toplo večerjo.
Večer je otvorila načelnica ženskega krožka, učiteljica gčna. Pahorjeva ter v lepem govoru orisala pomen božičnega večera. Spomnila se je v svojem govoru tudi našega blagopokojnega vladarja ter sedanjega kralja. Marsiktero oko se je zasolzilo ob topli besedi gčne. načelnice. Za njo sta spregovorila tudi g. podžupan Golouh ter predsednik podpornega med društvenega odbora emigrantov g. dr. S. Fornazarič. Člani in članice društva so recitirali tudi več pesmi, ki so napravile na prisotne prav globok utis. Prav lep večer je bil skrbno organiziran in gre vsa zasluga agilnim članicam krožka, zlasti pa gg. Štrukljevi, Fradelovi, Pov-hovi, Klešnikovi in ostalim, ki so naredile perilo in pripravile vse potrebno.
Ženski krožek obeta, da se bo razvil v prav agilno celico. Prirediti namerava vec praktičnih predavanj, tečajev in dru gih podobnih prireditev. Želimo, da bi se ta naša želja uresničila ter da bi krožek stal med prvimi ženskimi organizacijami v Mariboru ter doprinesel mnogo k organizaciji naših žensk.
Maribor preolavl en z banatskim vinom
Prav gotovo se bodo začudili naši či-tateiji, še bolj pa nicer redki vinski bratci. da je Maribor, ki leži sredi vinorodnih krajev, preplavljen z banatskim vinom. Človek ne bi mogel tega verjeti, če se ne bi sam prepričal, da ga uvozijo vsak teden po dva do tri vagone. Banat ' sko vino je lažjo od našega vina, ima pa ' zato skrajno nizko ceno. Prodajajo ga baje franko Maribor liter po 1.80 do 2.50 Din. Ker ima drugačen aroma, ga znajo gostilničarji tako predelati, da »reže«, 1 kakor režejo naša vina. Ljubitelji vinske kapljice se sicer zadnje čase pritožujejo nad pristnostjo domačih vin, niso pa1 mogli pogruntati, da pijejo banatsko vino. Polne so kleti naših vinogradnikov žlahtne kaplje, toda za tako ceno, kakor1 jo prodajajo banatski vinogradniki, je naši vinogradniki prodati ne morejo. Ker I išče mestna obč'na mariborska novih davčnih virov, ker se bavi posebna finančna komisija z revizijo uredbe o u-voznini, bi bilo pač priporočljivo, če bi obdavči'a vsa vina, ki se uvozijo v mesto in ki niso zrastla na tleh naše ha-' novine. To bi vrglo mestni blagajni prav gotovo lep denar.
Spremembe v železniški službi. Po
službeni potrebi so premeščeni tehnični uradnik Fran Golob iz kurilnice v Ljub- ! liani v kurilnico v Mariboru, prometni uradnik Rudolf Ziterschlager iz Bistrice Bohinjsko jezero za postajenačelmka v Št. lij, prometni uradnik Martin Cerjak ' iz Maribora v Brežice, postajenačelnik v Št. liju Anton Štrubelj za postajena- [ četnika v Rogatec in strojevodja Peter Kanon z Zidanega mosta v Maribor.
Sveža gomila. V mariborski splošni bolnišnici je umri 71-letni upokojeni ravnatelj zemljiške knjige Mihajlo Vučetič. Rajnki je bi blaga duša in pri vseh priljubljen. Blag mu spomin; žalujočim naše iskreno sožalje!
Smrt mariborskega carinskega posretl nika. Preteklo soboto je umrl v Beogradu po dolgotrajni bolezni mariborski carinski posrednik g. Ničifor Pivljakovič. Pokojnik je pred leti otvoril v Mariboru carinsko agenturo in je užival velik u-g/ed v vsej javnosti, zlasti pa v trgovskih krogih. Pokopali so ga danes popoldne na pokopališču v Beogradu. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujoči vdovi ir. hčerki edinki pa naše najgloblje sožalje!
Češkoslovaški zunanji minister na potu skozi Maribor. Pretekli teden se je vozil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš proti Mariboru. Od Maribora do Ljubljane je spremljal vlak, h kateremu je biil priklopljen ministrov salonski voz, šef obmejnega policijskega komisariata g. Krajnovič.
Da oživite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj Čašo naravne »Franz Josefove« grenčice.
Napredovanje v učiteljski službi. V
višjo položajno skupino sta napredovali med drugimi učiteljici Albina Lovrenčičeva v Kuzmi in Alojzija Peršičeva v Pertoči v Prekmurju.
Izpiti tla mariborski gozdarski šoli. Na
nižji gozdarski šoli v Mariboru bodo te dni ustmeni in teoretski izpiti za gozdarje. Izpitno komisijo bodo tvorili: rav natelj gozdarske šole inž. Zirnfeld kot predsednik ter gozdarski referent inž. Miklavčič in profesor gozdarske šole inž. Sotošek.
V zlato prostost. Posledice novoletne amnestije se poznajo tudi pri mariborskem sodišču. Doslej je bilo izpuščenih iz zaporov mariborskega okrajnega in okrož nega sodišča 69 kaznjencev, ki so presedeva!! v j-etnišnici svojo kazen, in ki so bili obsojeni do 6 mesecev zapora. Am-nestiranih pa bo v kratkem času še večje števdo. Tudi je okrožno sodišče izbrisalo doslej nad 100 kazni zaradi manjših deliktov, kakor pač to predvideva predlog amnestije.
Podpore mestno občine mariborske. Mestni upravni odbor je imel pretekli teden svojo sejo in je podelil naslednje podpore: podpornemu društvu klasične gimnazije 1.500 Din, podpornemu društvu realne gimnazije 1.500 Din, podpor nentu društvu za učiteljišče 1.000 Din, podpornemu društvu slepih v Ljubljani 2.100 Din, podpornemu društvu za gluhonemo mladino 1000 Din, muzejskemu društvu v Ljubljani 1.500 Din, zavodu za pospeševanje obrti pa 20.000 Din.
