POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 263 TELEFON UREDNIŠTVA: 35—67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek 19. novembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v naravi ali oo DOŠtl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI BACON; 11.409 Cena din f— Kralj Boris Dii Hitlerju V nedeljo je bil bolgarski kralj Boris 811. v Berchtesgadnu na sestanku z Adolfom Hitlerjem — 0 vsebini in namenu sestanka ni nobenih poročil — Poziv generala Daskalova Bolgarom: Bodite pripravljeni na vsako eventuaSnost! SOH JA, 19. OBS. Bolgarski kralj Boris je bil v nedeljo pri Hitlerju v Berch-tegadetni. Še prej se je mudil po privatnih potih na Dunaju. V njegovem sprem-S*Vu Je bil bolgarski zunanji minister Popov. . SOFIJA, 19. nov. BTA. Sinoči je bilo naslednje uradno sporočilo: Kralj is se je vrnil s privatnega potovanja v ®mčijo, kjer je obiskal 17. t. m. tudi kan ^arja Hitlerja. SOFIJA, 19. nov. DNB. Obisk kralja porisa pri Hitlerju je izzval v bolgarski javnosti veliko presenečenje in odobravali Povsod izražajo, da je to nov izraz Poglobitve odnošajev med Nemčijo in Bol garijo. Obisk je v trenutku živahne politične aktivnosti v popolnem soglasju z željami bolgarskega naroda, ker je v njem izražena tudi zunanjepolitična težnja države. SOFIJA, 19. nov. Stefani. Ob priliki komemoracije za v svetovni vojni padle 'bolgarske vojake, je imel vojni minister general D a s k a 1 o v govor, v katerem je med' drugim dejal: »Človeštvo preživ- lja sedaj zgodovinske dogodke. Poraja se nova doba novega reda sveta. Vsi Bolga- redu. Vsi Bolgari morajo biti tudi pripravljeni na žrtve za lepše in boljše dne« ri se morajo tega dobro zavedati in pri- ve.« Daskalov je pozval vse Bolgare, naj pravljenj morajo biti na vsako eventual-nost, da si bo Bolgarija lahko izbojevala pravico do obstanka v jutrišnjem novem se zberejo okoli osebe kralja Borisa, zvestega branitelja domovine in delavca za svetlejšo bodočnost. Napad na Grčijo čez Bolgarijo? NEW YORK, 19. nov. CBS. Diplomat-1 »New York Times«, ki tudi dostavlja, da ski krogi v Bernu so prepričani, da bo v je kralj Boris v nedeljskem sestanku s prihodnjih 48 urah začelo marširati 5 Hitlerjem pristal na prehod nemških čet nemških divizij, ki so sedaj v Bolgariji, skozi Bolgarijo, proti Grčiji. To vest je prejel iz Berna I Centralnoevropska konferenca j* Budimpešte in iz Švice poročajo, da se bo te dni sešla na Dunaju konferenca, kafere se bodo udeležile Nemčija, Italija, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Jugoslavija — Ugibanja o vsebini razgovorov v Solnogradu in Berchtesgadnu s , BUDIMPEŠTA, 19. nov. Reuter. — Takoimenovana »Centralnoevropska kon- bo 'ca« bo v nekaj dneh na Dunaju. Madžarski ministrski predsednik grof Teleki zastopal v spremstvu zunanjega ministra grofa Csžkyja Madžarsko. Konfe-Ib*08 k° razPrav*J'ala 0 »novem redu v Evropi« ter se je bodo udeležile Nemčija, Nja, Romunija, Madžarska, Bolgarija ter verjetno Jugoslavija. CURIH, 19. nov. ZPV. Po švicarskih in- °rinacijah so se razgovori v Solnogradu, jjjjnosno v Berchtesgadnu, ki so se jih beležili italijanski zunanji miniser grof lano, španski zunanji minister Suner, neniški zunanji minister von Ribbentrop in Hitler, nanašali deloma na nadaljeva. nje razgovorov, ki so se pričeli v Berlinu ob priliki obiska Molotova, deloma na nadaljevanje konference med šefi itali janskega in nemškega generalnega štaba v Inomostu in deloma na konferenci, ki jo je imel bolgarski kralj Boris s Hitlerjem v nedeljo v Berchtesgadnu. Pričakovati je zato treba novih velikih, morda senzacionalnih diplomat, in vojaških akcij sil osi. širijo se tudi govorice o sklicanju neke evropske konference) ki naj bi se sestala že v prihodnjih dneh na Dunaju. BERN, 19. nov. CBS. V švicarskih polir tičnih krogih se misli, da so na konferen. ci mcd Hitlerjem in Seranom Sunerjem ter Cianom razpravljali o vojaški akciji Boji na evropskih in afriških bojiščih falski napadi na Anglijo in Nemčijo so biii v zadnjih 24 urah manjši kakor prej — grškem bojišču se bijejo še dalje boji za Korico — V Afriki ni večjih dogodkov fiOjI MED NEMCI IN ANGLE2I h() N. 19. nov. DNB. Nemško vr-taki10 P°veljstvo je včeraj poročalo: Le-»e sile so bombardirale v noči od 17. november v vojaškem oziru važ-v Londonu in v južni Angliji, isto da* ndustrijske naprave ter industrijske Me*if.Ve v srednji Angliji. Ob vzhodni an SOv il obali je bila poškodovana ena tr-■net • ladja. Daljnostrelnl topovi so ie Rranate na sovražni /onvoj, kise Ponoči poskušal približati britanski Konvoj je bil razgnan, ladje pa so sta v posamezna angleška prJ- &ka i a 0,5 R°kavSkem prelivu. Angle-ra» a*a so metala ponoči bombe na jjeleno .kra»e v zahodni Nemčiji. Na neki s« kiT^i Postaji so nastali požari, ki pa kavT Wtro PO*aš©*d. V bojih nad Ro-anJl* Pravom sta bili sestreljeni dve k>r letali. Eskadrilja, ki jo vodi ma-v- Mulzahn je sestrelila dozdaj SOI Ir?£n° ,etal°-jj^jNDON, 19. nov. Reuter. Med po- j^ijkom in torkom so sovražna letala In if?*8 *e manjše število bomb v srednji Skcd ni AngHM. Bilo je nekaj požarov, Žrtv niaJhna, prav tako tudi človeške Dol® niso bile večje. Angleška letala'so * nad industrijske kraje srednje SL']®. ter jih bombardirala. R.