»Službeni list« dravske banovino objavlja v letošnji 4 številki:	Uredbo o
spremembi uredbe o izpremembi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih; navodila za izvrševanje u-redbe o olajšavah glede izterjave škode, povzročene z gozdnimi dejanji; odločbo o taksah za pregled pri uvozu sadik gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja; spisek luksuznih predmetov za gospodarske zadruge in njihove zveze; ratifikacijo konvencije o telekomunikacijah po Jugoslaviji in sestavo oddelkov državnega sveta in njih področij za leto 1935.
Delodajalci, upošievrjte apel vodstva Pomožne akcije! Vodstvo Pomožne akci je je letos izdalo apel na vse mariborske delodajalce, naj ‘bi v zimskem času ne odpuščali delavcev, naj bi jim ne zmanjšali mezd in naj bi ne reducirali delovnega časa, ker bi na ta način le še povečavah veliko bedo in pomanjkanje. Toda temu apelu se nekateri mariborski delodajalci niso odzvali in so kljub temu odpustili delavstvo, zmanjšali mezde in reducirali delovni čas. Vsi ti brezposelni pa padajo v breme mestni občini mariborski, padejo v breme Pomožni akciji, ki v teh težkih časih z največjo težavo zbira sredstva. Mariborski delodajalci naj bi upoštevali, da sc iz sredstev socialnega sklada in iz sredstev Pomožne akcije prehranjuje na dan okrog 500 rev nih oseb, da socialno-politični urad razdeli vsak dan 40 nakaznic za potrebna živila, obleko in obutev ter denar, da morejo poravnati stanarino. Uvidevnost in usmiljenje v teh hudih časih bi bila pač na mestu!
Ceneno meso. V torek 15. tm. se proda od 8. ure naprej na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici ICO kg govejega mesa po 3 Din kg, in sicer na osebo do 2 kg.
Izgubljeno in najdeno. V mesecu decembru so bili predstojništvu mestne po licije prijavljeni oziroma oddani naslednji najdeni predmeti: par čevljev, srebrna zapestna ura, par usnjenih rjavih rokavic, zlata zapestna verižica, denarnica s 16 Din, dva zneska po 10 in 200 Din. ženski klobuk, moški ovratni šal in rjav krznen ovratnik.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Najden elektromotor. Neki železničar je našel ob Dravi za vrtom šolskih sester v Melju dobro ohranjen elektromotor, vreden okrog 5000 Din. Motor je bil očividr.o ukraden v kakšni tovarni in ga je tam skril tat, da bi ga pozneje odnesel in spravi! v denar. Lastnika še niso ugotovili.
Iz krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj bo imela drevi ob 20. v društvenih prostorih odborovo se-io. Odborniki, pridite vsi in točno!
Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20.15 predava o zelo aktualnih problemih populacijskega gibanja pod naslovom »Veleposestniki in kočarji med narodi« g. urednik in pisatelj R. Rehar.
V petek 18. januarja predava g. univerz, prof. dr. France Veber iz Ljubljane o temi »Poti od materializma k idealizmu«.
Društvo »Nanos« vabi vse rojake in prijatelje našega društva na svoj III. redni iefni občni zbor, ki bo v nedeljo 20. tm. v mali dvorani Narodnega doma. Dolžnost vseh v Mariboru živečih rojakov je, da se tega občnega zbora udeležijo, ker se bodo podala zelo važna poročila o delovanju društva in emigracije.
Radio Ljubljana. Spored za torek 15. t. m. 11: šolska ura; 12: harmonika in citre na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, češke narodne na ploščah; 18: o-troški kotiček; 18.20: Nevesta — bodoča gospodinja, predava ga. Vika Kraigherjeva; 18.40: nemščina, poučuje dr. Kolarič; 19.10: Richard Tauber poje na ploščah; 19.zO: čas,•jedilni list, program za sredo; 19.30: nacionalna ura; 20: vokalni koncert ge. Pavle Lovšetove, vmes radio-orkester; 21.30:	čas,	poročila;
21.50: citre solo, vmes plošče; 22.30: angleške plošče.
Tragična smrt otroka, v Ključarov-cih se je pripetila te dni huda nesreča, ki si je izbrala za žrtev ISletnega pocestnikovega sina Emila Stranjška. Nesrečni Emil in njegov 4 letni bratec Božidar sta se igrala v kuhinji, kjer je njuna stara mati grela pomije za svinje. Po nesrečnem naključju pa je Božidar pahnil svojega bratca, da je padel v lonec vročih pomij. Dobil je pri tem strašne opekline, ki so imele za posledico tragično smrt.
Konec življenju je hotel napraviti 24-letni orožnik Pavel Eles iz Zgornjega Dupleka s tem, da si je pognal kroglo v j prsa tik pod srcem. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bohiišnico. Bil je zadnje čase potrt in vase zaprt. Njegovo stanje je resno.
Ker je kradel in goljufal. Mali kazen-. »mariborskega okrožnega sort šča je danes dopoldne obsodil 24!etne-ga delavca Josipa Stumpfa na 18 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je lani v jeseni kradel in goljufal po Mariboru. Od neke delavke je izvabil 203 Din pod pretvezo, da ji bo preskrbel službo v neki mariborski tekstilni tovarni,^ brivskemu pomočniku Bajtu, stanujočemu v Marlesovi ulici, pa jc ukradel, ko jo pri njem stanoval, 3800 Din gotovine.
Obsojen vlomilec. Lani v avgustu je vlomil v Voglovo trafiko na Pobrežju 25!etni brezposelni trgovski pomočnik Leopold Zelenka. Odnesel je več cigaret in tobaka, vrednega okrog 500 Din. Ko ie prodajal ukradene cigarete in tobak, ga je zasačila roka pravice, danes dopoldne pa ga je obsodilo zaradi tega mariborsko sodišče na 5 mesecev in 10 dni strogega zapora, izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let in na izgon iz mesta Maribora in okolice za dobo treh let.
Policijske bukve. Zaradi potepuštva, beračenja in nočnega potepanja so se preselili v »Hotel Graf« Jakec J., Tomaž S. in Franče S., razen tega še Johanca M., in Trezika N.
Narodno s.e&ašisite
REPERTOAR.
Ponedeljek, 14. januarja: Zaprto.
Torek, 15. januarja ob 20. uri: »Urh, grof Celjski«. Spominska predstava ob desetletnici smrti skladatelja V. Parme. Red C.
Sreda, 16. januarja. Zaprto.
Spominska predstava ob desetletnici Smrti Viktorja Parme bo v torek, 15. tm. Uprizore pokojnikovo najboljše operno delo »Urh, grof Celjski«. Opero odlikuje barvita muzika in živahno dejanje, ki nam kaže poplemenitenje Teharčanov. Parma, ki nam je dal izmed vseh sloven skih skladateljev največ odrskih del ter je v dobi po prevratu odločno posegel v mariborsko glasbeno življenje (bil je častni kapelnik mariborskega gledališča) gotovo zasluži, da se ga jutri spomnijo Mariborčani v čim častnejšem številu. Naslovno partijo poje Fr. Neralič kot gost, ostale partije pojejo: V. Zamejic-Kovičeva k. g., Udovičeva, Sancin, P. Kovič, Gorinšek in Medven. Dirigent je Herzog, režiser Skrbinšek, scenograf ing. arh. Stupica. Pred predstavo govori spominsko besedo odlični' skladatelj Emil Adamič iz Ljubljane.
Krstna predstava Golouhove basni za 'odrasle »Od zore do mraka« bo v soboto 19. tm. To najnovejše delo mariborskega podžupana in književnika, ki je še njegova »Groteska sedanjosti« v najboljšem spominu, je žgoča družabna sodobna satira, pisana na redko originalen način. Krstno predstavo, ki jo pričakujejo z največjim zanimanjem, pripravlja glavni režiser J. Kovič, ki je delo tudi svojevrstno insceniral. Ženske kostume za to predstavo je izdelal modni atelje gdč. O. Neratove v Maribora.
Nasilen nečak. Pred tremi sodniki mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 22-letni brezposelni delavec France S. iz Maribora, obtožen, da je skuša! s silo pripraviti svojo lastno teto do ljubezenskega akta. Pri raz pravi je dejanje skesano priznal, zagovarjal pa se je s silno razdraženostjo. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta.
Bosa In naga ni mogla pred sodnike. Danes dopoldne bi se morala zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožrega sodišča 40-letna ko-čarca Uršula Bajtova od Sv. Lovrenca na Pohorju zaradi tatvine. Obtoženka na je nisala predsedniku senata g. dr. Tom-baku liubezniivo pismo, v katerem sporoča. da nima čevljev in da nima kai obleči. Prosila ga je obenem, naj bi bil tako dober in preložil razoravo na pomlad. ko bo Ieoše vreme. Sodišče je ugotovilo po orožnikih, da obtoženka v resnici nima kai obuti in obleči in ie zato ugodilo meni prošnji ter preložilo razpravo na pomlad, ko bo sijalo solnce . .
Nož v hrbet. Ko se je sinoči vračal v Hotinji vasi proti domu 23-!etni delavec France Šimek, je planil nanj iz teme neznanec in mu zabodel nož v hrbet. Nevarno ranjenega Sinička so morali prepeljati v mariborsko bclmšnico.
Nove žrtve poledice. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali 3 nove ponesrečence, žrtve poledice. V Smetanovi ulici je padel 15-Ietni vajenec Andrej Dolinšek in si zlomil desno nogo. v Framu je oadla na no!edene,;h tleh 65-1etna nrr»v-žitkarica Barbara Turšec in si zlomila desno roko, pri Zgornji Kungoti pa je pade! 11-Ietni tesarjev sin Mihael Polanec in si hudo poškodoval desr.o roko nad komolcem.
Nezgode brez konca, v Krčevini je nadla doma na parketu 51letna AnaHra šunova in si pri padcu strla desno roko. Na Glavnem trgu pa je padel 17letnemu mesarskemu vajencu, ko se je hotel iz-ogtrti mimo drvečemu vozilu, mesarski čok preko desne noge ter mu jo zlomil. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski splošni bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 8.6 stopinj C pod ničlo; minimalne temperatura je znašala 10 stoninj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.3 stopinjah 737.3, reduciran na ničlo pa 735.8; relativna vlaga 900. vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pra vi, da se bo vreme zopet poslabšalo in bo snežilo.
V Mariboru, 'dne 14. I. 1935.
MitfŠonffi »V e 2 e r k ! fi« Jutra.
jWBM»MwwwBWR^v.sr?r.~!ara	xj3&rti?h¥reanE
Stran 3.
iF	- 'SSSSHHOi
Omama, omrtvičenje in ustavljanje
krvi
K PREDAVANJU Dr. M. ČERNIČA O »STEBRIH SODOBNE KIRURGIJE«.
V	petek zvečer je imel v tukajšnji Ljudski univerzi svoje drugo predavanje v letošnji predavalni sezoni primarij mariborskega kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice ter odlični kirurg g. dr. Mirko Černič. Kot predmet svojega obrav-'’.nja si je izbral zanimivo in vedno 'e vprašanje o stebrih moderne ki-; ter o modernih izsledkih na pod-. omame, omrtvičenja in ustavljanja . Njegova izvajanja so bila vseskozi iasna in pregnantno podčrtana, tako da kot zahvala za strokovnjaška in temeljita izvajanja sledilo ob zaključku predavanja toplo in prisrčno pritrjevanje navzočih poslušalcev. Iz njegovih obravnavanj povzemamo nekaj misli, o katerih vemo, da bodo zanimale tudi širšo javnost.