°°JI MED ITALIJANI IN GRKI Itah • ’ nov- Stefani. Italijanski glavni škj. ^ 'zdal včeraj sledeče poročilo z gr- ^ bojišč: V teku včerajšnjega dne so tajskemu generalu čangkajšeku mirovna ^ P08amezni oddelki na grškem bojišču pogajanja po 40. mesecih vojne. Te vesti i»ila° U(lei8tvovali. Na področju Konice je S seveda ni bilo mogoče nikjer uradno kon-y “pičena cela skupina sovražne konje- j trolirati, vendar pa se zatrjuje, da je bilo ™ Naše letalstvo je ob tesnem sode- na imperialni konferenci, ki so se je ude- lovanju s suhozemno vojsko razvilo večkrat hude napade in je bombardiralo področje pri Kalibakiju in Konici ter uničevalo mostove in ceste. Razen tega so bile zadete obrambne naprave in barake. Nastali so hudi požari in eksplozije. Naši so obstreljevali s strojnicami sovražne mehanizirane oddelke in čete ter protiletalske postojanke. Druga letala so bombardirala oporišče Krf. Dve naši letali se nista vrnili. Eno sovražno letalo vrste »Blenheim« je bilo sestreljeno v bližini Sicilije. Posadka, ki je obstajala iz enega častnika in enega podčastnika, je ujeta. ATENE, 19. nov. At. ag. V sinočnjem službenem poročilu vrhovnega poveljstva se javlja, da so bile včerajšnji dan v Epi-ru in v oblasti JCorice vel;ke bitke. Grške čete so odbile vse italijanske protinapade in zavzele več novih položajev, ki so jih morali Italijani po hudih bojih pustiti. Ne kateri oddelki italijanskih čet, ki so še operirali južno od reke Kalamas, so bili vržen! preko struge v smeri na sever. ATENE, 19. nov. CBS. Grški vojaki so pri Korici zavzeli nekaj pozicij na zahodni strani mesta ter je s tem ogrožena edi- Na na pot, ki je še prosta. Grki poročajo, da so zavrnili protinapad. V okolici Korice je v bojih več italijanskih divizij ter so boii najhujši, kar jih je doslej bilo na grški fronti. Zajete so bile velike zaloge živil, ki jih je italijanska vojska pripravila za grško kampanjo. Italijani so poslali v Korico veliko pojačanj. POROČILO »VREMENA« BEOGRAD, 19. nov. Dopisnik »Vremena« javlja z grške meje, da so se včeraj ves dan nadaljevali ogorčeni boji na odseku Korica—Lerin. Tako Italijani kakor Grki so izvedlj več hudih napadov, toda v>rez končnega rc&ultata. Boji so se na večer nadaljevali z nezmanjšano ostrino. Opaziti je bilo veliko število angleških in grških letal, ki so se spoprijela z italijanskimi tik nad bojiščem, na grebenih planine Morave. BOJI V AFRIKI LONDON, 19. rrov. Reuter. Britska ad-miraliteta javlja, da so angleške letalske edinice napadle Italijansko Somalijo. Bom bardirale so petrolejske rezervoarje in obalne baterije. Japonci ponudita K&taxem mir HONGKONG, 19. nov. CBS. P0 vesteh iz Tokia se je na zadnji imperialni konferenci govorilo o tem, da se ponudijo ki- ležili vojaški m diplomatski voditelji Japonske, sklenjeno, da se maršal čangkaj-šek še naprej smatra kot »upornik«, če ne bo pristal na mirovna pogajanja. NOVA MADŽARSKA BUDIMPEŠTA, 19. nov. MT1. Površina nove Madžarske znaša 166.553 kv. km ter šteje 13,390.000 duš. osi iz Romunije skozi Bolgarijo proti Gr. čiji. MADRID, 19. nog. CB^S. Govori se, da je bilo v Berchtesgadnu tudi govora o zbližan ju med Španijo in SSSR. Vendar pa so velike težave predvsem zaradi bolj ševiškega gledanja na katoliško cerkev. BERCHTESGADEN, 19. nov. CBS Španski zunanji minister Serano Suner je davi odpotoval v Madrid. Evropski petrolejski blok CURIH, 19. nov, ZPV. Kakor poročajo listi iz Bukarešte, govore tam v zvezi z obiskom Molotova v Berlinu in Anto-nesca v Rimu o možnosti ustanovitve evropskega petrolejskega bloka. Po tem načrtu bi Sovjetska zveza in Rumunija prevzeli nalogo oskrbovati s petrolejem Nemčijo in Italijo, in sicer bi Sovjetska zveza oskrbovala Nemčijo, Romunija pa Italijo. Dokončni sporazum o bazah WASHINGTON, 19. nov. Reuter. Mornariško ministrstvo USA javlja, da je z Veliko Britanijo dosežen končen sporazum o bazah na Atlantiku. Med drugim bodo dobile USA baze tudi na Bermudih in v Britski Guyani. PAPEŽEV GOVOR PO RADIU VATIKANSKO MESTO, 19. novembra. CBS. Sveti oče bo govoril v italijanščini v nedeljo dopoldne po radiu. TOPOVI Z MAGINOTOVE ČRTE OB KANALU LONDON, 19. novembra. Reuter. Topove, ki so bili prej v Maginolovi črti, so Nemci demontirali in prepeljali na obalo Kanala. JUŽNOAFRIŠKE CETE V KENIJI NAIROI3I, 19. novembra. Reuter, Oklopne enote Južne Afrike ,ki so prispele v Kenijo, so takoj stopile v boj* no akcijo. OBNOVITEV CODREANUJEVEGA PROCESA BUKAREŠTA, 19. nov. Rador. Anketni odbor, ki proučuje politične procese prejšnjih režimov, je sklenil obnoviti proces, ki ga je zaukazal svojčas prof. Jorga proti Corneliju Codreanu. Mussolini: Vojna se je šele pričela Velik govor duceja ob peti obiefinici sankcij — Italija bo staia do konca neomajno na strani Nemčije — Grčija bo strta, vseeno, ali v 2 ali v 12 mesecih, kajti vojna se je šele začela — Poziv stranki za boj na notranji fronti RIM, 19. nov. Steani. Vsa Italija je včeraj slovesno proslavila peto obletnico razglasitve sankcij Zveze narodov proti Italiji v abesinski vojni. Ob tej priliki je imel včeraj dopoldne v dvorani Beneške palače govor tudi Mussolini, v katerem je med drugim orisal najprej zmago Italije v času sankcij ,nato je pa prešel na sedanjo vojno. ‘Mussolini je dejal, da je pobuda za to vojno prišla iz Londona, a le nekaj ur nato še iz Pariza. Odgovornost pada zato izključno na Anglijo. Mir bi bij ohranjen, ako Anglija tie bi bila nasprotovala novi ureditvi Evrope in obnovitvi vojaške sile Nemčije. Francija se je res že majala, a nihče ni mogel pričakovati, da se bo že tako kmalu zrušila, ko je Italija dne 10. junija šla v vojno, da izpolni svojo dano besedo in pokaže svojo zvestobo do Nemčije, pa obenem podere ograje svoje lastne ječe na svojem morju. In nista potekla niti dva tedna, pa je bilo sklenjeno s Francijo premirje. V vseh nadaljnjih mesecih je italijanska vojska v Evropi in Ariki pokazala svojo moralo. Nato je Mussolini naštel vse italijanske zmage