Omama pri starih Grkih in Kitajcih.
Sredstva omame in omrtvičenja zaradi izločitve bolečin in drugih neprijetnih ob Čutkov pri kirurgičnem postopku in dru-Sih ranocelniških akcijah so poznali v davninah že Kitajci in stari Grki. Pri kitajskih ranocelnikih je bil v posebnih čislih opij, pri starih Grkih pa na poseben način omočene gobe. ki so zaužite povzročale ublažitev odnosno ugašanje bolečinskih občutkov. Iz ranocelniške obrti v stari dobi se je polagoma, oplodena s stoletnimi izkušnjami ir. medicinskimi dognanji, razvila kirurgija v eksakten ter na iznajdljivosti in neverjetnem praktičnem znanju sloneč znanstveni postopek, ^i se danes glede izkazanih uspehov ter nadaljnih razvojnih možnosti ter izpopolnjevanja more danes še edino primerjati s tehniko.
Eter in kloroform. Z odkritjem hasnovi tosti uporabe etra v kirurgičnem postopku je nastopila nova doba in nova etapa v uspešni in učinkoviti uporabi omamnih sredstev. Na Angleškem se je vzporedno popularizirala ter uveljavila uporaba kloroforma. Dočim povzroča eter po uporabi začetkoma neprijetne občutke, nima uporaba kloroforma v posledici niti najmanjših vtisov kakšne neprijetnosti. Prednost etra pa je v tem, ker je v posledicah manj nevaren, kloroform pa pre cej opasen. V nadaljevanju kirurgičnega razvoja se je uveljavilo mešanje etra in kloroforma ter alkohola.
Metoda izločevanja bolečinskih občutkov je mestoma privedla v prakso uničevanje v poštev prihajajočega živca, da so se s tem prestregle bolečine, ki bi ime le nujno slediti. Ta metoda se je kaj kma lu opustila, ker je nje praktično uveljav
Ijenje povzročalo otrpnjenja zadevnih u-dov.
Kokain. Novo dragoceno odkritje ie pri nesla v kraljestvo kirurgije Schleichova metoda uporabe kokaina s pridatkom do ločene količine solne razstopir.e kot o-mamnega in omrtvičenjskega sredstva. Schleichova metoda jc zadela na huda nasprotstva, toda končno je morala pro dreti in zmagati.
Nato je predavatelj prešel na obrav-
navanje načinov ustavitve krvi, ki se med drugim lahko vrši s prevezo, na-trpanjem odprte rane ali pa s povzročanjem strjene krvi.
Kirurgija in Rontgen. Vmes je primarij dr. Černič vpletel tudi izvajanja o rontgenu ter njega izredni koristnosti za kirurga, ponazorujoč svoje misli z lepimi skioptionimi slikami. Saj si je mogoče misliti le malo število redko izkušenih in nadarjenih zdravnikov kirurgov, ki bi podprti še po srečnem naključju, mogli podati absolutno točno diagnozo v premnogih dvomljivih in težkih slučajih. Rontgen je prinesel popolno jasnost in odločilno olajšal delo kirurgovo glede ] postavljanja eksaktno točne diagnoze.
Naša planinska predavanja
PREDAVANJE J. BUČARJA IN Dr. A. BPJLERJA.
Če je v Bučarju mladeniško-pesniško vrenje in kipenje, je v Brileju samozavestno izkustvo — pa mu je tudi glas sonorno krepak (saj je pevec). Lepo je znal povezati moderno z antiko. V njegovem predavanju pa smo pogrešali pri-
Zimskosportni odsek SPD v Mariboru uam vsako svojo sezono oskrbi izbrana planinska skioptična predavanja, ki nam jih v znanstveni-podučni obliki podajajo odlični ir. priznani alpinist'.. Niso ta predavanja navadno suhoparno popisovanje j krajev, izvršenih tur ali samo pripovedo , kaz	grškega	sodobnega človeka, tip gr-
vanje doživljajev z vmesnim; planinsk-- j ške	vasi in	prebivalcev,	pastirjev,	klep-
mi dovtipi; njih predavatelji znajo svojo I tov.	plamncev... sploh	v besedi	in v
snov globoko zajeti v znanstvenem pro-[sliki je manjkalo življenje, živa bitja. Ir. učevanju kulturnih, narodopisnih, zgodo- j še ta pripomba: predavanje bi se moralo
'"ršiti po šolskih božičnih počitnicah, ko bi se cii.iaki zamogli praktično uživeti v svojih aktualnih predmetih.	Z.	L,
mankljaja 42 Din. Po poročilu člana nad zorstvenega odbora g. Justina Gustinčiča, ki je predlagal razrešnico celokupnemu odboru, so bile volitve novega vodstva in so bili z večino glasov izvoljeni: načelnik: Oton Črepinko; podna-čelnik H. Rozman; tajnik: Ivo Žgur; bla-gajnik M. Višer; odborniki: Fašing, Vresnik, Čeh, Tomažič, Muhič in A. Lušnik; revizijski odbor:	Felič in Stefančič;
športna komisija: Črepinko, Fašing, Tomažič, A. Lušnik, Šibenik in Čeh: športni komisar Ernest Fašing; ekonomska komisija; inž. Knez in Štefančič.
Pri raznoterostih so se obravnavale razne interne klubove zadeve na kar je načelnik g. Črepinko po triurnem trajanju zaključil redni letni občni zbor.
Piuj
vinskih pa tudi gospodarskosocialnih prilik ter nam v resničnih slikah pre-dočiti ves folklor krajev in ljudi.
Globokočuteči J. Bučar nam je v pesni ške m dojemanju in mladeniškem doživljanju izklesal do potankosti vseh dognanih problemov »obraze gora« vseh štirih letnih dob, ki nam jih je ponazoril v kras nih slikah brez imenovanja krajev. Svoje izrazoslovje ie črpal iz bogate novo-besedne zakladnice. Njegov lepodoneči glas je še povečal prijetno — planinska-filozofsko prednašenje. Ali eno hibo smo jJ
Občni zbor inofnsekcije *Peruna*
Včeraj dopoldne je bi! v kavarni »Jadran« redni letni občni zbor motosekcije »Penina«, ki ga je otvoril in vodil agilni načelnik sekcije g. Oton Črepinko. Uvodoma jc pozdravil vse navzoče, nato pa v splošnem orisal delovanje kluba v
pri njem ugotovili, čeprav je predavanje Preteklem letu.
Iz tajniškega poročila, ki ga je j>odal požrtvovalni tajnik g. Maks Bračič, posnemamo, da je bilo delovanje sekcije v pretekli sezoni izredno živahno. Odposlalo sc je 3074 dopisov in vabil, sekcija pa je prejela 165 dopisov. Rednih sej je bilo lani 23. Članov šteje sekcija 87, med letom pa jih je bilo 33 črtanih, ker niso izpolnili članskih obveznosti. Odsek je v pretekli sezoni priredil 8 izletov, 3 dir ke in veliko mednarodno vožnjo ob priliki »Mariborskega tedna« v Maribor, katere se je udeležilo nad 400 vozi1. Naj boljše uspehe pri dirkah so dosegli gg. Žgur, Vresnik, We!le, Lušnik in Višer.
Sledilo je blagajniško poročilo. Blagaj nik g. Višer je poročal, da je znašal denarni promet 48.470 Din. Ob koncu poslovnega leta pa izkazuje blagajna pri-
čital, bi moral pravilno posredovati in obdržati kontakt med besedo, sliko in publiko.
Boljši je bil v tem pogledu drugi predavatelj g. dr. A. Brilej (nadsvetnik ljub banske mestne občine) pri svojem potopisu na Olimp (9. t. m.), ko nas je povedel na klasične Homerjeve vršace: na Mitiko (291S m), Jevsov Azon (2910 m). Hagios Ilijas (27S7 m) in Holion (2005 irO in nam je grško bajeslovno mistiko prikazal v resnični luči. Olimpijsko pogorje se raziskuje komaj v zadnjih sedmih letih. Grško planinsko društvo v Solunu je še zelo mlado. Dr. A. Brilej in njegovi tovariši Pipan, Lipovšek. B’eiweis so prvi slovenski Jugoslovani, ki so se povzpeli do prestola Zevsovega Kraljestva.
Uradno poslovanje okrajnega sodišča v Ptuju v letu 1934.
Statistika o uradnem poslovanju okraj nega sodišča v Ptuju v letu 1934 je sledeča: (številko v oklepajih se nanašajo na leto 1933.
Opominjevalne stvari 1284 (1286), ma-lotne stvari 467 (349), menične stvari 707 (993), začasne odredbe zunaj pravde 4 (22), prisilne izvržbe 3273 (3574), zapuščine 732 (753), varstvene ir. skrbne stvari 50-16 (5006), stečajne stvari 4 (2), preklicno postopanje 15 (13), postopanje za sprejem v zavode za duševne bolezni 7 (1), stvari pravne pomoči v civilnih stvareh 293 (311), odpovedi, vštevši naloge za predajo rabokupnih stvari 66 (51), obči vpisnik 562 (586), overitve pod pisov 732 (667), zemljeknjižne stvari 3457 (3710), izpiskov iz zemljiških knjig 973 (784), stvari sodne uprave 516 (414). ostalih službenih dejanj 140 (181), številke denarne knjige 3142 (3460), plačilni nalogi 4057 (4237), številke računov o stroških kazenskega postopanja 487 (507).
Kazenska oddelka V. in VI.: prestopki 1237 (1324), brez razprave 571 (459), pravna pomoč 508 (462). poizvedbe za okrožno sodišče 430 (426), poizvedbe za državno tožilstvo 347 (389), mlajši mladoletniki 30 (30). Na sodnih taksah je bilo vplačanih v preteklem letu 239.941 Din. Kaznjencev je bilo v zaporih v preteklem letu skupno 828.
Siromak.
Gospodu sc je v damski družbi primerila glasna nesreča.
»No, veste kaj«, je vzkliknila neka gospodična, »kaj takega se mi pa še ni pripetilo!«
»Ni mogoče«, se je začudil gospod. »Jaz pa sem čisto mislil, da se je meni.«
KuBturne vesti
Kronika slovenskih mest
S četrto številko, ki je izšla za Novo leto, je naša najmlajša, a obenem tudi r.ajelegantnejša revija »Kronika slovenskih mest« dovršila svoj prvi letnik in se s tem tako uvedla, da bi jo pogrešali, ko je ne bi več imeli. V velikem formatu, z okusno naslovno stranjo, finim papirjem, grafično odličnimi slikami in bogato vsebino je elitenv pojav v naši revialni publi cistiki. Zamišljena prvotno le kot kronika ljubljanskega mesta, je tekom leta (s tretjo številko), razširila svoj delokrog še na Maribor, Celje, Ptuj, Kranj in Novo ^ mesto. Vodil jo je uredniški odbor, ki ga tvorijo ljubljanski župan dr. Dinko Puc, Podžupan prof. Evgen Jarc, konservator dr. France stelee, mestni arhivar Lojze Slanovec in krajevni urednik prof. Fr. fiaš za Maribor, prof. Janko Orožen za Cfclic, dr. Alojzij Remec za Ptuj, dr. Jo-siP Žontar za Kranj in dr. Lojze Turk za Novo mesto.