od Somalije do Sidi el Baranija, omenjajoč tudi uspehe mornarice. Prav tako je italijansko letalstvo gospodar neba in bo tudi ostalo. Nato je pa izrazil svoje priznanje in zahvalo disciplini celokupnega italijanskega naroda, ki je mirno sprejel omejitve, ki mu jih je vojna naložila, omejitve, ki so znosne, a ki utegnejo postati še resnejše. Toda vojna se bo in se bo morala končati s uničenjem moderne Kartagine Anglije. Pri poročilu o angleškem napadu na Taranto je dejal, da so bile tri ladje res zadete, da pa se ni nobena potopila in le ena sama ootrebuje daljših popravil. Vstop Italije v to j no je pokazal, da os ni bila in ni prazna beseda. Sodelovanje z Nemčijo je tovariško in popolno. Sodelovanje se razširja na vsa področja; vojaško, gospodarsko: politično in du-hovho. Iako bo-ostalo tudi v bodoče. Istost naziranj med Mussolinijem in Hitlerjem, med fašizmom in nacionalnim socializmom je rezultat revolucionarnega gibanja in srečanja dveh revolucionarjev, ki sta tako na mednarodnem kakor na socialnem področju šele na začetku svoje poti. Italija si je izbrala že maja 1. 1939. svojo pot. Zato morajo biti italijanske zahteve tud* nasproti Franci« sprejete brezpogojno, brez samo gospodarskih rešitev, ki Jih Italija že sedaj odločno cdklanja. Po popolni razjasnitvi bo mogoče v novi Evropi, ki jo ustvarjata Nemčija in Italija, začeti novo življenje odnošajev med Italijo in Fiancijo. Italijanski letalci in mornarji s podmornicami so bili poslani proti Ar.gliji na izrecno Mussolinijevo željo, da se tako manifestira popolna skupnost, ker sicer Nemčija te pomoči ni potrebovala. »Jaz sem hvaležen voditeliu Nemčije,« je dejal Mussolini, da je sprejel mojo ponudbo po skupnem prelivanju krvi in po medsebojnem doprinašanju krvi in po medse-nju trajnih zvez med obema narodoma«. Potem je prešel' Mussolini na Grčijo in je uvodoma dejal, da je bila po dolgem trpljenju m čakanju končno sneta krinka državi, ki je zanjo jamčila Velika Britanija, podli sovražnici Grčiji. Tu čaka račun, ki ga bo plačala. Grki sovražijo Italijo, sovražijo je bolj kot kateri koli drugi narod. To sovraštvo je globoko in neozdravljivo v vseh slojih grškega naroda po mestih, po vaseh, povsod. Na tem sovraštvu temelji tudi sodelovanje z Veliko Britanijo. Dokazano je, da je Grčija že meseca maja nudila Franciji in Angliji svoja vojaška oporišča. Zato je bilo potrebno napraviti konec takemu stanju. To se je zgodilo 28. oktobra, ko šele začela. Mi imamo zadosti moštva in sredstev, da stremo vsak odpor Grkov. Angleška podpora nas ne bo mogla odvrniti od tega, da ne bi izvedli svoje trdne odločnosti in tudi ne bo mogla odvrniti od Grkov katastrofe, katero so hoteli in jo tudi zaslužijo. Kdor misli drugače ali dvomi me ne razume. Kadar začnem kako stvar, ne neham prei, dokler fe ne končam. Ob koncu se je pa Mussolini obrnil na člane fašistične stranke in dejal, da mora stranka sedaj do skrajnosti okrepiti vse svoje sile in povečati svojo delavnost. V začetku vojne je bilo opaziti neki zastoj, odslej tega ne sme več biti. Splošne mobilizacije ne bo. Pod orožje sta bila vpoklicana le dva letnika, na razpolago pa jih je še 31. Sedaj je pod orožjem milijon mož, ako bo treba, jih pa pride še 8 milijonov. Zato stranka more in mora spet stopiti v boj na notranjem bojišču, politično, gospodarsko in duhovno. Mo- ra se dvigniti in dvigniti mora tudi narod in ga rešiti vsega tistega, kar je ostalo od male buržcazije v širšem pomenu besede. Stranka mora vztrajati in podčrtati pomen sedanjih težkih razmer, da zagotovi moralno zdravje in gmotni obstoj naroda. Miroljubie je treba zasledovati in pobijati. Skupno z Nemci tvori Italija blok 150 milijonov ljudi in ta blok ima zmago-že v svojih rokah. ODMEV GOVORA V ITALIJI MILAN, 19. nov. Stefani. »Corriere del-la Sera« nagiaša, da je Mussolinijev govor ponovno potrdil politično zmago sil osi. »Velika vojna, kot jo vodita ti dve državi, se naravno ne more končati na mah. Treba je zadati sovražniku več težkih udarcev zaporedoma, tako da bo še težko ranjen končno le nehal 'brcati. Anglijo je treba smatrati za zmaja s sedmimi glavami, ki še žive, čeprav je del njih že odsekan. Zdaj vedo že Angleži sami, da so izgubili vojno. Mussolinijev pre- gled položaja kaže, da je dober za Si1 osi. Nihče ne prikriva težkoč, ki jih treba še prebroditi in tudi ne žrtev, * bodo še potrebne. Navdušen sprejem, ga je bil Mussolinijev govor deležen pr* narodu, priča, da disciplinirana Italiji razume veliki čas in da bosta nje me slava izšla povečana za vekomaj 1Z in sedanje vojne.« PRVI NEMŠKI KOMENTAR BERLIN, 19. nov. Stefani. Diplomatska politična korespondenca piše o Mussolinijevem govoru, da je ta jasno in odločno potrdil odgovornost Velike Britanije za sedanjo vojno. Prav tako je Mussolini iz rekel odločno voljo, vztrajati v sedanj vojni do kraja. Sile osi bodo po poraz Anglije ukrojile nov red Evropi,.katerem ne bo mogla prisostvovati Velika Brita* nija, ker stalno seje nered in razdor me narodi. NAVDUŠENJE V ALBANIJI TIRANA, 19. nov.