Kazalo, ki jc priloženo četrti številki, nam kaže, da je zbrala »Kronika« že v teni prvem letu ogromno gradivo, članke je prispevalo 46 avtorjev, med njimi 8 Mariborčanov, vseh naslovov pa je 60.
V	»Galerijo naših mož« sta prišla Robert Kolman in dr. Valentin Krisper. Kroniko naših mest sta pisala Lojze Slanovec in Franjo Baš. V Splošnem pregledu je 40 imen raznih jubilantov in pokojnikov. Naravnost ogromno pa je število ilustracij, zlasti portretov, katerih je kar 286.
Umetniških prilog je 17, vmes so pa se vazne slike iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Kranja itd.
Zaključna številka prvega letnika je uvodoma posvečena t kralju Aleksandru. Uvodr.i nekrolog je napisal ljubljanski župan dr. D. Puc. Dr. A. Dolar je prispeval članek »Kaj nam je pomenil general Maister kot vojak«, v katerem je o-risal Maistrovo vojaško kariero, zlasti v usodnih prevratnih dneh in njegove zgodovinske korake. Janko Glaser nam je pa v študiji »Rudolf Maister-Vojanov kot pesnik« predočil pesniško delo osvoboditelja Maribora, ki bo dajalo Maistrovemu imenu v slovanskem slovstvu prav tako ceno, kakor vojaško-politično. Egon Baumgartner je prispeval studijo »Najdbe novcev v Mariboru, prof. dr. Ignacij Fludernik razpravo »Lovstvo v mariborski okolici«, prof. Franjo Baš pa razpravo »opografska dinamika Mariborske ga polja« in »Mariborsko kroniko od 1.
VI	do 1. X. 1934«. Tako je Maribor tudi v tej številki prav častno zastopan. Mimo tega vsebuje zvezek še razprave dr. Fr. Kidriča, J. Jenka, dr. S. Škerlja, dr. R. Andrejke, inž. arh. H. Husa, J. Orožna L. Pippa, inž. S. Sonca, V. Ukmarja in A. Podbevška. Med prilogami je celstranska slika generala Maistra, med portreti pa najdemo slike Mariborčanov t Frana Voglarja n Viktorja Parme ter več slik dogodkov in mariborske okolice.
Monumenta artis slovenicae. Spomeniki slovenske umetnosti, projektirani na štiri obsežne zvezke, so z letošnjim januarjem napredovali do tretjega snopiča prvega, staremu slikarstvu posvečenega zvezka. Avtor Fr. Stele je zvezku napisal uvod v slovenščini in francoščini »Jo-hannes Concivis in Laybaco«, v katerem opisuje slikarja takozvanega »mehkega sloga« Janeza Ljubljanskega, ki je živel in slikal po Koroškem in Kranjskem v petnajstem stoletju, obenem pa tudi dela njegovih manj pomembnih sodobnikov. Na osmih straneh najfinejšega papirja so pa fotografičr.i posnetki slikarij in slik Janeza Ljubljanskega in sodobnikov: Prezbiterij na Visokem (1443), Obok prezbiterija na Kamenem vrhu (1459), Glavna apostola na Kamenem vrhu, Glavna apostola na Visokem, Sv. Barbara na Kamenem vrhu, Sv. Mihael v Mengšu, Del obokov na Visokem (1443), Iz legende sv. Nikolaja na Visokem (1443), Apostol na Visokem, Sv. Jurij na Visokem, Iz legende sv. Nikolaja na Visokem, Angel na Kamenem vrhu. Angel v Deutsch Griffnu na Koroškem, Del votivne slike v Limbergu na Koroškem, Glavna svetnika na Visokem, Glava svetnice na Muljavi in Smrt Marije na Muljavi. Prvi snopič, ki bo zaključen do konca letošnjega leta, bo obsegal 12 zvez kov, t. j. 48 strani teksta in 96 listov fotografskih posnetkov del opisovanih slikarjev. Prihodnje leto se zaključi drugi snopič in s tem slikarstvo. Potem prideta na vrsto arhitektura in kiparstvo.
Koncertno življenje v Mariboru v letu 1934. V poročilu pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v »Večerniku« 3. t. m., je pomotoma izostal odstavek, ki je važen integralni del celotne rekapitulacije in ga zaradi tega prinašamo naknadno danes: »V znamenju dobrodelnosti, za katero so se v prejšnjih dveh letih organizirali od strani Pomožne akcije posebni koncerti ob sodelovanju uglednih glas benih društev in umetnikov, sta v minulem letu koncertirala dva pevska zbora, kar je še posebne pohvale vredno: »Maribor« z uspelim cerkvenim koncertom v stalnici (novost na tem koncertu so bila Lisztova »Blagrovanja«) in Pevski zbor Ferijalne Zveze s Sattnerjevim večerom v unionski dvorani, ki ga je vodil prof. V. Schweiger s sodelovanjem orkestra in priznanih solistov (za nas sta bila nova sopranistka Poldi Zupanc in tenorist Iv. Franci). Ta koncert je znamenit posebno po tem. da mu je prisostvoval sam slavljenec (menda je to bil zadnji koncert, ki se ga je udeležil, ker je kmalu potem umrl). Dobrodelnega cilja pa, žal, vsaj dijaški koncert ni dosegel, nasprotno, vr šil se je pred pičlo zbranim občinstvom. Velik umetniški dogodek je bil tudi koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki jc pod vodstvom Maroltovim seznanil tudi naše mesto z značilnostmi naše narodne pesmi iz dveh dija-metralno najoddaljenejših pokrajin, iz Bele Krajine in iz Koroške.
Ipominiažte s« CHO
Šport
Smuški soort na pohodu
MARIBORSKI SMUČARSKI KLUB IMA NAJBOLJŠE TEKMOVALCE. KLUBSKI DAN MARIBORSKIH ZIMSKOŠPORTNI H KLUBOV. OGROMNO ZANIMANJE.