-Stefani. Mus«olin^ govor je bil prenesen preko radia v A' banijo. Narod ga je poslušal, zbran Vre zvočniki v trgovinah in javnih lokal* • Govor je izzval ogromno narvdušanje m® prebivalstvom. Po mestih so bile veh manifestacije za duceja. Špansko vznemirjanje zaradi lužne Amerike MADRID, 1!). novembra. DNB. Vprašanje vzpostavitve ameriških j;az v Urugvaju zadaje velike skrbi Španiji. Posebno vznemirjena je visokošolska mladina, ki daje izraze svojega nezadovoljstva v lisk. Univerzitetni sindikat, ki predstavlja vso špansko visokošolsko mladino, je poslal urugvajskim visokošolcem poslanico, v kateri nagiaša, da urugvajska vlada zanemarja suverenilelo naroda, ker hoče naj-večjo narodno vrednblo, svojo neodvisnost prodati tuji sili. Vzpostavljanje letalske in pomorske baze v Pulilo del Este pomeni za USA pravo okrepitev v ameriškem Gibraltarju. Španijo je zajela globoka bolečina zaradi sramote, ki jo dopušča urugvajska; mladina v-svoji domovini. Ne sme dovolili, dh se sklon vlade izvede. V prihodnjih dneh bodo španski odličniki govorili po radiu državam Južne Amerike, španska akademija znanosli bo poslala pozive vsemu lisku južnoameriških držav, naj ostanejo zveste načelom prvotne domovine. BUENOS AIRES, 19. nov. DNB. Poslanik Urugvaja v Bueuos Airesu je imel daljše posvetovanje z argentinskim zunanjim ministrom. Uradnega sporočila o vsebini 'pogovora ni, vendar sklepajo, da sla državnika razpravljala o obnovi USA v Urugvaju. Še pred dnevi je bila namreč Argentina obveščena, da ne bo Urugvaj ukrenil ničesar brez predhodnega posvetovanja z njo. Skrbi in težake vieh^ske vEade VICHY, 19. nov. ZPV. Po Lavalovi vrnitvi iz Pariza se je sešla francoska vlada takoj k seji. Iz vrst diplomatov se je izvedelo, da Je imel Laval z zastopnikom Nemčije v Parizu podrobna posvetovanja o vprašanji!', ki se nanašajo na izseištev Francozov iz Alzacije in Lorene. Razen tega so na seji francoske vlade govorili tudi o Lavalovi konferenci s španskim zunanjim ministrom Sunerjeni. Pričakujejo se sklepi velikega pomena. Popolnoma gotovo Je, da se želi francoska vlada čiinpreje preseliti nazaj v Pariz ali v Versailles. Zdi se, da se Nemčija teinu ne upira. Dalje je bilo ugotovljeno, da s© v nekih krogih vodi cd zunaj oskra propaganda proti vlehyski vladi, zlasti proti Lavalu in za de Gaullea. Ta propaga-nda izvira v glavnem iz vrst onih Francozov, ki simpatizirajo z Angleži. SPOPADI S SIAMCl V INDOKINI M©wa ureditev nove Francije VICHV, 19. nov. Reuter. Maršal Petain j gajanji. Francija bo razdeljena na 20 pro. je napov.edar novo totalitarno formo za vš.iC; ali boljše rečeno gopodarskih pokra vlado, ki jo bo dal Franciji. Govoril je v jin«. Na čeiu vsske province bo svet, ki !yonski trgovski zbornici ter dejal, da bo bo sestavljen od reprezentantov profesio-nova oblika dana že pred mirovnimi po- na-nih organizacij in korporacij z visoko T30S3 j avtoriteto, kakršno ima n. pr. ameriško j najvišje sodišče. Deloma bodo izvoljeni TOKlb7T9.~nov7‘DNB.’ Na”meji''med j deloma pa bodo postavljeni za svoje za-Indokino in Siamom je došlo v oblasti - uSe za državo. Laosa do spopada med indokitajskimi francoskimi četami in siamskimi edinica-mi. Siamska letala so preletela mejo. TOKIO, 19. nov. DNB. Francoski po-j ► slanik v Bangkoku je dospel v Hanoj ter razpravljal z guvernerjem Indokir.e, De- 1 Pod vodstvom pobreškega župana g. quouxom. Posvet je v prvi vrsti namenjen Slržine Karla jc imel sinoči občinski teritorialnem zahtevam. Siama. Dequoux ; odbor pobreške občine sejo, na kateri je priredil zvečer banket, ki mu je priso ; je rešil več važnih vprašanj, ki ne stvoval poleg francoskega poslanika tudi trpijo odlašanja. Ameriška oporišča na Irskem? RIM, 19. nov. ZPV. Angleški načrt z* izkoriščanje pomorskih oporišč na lr' skern, ki je naletel na odločen predsednika de Valere, skušajo sedaj, Ka' kor poroča »Corriere della Sera« iž Bef lina, prikriti z nekim novim projektom; in sicer zaradi tega, ker so baje nekate člani angleške vlade odločno proti Chu * cliillovi nameri, da bi se irske baze osV jile s silo. Po tem novem projektu, ki 'S je odkril londonški tisk, naj bi po ang ^ škem neuspehu in neuspehu Kanade, je hotela zamenjati na Irskem AflgM” vzele Zedinjene države Severne Ameft* irska oporišča v najem. POGAJANJA MED BOLGARI IN R°' MUNI SOFIJA, 19. nov. DNB. Dne 25. L ^ se bodo začela nova pogajanja med Bo' garijo in Romunijo v zvezi s priključkon južne Dobrudže in še nerešenih finanen' vprašanj. ITALIJANSKE RIBIŠKE LADJE RIM, 19. nov. Stefani. Trem italijan5"11^ ribiškim ladjam, .ki so ribarile v v0 * na Južnem tečaju, je uspelo doseči Azo ' Ladje so potem obšle angleško _ ter dosegle šipansko pristanišče, od k v der so se skozi Gibraltar pretihotapile neko francosko luko. DVA NOVA POSLANIKA V ANKA# ANKARA, 19. nov. Anat. ag. PredsC® nik vlade je sprejel novega francoske!? in japonskega poslanika, ki sta mu izf čila akreditivna pisma. . BORZA. Curih, 19. XI. iTevizjy Beograd 10, Pariz 9.45, London „ Newyork 4.31, Milan 21.75, Madrid Berlin 172.50, Budimpešta 84. Mariborska napoved: Oblačno, ^ gleno in tiho vreme. Včeraj je bil3 maksimalna temperatura 13.0, dal' minimalna 3.4, opoldne 6.2. Pada' je bilo včeraj 0.7 mm. avaia in socialna dela pobreške občin* tudi Na podlagi nove uredbe o minimalnih mezdah sc bo sklenila z občinski- šef japonske komisije in drugi odličniki TOKIO, 19. nov. DNB. »Jomiuri Šim bun« izve iz Bangkoka, da je več siam mi delavci, v poštev jih pride okoli 20, skih častnikov odpotovalo v Singapur kolektivna pogodba. Na treh ljudskih ________ _______ kjer se bodo posvetovali z angleškim vo-,.šolali na poni eri ju občine, in sicer na so italijanske "čete" prekoračile albansko- jaškim poveljstvom. Navzočni bodo Uidi Pobrežju. Teznem in v Mariji Brezje, grško mejo. Epirske gore in bletne doli- predstavniki USA ter se bodo domenili o se bodo ustanovile zimske kuhinje za ne ne dovoljujejo nagle vojne, ki so jo skupni obrambi na jugu Azije. revnejše učence, ki jih je okoli <500. pričakovali nekateri. Prav alpinska divi-! MARTINIOUE 1>REZ KRUHA Stroški l>odo znašali okoli 100.000 din. zija. ki je pretrpela težke Izgube, Je zma-' FORT DE FRANCE. Martinipue, 19. Pobreška občina sc pogaja z akcij-ga*a. L. 1935 sem dejal, da bomo polo- nov. CBS. Ob'astva, ki priznavajo vi- sko družbo Silos, glede prodaje primi li rebra nesušu. Sedaj z enako goto- chyjsko vlado, so objavila. d:t bo ne! aj merne parcele, kjer naj bi se zgradi-•■'odstjo zagotavljam, da bomo polomili dni popolnoma zmair1'’’ ,-ew,.a zr.C'il- c Grč'! Vse-eno Jc*. s?* to P 3ro ali v 12 mesec'«. Vc'.::.z £-2 is ;-cla • a;o kruha, ker ni lo veliko skladišče za sadje. V pošlev ■ a bo i>''’de. p "/'d '.n Tezno, ker je lam dote:!::?. i volj vode. električnega toka in dobre prometne zveze, poleg ostalega ....................... - - vellK“ kladi^ železniška, tako da bo brez ležkoč mogoče speljati do S: industrijski tir. Stroški za to bitev bodo znašali več milijonov-banovinske uprave jc prejela obe znesek 20.000 din za razna javna df^ Popravili bodo Masarykovo in 'vo llično ulico na Pobrežju, Vodnik0 ^ na Teznem ter zgradili novo cesi Dogošah. . Za otroke pobreških občanov, ki P sečajo mariborske meščanske..®^’ mora pobreška občina prispevati .j no 91.000 dinarjev. Rešeno jc ^ vprašanje zaklonišč poleg šol, k+M1 bi se'v slučaju potrebe lahko zino-mladina.’Stroški za gradnjo bodo z šali okoli G0.000 din. Alzaei a in Lorena, večno »porno 'abolfeo Usoda Lovrenške po pora&u mt Setianu VUGO Fl*cHlCO!2U IH iNlCrlVtCŠ Memšft« zgodovinar o poetičnem tren.u v dežoil, «* se n, mog a n.ttoii pom rl z nov,m uta n cm Po porazu NAPOLEONA Hi. pri Sedanu [ bil nova pooblastila. Pri državnozborskih vo- so bile 20. maja 1871 izmenjane med Fran £JJ0 in Nemčijo ratifikacijske listine mira v Frankfurtu. Francija je morala odstopiti Al- itvah 10. januarja 1877 sb zmagali avtonomisti že v petih volivnih okrajih. Pod pritiskom razmer je bilo optantom, ki so služili" v francoski vojski, dovoljeno, da se vrnejo domov. Mlajši so vstopili v kadrovsko službo pri nemški vojski. Decembra 1877 jc deželni zbor izrazi! željo, da bi državni upravitelj imel svoj sedež v Alzaciji. Obiski cesarja Viljema I. 1876 in 1877 na manevrih v Alzaciji in Loreni naj bi prebivalstvo približali Nemčiji. Toda agitacija Franciji naklonjenih ljudi, posebno duhovščini, je uspelo, da je bilo do tega zbližanja še daleč. Pod vlado avtonomije Dne 4. julija 1879 sta deželi dobili avtonomijo. V Strasbourg je prišel državni upravitelj, ki so mu stali ob strani državni tajnik : in štirje podtajniki. Poseben državni svet je bil upravitelju v pomoč, število deželnega zbora se je povečalo od 34 na 58 poslancev. Ta je lahko sklepal samostojno zakone in vlagal pri državnem zboru peticije. Politično življenje liberalnih avtonomistov je vodil v Strasbourgu rojeni Avgust Schneegans (1835 do 1898), ki se je kot alzaški poslanec j^ijo in Loreno, povrhu pa še plačati pet milijard frankov vojne odškodnine. Alzacija in Lorena, ki sta šteli tedaj 1,550.000 prebival- j *-ev> sta postali domena nove politike, ki se le,V nadaljnjih desetletjih burno izživljala ter j Pokazala vse komponente upornega prebi- V vsem sedanjem previranju po svetu vals*— ! - ■ , . - -i! V v francoskem parlamentu pri vladi v Borde-auxu odločno zavzemal proti sklenitvi miru z Nemčijo. Pri miru je optiral za Francijo, se. izselil, toda kasneje zopet vrnil. Umrl je kot nemški generalni konzul v Genovi. Po drugi volivni zmagi — ostra reakcija Dne 1. oktobra 1879 je stopila nova ustava v veljavo. Državni upravitelj je postal generalni feldmaršal E. v. Manteuffel. Ta je skušal približati se prebivalstvu zasedenega ozemlja s politiko popuščanja, kar v Nemčiji niso odobravali. Uradni jezik je postala izključno nemščina, tako tudi v vseh šolah zasedenega ozemlja. Pri državnozborskih volitvah 1881 in 1884 so spet zmagali Franciji naklonjeni avtonomistični krogi v vseh 15 okrožjih. Državni upravitelj je bil primoran, reagirati zelo ostro. Prepovedal je vse liste in razpustil društva. Seveda je naletel na nov odpor, kar se je pokazalo tudi pri nakupu državnega tobaka: tobačna manufaktura v Strasbourgu je imela velike izgube. Po tretji volivni zmagi — veleizdajniški proces proti frankofilom Po Manteuffelovem debaklu je prišel 10. oktobra 1885 za državnega upravitelja Alza- Jugoslavija je močne ša kot kda koli prej ,____________ e_ ,---- , V vsem sedanjem previranju po svetu Va!?tva- ■ „ . i vodi Jugoslavija jasno in določeno poli- , v SVOJI knjigi »Die wirtschafthche Entwick- I m^Kotip nrnvmkoHip s katere koli lung ElsaB-Lothringens 1871-1918« navaja t,k0- Nobelie Provokacije s katere koli nptv»£i.: _ . • • i ctram up mnrPiA '7«rvkrprmi niP. smer na nemški zgodovinar Schlenker naslednje zani-; strani ne morejo zaokreniti nje smer na mive ugotovitve: I drugo pot. Odločena, da v novi Evropi, MUaiura v okuoirani dežeH iv kateri ^ sodelovala, zagotovi sebi -Po zmagi nad Francijo je prišel za prvega pravp inesto’ kl.J1 Rovarja po moč: Sfineralnega guvernerja v Alzacijo in Loreno naroda, po značaju dežele m zgodovin-*nez Bismarck-Bohlen. Prve stroge ukrepe ski misiji, predstavlja Jugoslavija danes Je izdal glede šolstva: ustanovljeni sta bili močnega činitefja, s katerim se mora ra- učn: učit?,1iišči’ š.°'.ski P,°ruk ^ P.