Smučarski šport je imel včeraj svoj praznik. Tisoči in tisoči smučarjev in smučark so hiteli v krasno naravo ter u-živali vse dobrote in veselje, ki jih pač nudi samo smuški šport. Pri tem ni bila nobena razlika v starosti in v stanu in moramo reči, da je včeraj skoraj četrt Maribora bil na »dilcah«. Vsa mariborska okolica, zlasti teren okrog »Treh ribnikov« in na pobočju našega Pohorja in Kozjaka je mrgolelo smučarjev, ki so prvič v letošnji sezoni poizkusili svoje spretnosti in mišice.
Včeraj se je vršila tudi prva večja letošnja zimskošportna prireditev, in sicer »Klubski dan« klubov Mariborske zimsko športne podzveze. Nad 15 klubov je priredilo včeraj smuške tekme za svoje člane. V Mariboru so se klubi SK Železničar, ISSK Maribor, SK Marator. in Mariborski smučarski klub dogovorili, da prirede skupno smuške tekme za prvenstvo klubov. Ta skupni aranžma se je končal s popolnim uspehom. Pri gostilni »Lovski dom«, kjer je bil start in cilj, se je zbrala ogromna množica gledalcev in prijateljev smuškega športa, ki je zasedla zadmi del proge. Razuna se, da je bilo zbranih okrog 3000 ljudi. Kljub precejšnjemu mrazu in visokemu snegu so gledalci vztrajali uro in pol na svojem mestu in pričakovali tekmovalce.
Slartalo je 83 tekmovalcev in tekmovalk, in sicer 35 članov SK Železničarja, 21 SK Maratona, 12 ISSK Maribora, 11 Mariborskega smučarskega kluba ter 4 članov klubov SK Rapida, SK Concor-die in SPD Ruše, ki so tekmovali izven konkurence.
Točno ob 14. uri je poslal starter g. Bergant najprej senjorje na 12 km dolgo pot. Po presledkih pol minute je 33 seniorjev odšlo na tekmovalno progo, ki je vodila od gostilne »Lovski dom« v smeri
proti Sv. Urbanu ter po Vinarskem dolu preko »Wolfzettla« nazaj k gostilni »Lov ski dom«. Nato je startalo 28 juniorjev, ki so tekmovali na 8 km dolgi progi. Njim so sledile dame, 4 po številu, ter nato sub juniorji, ki so morali prevoziti 2 km.
Rezultati so bili naslednji:
Seniorji: 1. Herbert Jurič (MSK) v času 46 minut: 2. Vlado Podkubovšek (ISSK Maribor) 49:57; 3. Štefan Graber (SK Maraton) 50:03; 4. Krajšek (MSK) 51:36; 5. Viktor Muraus (SK Železničar) 52:44; 6. Lojze Legvart (MSK) 53:11; 7. Lojze Koren (ISSK Maribor) 54:05 ; 8. Anton Škof (SK Maraton) 55:07; 9. Ratej (SPD Ruše) 55:26; 10. Sojič (Maraton) 55:26; U. Bruno Govedič (SK Železničar) 55:51; 12. Seidler (Maraton) 56:02; 13. Horvat (Železničar) 57:13; 14. Vlado Lešnik (Železničar) 57:19; 15. Vilec (Železničar) 57:45.
Juniorji: 1. Voler (MSK) 42:27; 2. Verbošt (Maraton) 44:19; 3. Krajnčič (Že lezničar) 44:39; 4. Kumer (Železničar) 44:51; 5. Bradač (M) 44:55 ; 6. Goleč (Ž) 45:10; 7. Jakopič (Železničar) 46:11; 8. Majcen (Železničar); 9. Marguč (ISSK Maribor) 47:40; 10. Bradač II (Maraton) 49:10.
Dame: 1. Adela Berlekova (Železničar) v času 5:55;	2. Mimi Berlekova
(Rapid) 6.08; 3. Marjeta Kreinerjeva (Ma raton) 6:20; 4. Heričeva (Železničar).
Subjuniorji (od 10 do 14 let): 1. Stanko Orel (Železničar) 5:37; 2. Milan Mihorko (Maraton) 5:38; 3. Franc Špuraj (Železničar) 5:46; 4. Vlado Legvart (Železničar) 6:06; 5. Ivan G^išek (ISSK Maribor) 6:22; 6. Staleker (Železničar) 6:46.
Subjuniorji od8 do 10 let: 1. Gril (Maraton) 6:47; 2. Muhič (Maraton) 6:54; 3. Bajt (Železničar) 7:09.
Klubsko prvenstvo za letošnje leto so si priborili pri Mariborskem smučarskem
Razno
AUTOMOBILISTI!
Poslužujte se kurjene pralnice, ki je tudi za zanirzne-ne hladilnike. Dnevna in noč na telefonska služba 2109. Garaža Volker.	<00
/^tAMPTO^.
( M T. SOKLIČ	^)
''••a lelcsandro^.-^
Zastopnike spreimem
CENENE POROČNE PRSTANE, kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat na«it si lahko daste iz stare pokvarjene zlatnine moderno predelati. Popravila hi:ro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jahn. zlatar iu draguljar. Stolna ul. 2.
5400
Posest
DVOSTANOVANJSKA NOVA HIŠA
takoj na prodal v Koseskega ulici- Informacije daje Alojz Vales, Frankonanova ul. 12.   161_____________________
Naprodaj lepa
NAJEMNA HIŠA
in trgovska hiša. kakor moderna vila, zelo poceni. Rapid. Gosposka 28.	164
Kupim
Kupujte svoje po-trebiilne pri naših inserentlh i
Oglašute v „Ve«erniku“
Od žalosti potrti naznanjamo tužno vest, da je naš predobri šef, gospod
Ničiffor Pivljakovič
dne 12. januarja 1935 v Beogradu za večno v Gospodu
zaspal.