°stal obveze:’- čunati pri vsakem političnem računu, i., . Jez'k nemščina. Vzpostavile so se vse trdnjave, gradile železnice. Maja 1871 so bile ———— Prve občinske volitve, septembra je prevzel Opravo dežel hesenski nadpredsednik von Moller. Njegovo prvo dejanje je bila obno-v>tev po Francozih zaprte strasbourške uni-Lerze> za katero so kmalu zbrali po Nemčiji 300,000 zvezkov in knjig. Jugoslavija je danes močnejša in odločnejša kot kdaj koli prej. V evropski kataklizmi je ohranila popolno svobodo akcije, računajoč pri tem na svoje življenjske interese ter zavedajoč se svoje nacionalne »n evropske odgovornosti. To svojo politiko bo nadaljevala v sodelovanju s silami, ki ustvarjajo novo Evropo. Ve, da bodo pri tem njeni interesi spoštovani in očuvani, piše beograjsko »Vreme« Odloči se: Francoz ali Nemec Zveze Trsta preko Jugoslavi e z zaled em »II Regime Fascista« polemizira s pi- j prometa med dvema zaveznicama, Ita-sanjem milanskega lista »II Sole« glede I Mjo in Nemčijo, ob enem pa utregel od-položaja Reke, Trsta in Benetk v novi nošajem med tržaškim pristaniščem in . . ureditvi Evrope. V članku pravi, da mi-'celinskim zaledjem.« deželf opcHa”! Mo if bito določeno “3°se latiski list zastopa smela poglavja, je pal ------ "Jpra vsak prebivalec izjavi«, ali je'Nemec še nadahnjen z duhom preteklosti. Na- HorG Bcilsha - BitolfČaVI a“ Francoz. Slednji bodo morali brezpogojno sprotuje temu, da bi se Trst proglasil * opustiti deželo. Do 1. okt. 1872 se je kljub za svobodno luko na Jadranu, ker faši-vsemu pritisku ja- zem ^ more dovolltf. da bi postal Trst ločnih F*rancozov" zatočišče Udov, Levantistov, Grkov in Oblastva se niso drugih. Dvig blagostanja mesta za ceno rla izgnati vseh, narodne celine bi bil predrag. Člankar ie £recA nadaljuje: »Z bivšo Avstrijo in Madžar-tneie vendarle 50 , , , , , . _ ^ franc, optan- sko le *rst zvezan po železnicah, ki vo- \ tov. Ti so tvorili! dita preko Ljubljane in Maribora ter preit poslej v Parizu je-! ko Podbrda, v obeh primerih torej pre- \ i dro francoske ire-, k0 Jugoslavije. Dve veliki prometni pro- ljo" Cda CSedan Zfn1 ^ sta pretrgani nekaj desetin kilometrov beg iz domovine od Trsta z mejo, ki ni nemška. Vendar čimprej maščujejo, iti težko rešiti ta problem, ker gravitira Njim na čelu je bil 2tjaj Jugoslavija k osovinskemu gospo-ienje snega v gorah ter so se močno razlili tudi hudourniki. Savinja je razdr-‘a banovinsko cesto ter odnesla velike Množine lesa. Prestopila je bregove in ?°Plavila polja in travnike, ki so bili le-že tolikokrat prizadeti. Lučnica in Svinja stav ponedeljek dosegli 4 m nad n°rmak>. Savinja je odnesla jez pri Ro-Sovilcu, onemogočila promet z avtobusni iz Solčave v Mozirje in Celje ter Preplavila okolico Ljubnega. Kdaj bodo končno regulirani tudi ti predeli, ki toli- ko trpijo od stalnih poplav? Na Gorenjskem so povzročili nalivi in hudourniki veliko škodo. Gornji tok Save je postal deroč hudournik, ki je izpodjedel cesto v Pod-možaklji, edini zvezi od Dobrave, Vint-gar-Bled in Gorij proti Jesenicam ter ie bil tako prekinjen ves promet. Sava je odnesla tudi del lesenega mostu na Plavžu od jeseniške klavnice proti Kurji vasi. Ljubljana Vse vode v ljubljanskem okolišu, ki so bile od deževja prejšnjega tedna že itak visoke, so po silnih nalivih v noči od nedelje na pondeljek še bolj narasle in se na več krajih razlile čez bregove. Sava je bila včeraj pri črnuškem mostu 4 metre nad normalo. Na Jezerskem se je včeraj popoldne odtrgal oblak in povzročil katastrofalno poplavo. Ker se je sinoči vreme zboljšalo, je po dolgem času imela Ljubljana spet lepo jasno noč, je upati, da bodo vode zdaj hitro upadle. Velik požar v Vrholah Ponoči je na nepojasnjen način izbruh-U ogenj pri posestniku Roberju v Vr-°lah, ki je na mah zavzel velik obseg. SOrelo je tudi 8 svinj. Škoda znaša J^rog 200.000 din. Razen Roberja sta gorela še dva soseda, ki sta jima pogoreli do tal gospodarski poslopji. Zače-0 je goreti pri svinjskih hlevih. Rober-•evi so se ta čas dpravljali k počitku. Ko sin zapiral okno, je zapazil pri svinja- ku da ogenj. Takoj so vsi zdrveli na piano, Pogasijo ogenj, toda bilo je vse za- !^n- Silen vihar, ki je divjal ta dan je odpihal ogenj in se je požar hitro razši-Ker se nahaja vas na hribu, je bilo P.senje otežkočeno. Škoda je le deloma nta z zavarovalnino. j ljudska UNIVERZA v PTUJU ptujska Ljudska univerza je pričela J m delovanjem v ................... s svo- d -"•luvanjem v petek, ko je bilo prvo pre-l^anje pisatelja dr. Antona Ocvirka iz Ljubim el ‘ Otvoritveni nagovor na občinstvo je Ljudske univerze prof. dr. st” Predsednik dobil, 1 ^alnl„:„ i—n,-oiia,if>iioč; «nc:)^,vnii in. vzet od čudnega čustva si ogledujem ru- mene strani popisane z dajatvami in pra-•----: podložnih Kobancev in Pohorcev tlakuje dovozno ce- čera. Baje l>odo Grabancijaši gostovali tudi, "Skladišču, saj tovorni promet vsak, di v Mariboru. ..... ... .... !»» navrfc M«„,d ,cpt .lohodfc i «* m, V d„h„ ,1 hoCem prK.r„,j vicami Roiio Pa bi naj takoj preskrbela nekaj va-rl I vse to življenje, ki je šlo preko teh strant . 3V aramoza ki" ca ima na razpolago dega vi-emcna, deloma pa, ker so se ljudje; , i , •• • M -j V Sv .Lovrencu na Dravskem polju. I žc precej založili z nekaterimi glavnimi - cele vrste debelili knjiS. Najdem imena kmetov Rebernik, Grušovnik ... Trdoživi smo! Ta imena imamo sedaj nad Selnico. Spanhajmi so bili nekoč lastniki tudi tega gradu. Vdova Ulrika III. je 1. 