Pogreb nepozabnega se je vršil dne 13. januarja 1935 na pokopa išču v Beogradu.
Osobje šped!c!Ie ..Adrija”.
klubu: med seniorji:	Herbert	Jurič,1
med juniorji pa Kristjan Voler; pri SK Železničarju: med seniorji: Viktor Muraus, med juniorji Leopold Krajnčič ter med damami Adela Berlekova, pri ISSK Mariboru: v seniorski kategoriji Vlado Podbubovšek, v junior-ski kategoriji pa Marguč; pri SK Maratonu si je priboril naslov senior.s kuga prvaka Štefan Graber. juniorskega Ver b o š t. damske kategorije pa Kreinerjeva.
Najboljši čas dneva so dosegii v senior ski skupini Herbert Jurič (MSK), v junior ski Voler (MSK) v subjumorsk' Stanko Orel (Železničar), pri damski pa Adela Berlekova (Železničar).
Organizacija prired .tev sicer ni bila na oni višini kot H morala prav za prav biti, je pa to v glavnem krivo nerazumevanje podeželskega ljudstva, ki je pobralo markacijske zastavice, tako, da tekmovalci često niso naš!: predpisane tekmovalne proge. Na samem startu in cilju pa je delovala žirija brezhibno, za kar gre v glavnem zasluga gg. Goluboviču, Šep-cu, Mešičku Bergantu, Fišerju, Petroviču ter gdč. Bihunovi.
Po končanem tekmovanju se je vršila v gostilni »Lovski dom« razglasitev rezultatov in lazdelitev dari', ki so jih darovali v ta namen mariborski trgovci. Ob tej priliki so pozdravili tekmovalce posamezni funkcionarji klubov in sicer je spregovoril za MSK g. Vetrih, za ISSK Maribor g. Golubovič za SK Železničar pa g. Fišer.
Vse v vsem: včerajšnja prireditev je ponovno dokazala, da je smuški spori zares ljudski in narodni soort, ki od leta do leta pridobiva mnogo novih prijateljev. Včeraj so nam pokazali tekmovalci na dolge proge svoje spretnost, prihodnjo nedeljo pa pridejo na vrsto tekmo-valci-skakalci, ki bodo tekmovali na pod zvezni skakalnici v Betnavi za naslov podzveznega prvaka.
Zagrebčani so dobili skakalnico. V neposredni bližini Zagreba je bila včeraj
otvorjena nova skakalnica in sicer na , Medvedici. Pri otvoritvi nove skakalni-j ce so sodelovali slovenski skakač , ki so; zasedli vsa prva mesta. Skakali so: j Palme (Srn. ki. Ljubljana) 29,30.5, 31.5; Šramel (SKL) 31.5,	33,31.5, Baebler
(SKL) 31, 32, 32 m; Bevc (SKL) 29.5, 29, 29.5; NovŠak (Bohinj) 28, 29, 29.50 m. Placement skakačev:	1. Baebler j
217.7 točk; 2. Dečman 215.3; 3. Šramel | 211; 4. Palme 208; 5. Jakopič 206 itd. Izven konkurence sta izvedla Palme in i Baebler najdaljši skok dneva, in sicer ; 38 m.
Tekmovanje za smuško prvenstvo Za greba se je vršilo včeraj dopoldne v o-kolici Zagreba. Seniorji so tekmovali na 1 16 km, juniorji pa na 10 km. V seniorski skupini je bil prvi Mariborčan Mušič v : času 1:20.17; 2. mesto je zasedel tudi ; Mariborčan, in sicer Tone Priveršek v 1 času 1:27. V juniorski skupini je zase- j del prvo mesto Irkalj (Hašk) v času j 1:05.52.
 Sobo odda
SOBICO
s hrano oddam gospodu, sprejmem tudi sostanovalko. Aleksandrova c. 54. vrata 6. 163
Sluibo dobi
PRODAJALKA.
pisarniška moč in šivilja, se sprejme takoj. Naslov v; upravi »Večernika«. 162 i
Prednjaška seja Sokola Maribor II. Pobrežje, bo 15. jan. točno ob 19. uri pri br. Renčlju. Načelnik.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje vabi svoje članstvo na članski sestanek v sredo 16. jan. ob 20. uri v dvorani br. Renčlja na Pobrežju. Udeležba je za vsa kega člana strogo obvezna. Zdravo. — Uprava.
V šoli.
Učiteljica: Med živalmi razlikujemo četvero- in dvonožce. Četveronožci imajo štiri noge, kot n. pr. krava, konj, ovca, a dvonožci so živali na dveh nogah (pri tem pokaže učiteljica gosko na sliki). To je dvonožec, jaz sem dvonožec in vi ste dvonožci. Torej Branko, povej mi, kaj sem jaz?«
Branko (vstane, boječe pogleda učiteljico in komaj slišno reče): »Goska, gospodična učiteljica«.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodn kom, prijate-jem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oziroma oče, zet, svak in stric, gospod
HRANILNE KNJIŽICE i
Mestne hranilnice ali Posojilnice v Mariboru za 6—10.00,!i se kupi proti takoj, plačilu j Ponudbe pod »M. P.« na upra I vo lista.	131
carinski posrednik
v soboto, dne 12. januarja 1935 ob 14’30 uri v Beogradu po dolgotrajni mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne 13. januarja 1935 ob 14. uri na pokopališču v Beogradu.
Beograd, Maribor, dne 14. januarja 1935.
Globoko žaujoča soproga Danica, hčerka Ljubica in ostala rodbina.
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajate!* —	™V0JJR^1AR v	Tiska	M*riborska	tlskar0a	*	d"	«3redstavnik
STANKO DETELA v Maribora