126!) grad s posestvom vred poklonila St. Pa-velskemu samostanu. V 18. stoletju je prišel v plemeniške roke. V 19. stoletju je lastnik grof Zaben, danes zet grofa Alfonza Zabeja g. ritmojster Klančnik. L j uti sovražniki gradu so bili vitezi Perganerji, ki so ga v 15. stoktju do tal porušili. Graščak me je peljal še v druge prostore Po stenah vise originali in kopije rene-sanšnih in baročnih mojstrov, ltakor Ti-ciana, Coregia, Tintoreta. S tem gledajo jjortreti prednikov Zabejev, eden izmed njih je bil univerzitetni profesor sredi 18. stoletja v Padovi. Ko sva hodila skozi sobane sem se spomnil, da je tod imel svojo sobico jiesnik. Aškerc, kjer je pred skoraj (30. leti koval pesmi, med njimi tudi ono „Po nebu ščip plava,.. šumi, šumi Drava. Zares, pod oknom šumi Drava ter se peni mimo ogromne skale. Tam, kjer je nekdaj učil mlade grofice in konlesa Aškerc, zveni zdaj glas učiteljice — nič se ni spremenilo... Lepo sem se zahvalil g. ritmojstru za ljubeznivost ter jo mahnil proti Dravi razmišljajoč o tlačanih in Aškercu, ki jo tod zamišljen meril korake ter mislil na konleso in pesmi. Lojze Sušmelj Nemška vojna mornarica si je ob obali Kanala postavila svoje vojaške kuhinje, tekmi moram nemuo*'**\ Dovolite mi, da odlgr31^ tem dresu... Zanimivosti jahta ljubezni končala med starim železjem Čudovita življenjska visoda bogatega francoskega industrijca V irancoskem pristanišču Ciotat je bila pred nedavnim prodana za staro železo nekoč tako lepa jahta »Melisanda«, Ko je še plula po morjih, je bila znana pod imenom »Jahta ljubezni«. Ob njenem žalostnem koncu, ko je prišla med staro železo, so se francoski časopisi razpisali o usodi, ki je spremljala to jahto. Pierre Flanchard, francoski industrijec. si je v razmeroma kratkem času nakopičil precejšnje imetje. Potem pa se je umaknil s pozorišča francoske svetovne trgovine in industrije. V Parizu so ga poznali pod imenom »stari mladenič*. Ali nekega dne je presenetil pariško javnost s pravo senzacijo. Oženil se je z neko zborovsko pevko iz pariške opere. Nihče ni vedel, kdo je dekle. Parižanom je bi’a znana pod imenom »Melisanda«. Flanchard je krstil svojo krasno jahto, ki jo je daroval svoji mladi ženi, tudi za »Melisando«. Na njej sta preživela svoje medene tedne. Toda velike sreče je bilo kmalu konec. Z tnlado ženo sta se pravkar pripravljala na potovanje okoli sveta. Toda tik pred odhodom je mlada žena pri neki prometni nesreči izgubila življenje. Flanchard izgube dragega bitja ni mogel preboleti. Telo žene je dal balzamirati. Oblekel ga je v poročno obleko ter položil v stekleno rakev v največji kabini na jahti. Z mumijo v kabini je nato odrinil Flanchard na potovanje okoli sveta, ki ga je bil obljubil svoji ženi. Nekaj mesecev je križaril po. Atlantskem oceanu, nakar je jahta krenila v Indijski ocean. Mož je bil namreč sklenil, da pokoplje syojo ljubljeno ženo na »Otoku blaženih«, ki ga mora najti. Jahta je prišla slednjič na Tihi ocean. Nekega dne je pristala ob lepem otoku. Tu se je Flanchard izkrcal, ne da bi vedel, kakšna usoda ga še čaka. Na otoku so živeli še napol divji domorodci, s katerimi je Flanchard navezal kot tih in ljubezniv gospod prisrčne stike. Posebno priljubljen pa je bil med ženami, ki so se vse zaljubile v Flanchar-dove velike črne brke. Predno pa je hotel z jahto odriniti z otoka, so mu domorodci dali na razpolago celo hišo in šest žen. Poskušal se je znebiti ljubeznivosti domorodcev, toda zaman. Žene so ga varovale kot punčico svojega očesa. Tako je preživel na otoku tri leta kot pravcati ujetnik. Včasih mu je uspelo, da je za hip zbežal na jahto, kjer je obiskal rakev v kabini. Toda nekega dne so ga ljubosumne žene pri tem zasledile. Pograbile so rakev, jo razbile, truplo lepe Melisande pa vrgle v morje. Slednjič je Flanchardu z zvijačo uspe- Želje na figovih peresih V antični dobi so bili ljudje še bolj nagnjeni k vražam in napovedovanju bo-, dočnosti kot so dandanašnji. Med raznimi načini starega prerokovanja je bilo tudi prorokovanje s figovimi peresi. Na smokvine liste so napisali svoje želje. Nato so čakali. Čini dalje je ostalo pero sveže, tem več verjetnosti je bilo, da se bodo napisane želje izpolnile. lo, da je utekel. Z jahto je odrinil na nevarno vožnjo po odprtem morju, kajti domorodci so mu v treh letih, kar je jahta ležala v zalivu, odnesli razne merilne in orientacijske aparate. Po dolgem in pustolovskem potovanju je končno zaplula jahta v francoske vode. Skupno je bil Flanchard 5 let na vožnji z jahto. V teh petih letih je osivel in se postaral, Znameniti raziskovalec Sven Hedin opisuje v svoji knjigi »Tibet« med drugim tudi čudovito življenje tibetanskih menihov. Ko je bil Sven Hedin v Tibetu, si je pridobil popolno zaupanje tamošnjih menihov. Za samostanskimi vrati je spoznal tajne, o katerih svet doslej ni vedel. Med drugim so mu menihi tudi pokazali kraj v bližini nekega samostana, kjer se je dal neki menih prostovoljno zazidati. Mala kamenita koliba, v kateri je bil zazidan verski fanatik, je imela štiri gole stene. Bila je brez vrat in oken. Imela je eno samo ozko odprtino, skozi katero je menih dobival skromno hrano, Skozi dimnik, ki je bil vrh kolibe, pa so mu metali suhljad, da si je vsak sedmi dan skuhal nekoliko čaja. Takrat je bil v kolibi menih že tri leta. Nikdar ne sme iz nje, in tudi k njemu ne sme nihče, četudi bi bil bolan. Zunanji svet ve, da je menih še živ, ker vidijo, da je pojedel hrano. Če pa bi šest tednov menih ne zaužil hrane, bi ostali menihi vdrli v kolibo, dvignili mrliča ter ga pokopali. Menihi so Sven Hedinu pripovedovali, da vzdržijo nekateri menihi tudi po 40 let zazidani. Vzidani menih nima postelje, ampak leži na slami. Čim ga zazidajo, ne uzre več Prvi pogovor na ulici. Mladenič nagovori na ulici dekle, ki mu je močno všeč: — Gospodična, dovolite mi, da vas na nekaj opozorim... — Na kaj? — Na sebe! da so ga jedva spoznali, ko se je vrnil v Francijo. V 58. letu starosti je še on umrl, ne da bi mogel kdaj koli za trenutek preboleti smrt ljubljene žene. Svoje premoženje je zapustil svojim trem nečakom. Jahto pa je izročil nek; firmi, ki spravlja staro ladjevje. Te dni pa je bila jahta prodana kot staro železo. sončnih žarkov. Nikoli več ne spregovori niti besede. V tesni kolibi razmišlja in moli. Neki lama, ki je .bil že precej let zazidan, si je naposled zaželel, da bi še enkrat videl sonce. Želja se mu je izpolnila. Ko so menihi odprli kolibo, so zagledali pred seboj okostje, prekrito z uvelo kožo. Po glavi je bil ves porasel, da so mu jedva videli obraz. Na telesu ni več bilo obleke, ampak preperele krpe. čim so ga dvignili in prenesli na sončne žarke, je umrl. Ko je še vladal Rusiji legendarni car Peter Veliki, je neki pogumni Rus napisal precej zajetno delo, v katerem je nanizal brez bojazni kritiko vsega onega, kar se mu je zdelo pod vlado Petra Velikega krivično in nepravilno. Na carjevo povelje so drznega kritika uklenili. Naložena mu je bila izredno zanimiva kazen. Nesrečnega pisca niso pregnali v Sibirijo, niso ga vrgli v temnico niti ga niso obesil. Pojesti je moral za kazen svojo knjigo. Obsodba je bila izvršena sredi trga, kjer so postavili velik oder. Nanj so pripeljali krivca. Sodniki so kazen omilili v toliko, da mu ni bilo treba pojesti platnic, ampak samo tekst, ki je bil precej debel in v kvart formatu. Avtorju-obto-žencu so servirali stran za stranjo. Neki kirurg in dvorni zdravnik sta nadzorovala ta nenavaden banket, kajti nesrečni avtor se je močno davil. Dovoljeno mu je bilo, da sme za dihanje prekinjati »pojedino« svoje knjige, mimo tega pa je imel na mali mizici veliko steklenico vod Anketa o hišnih prijateljih člani Ameriškega društva za znanost in umetnost so priredili nenavadno anketo. 578 zakonskim parom s celega sveta so poslali osem raznih vprašanj, kaj bi storil mož, če bi izvedel, da ga žena vara z najboljšim prijateljem. Re-zultat ankete je bil precej zanimiv. 289 odgovorov se je odločilo za ločitev zakona, toda pod pogojem, da mož ne izda glavnega motiva ločitve. 230 odgovorov je navedlo, da bi moral mož svojega rivala osmešiti pred ženo. Sedemdeset mož se je odločilo za dvoboj. 59 odgovorov priporoča možem, naj »nategnejo ušesa« ženam in prijateljem. Ostalih 59 odgovorov pa svetu je maščevanje, no da bi podrobno navedli, kakšno naj bi bilo to maščevanje. IDEALIZEM V'REPUBLIKI HAITI General Truhilo, predsednik otoške republike Haiti, ki šteje jedva nekaj nad pol milijona prebivalcev, je razpisal nagrado 300.000 dinarjev za najboljše delo o svetovnem miru. Visoko nagrado bo vsako leto podeljeval sam predsednik republike. General Truhilo je poslal vsem ki se bavijo z vprašanjem svetovnega miru, poziv, naj mu pošljejo svoja dela-ali v rokopisu ali pa tiskana. V pozivu svečano zagotavlja, da bo temeljito proučil vsako delo, pa naj pride od koder koli. GRADBENI MATERIAL IZ KAVE Brazilski pridelek kave je tolikšen, da ga Brazilija ne more potrošiti, niti Pf®' dati. Znano je, da so na tisoče in tisoče vreč kave pometali v morje, da bi ohranili ceno. Kurili so s kavo in podobno-Pred nedavnim pa so pričeli celo izdelovati iz kave tkz. »kafelit« kot plastični gradbeni material, ki se uporablja Pr! gradnji in v razne industrijske svrhe. GOSPA CURIE NADALJUJE SVOJE DELO Nemška vojska je svojčas zaplen*|a znanstveni material znane učenjakinJe gospe Curie, ker ga je skušala francoska vlada prenesti v nezasedeni del Francije-Pred dnevi pa je nemška okupacijska oblast dovolila gospe Curie, da sme nadaljevati s svojim delom pri raziskovanju radia ter ji je vrnila zaplenjeni material. ke, s katero je smel zalivati strani kritike. Ker je bila knjiga precej jo je jedel avtor kar tri dni. njič pojedel zadnji list, mu je stil. Nekaj mesecev je nesrečnik končno pa je popolnoma ozdravel, ke pa se poslej ni več lotil. • .#» — Fantje, po na norečni urad. to tekmo kar v Bolgari korakajo v Dohrudžo Nemške vojaške kuhinje ob Kanalu ki se vozijo iz kraja v kraj Vse življenje zazidani VERSKI FANATIZEM TIB ETANSKIH MENIHOV Kako je kaznoval Peter Veliki DRZNI KRITIK JE MORAL POJSETI SVOJO KNJIGO F. M. Gokum: Španski cigan Pred mnogimi leti so v španski pokrajini Kadiz poklicali duhovnika k umirajočemu ciganu, ki bi se rad tik pred smrtjo izpovedal svojih grehov in v kesanju zaslužil božjo milost Čudovito — ciganovo življenje je bilo vzorno. Nikoli v življenju ni grešil. Nikoli- se ni pretepal, ni popival in nikdar ni klel. Duhovnik mu je dal odvezo, vendar pa si ni mogel kaj, da bi umirajočega cigana ne vprašal: »Boljši si kot sem si mislil. Toda rotim te, potrkaj v tej resni uri temeljito na svojo vest in natarlčno presodi, ali zares nisi nikoli ničesar ukradel, nikdar nikogar oropal. Ali si zares nisi nikoli z zvijačo prisvojil tuje last- i nine?« »Toda, gospod duhovnik!« je vzkliknil u ^ rajoči cigan. »Poslovnih zadev se vendar treba izpovedati!« Domov grede je duhovnik ugotovil, da ^ manjka srebrna tobačnica. Nemudoma se r vrnil, toda cigan je medtem že umrl. va je povprašal po tobačnici. Ciganka je y .fl. zadevo kaj resno. Vse je pretaknila, a» otj bačnice ni bilo nikjer. Slednjič je segla blazino, kjer je ležala mrtva glava elgan?’v. našla je ondi tobačnico. Vrnila jo ie. niku in ihtela: »Ali ste že kdaj srečah v ljenju tako skrbnega družinskega očeta/' _e| v svoji zadnji uri je mislil na svoje drag In tak mož je moral umreti!« i g ji Slika iz diri, ko je bolgarska vojska vkorakala v južno Dobrudžo __ v Mariboru 'dne 19. XI. 1940. ifar^of »V e 2 e r n IK« Stran 7. Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov Prejeli smo: Skoro vse delavstvo, najsi bo indu-i-pa1 obrtniško, je bilo zaradi iz- . 10 težkih življenskih pogojev in dra- 5 nie deležno povišanja plač. Le zelo ma-i° s|rok oz. obratov je, ki svojini usiuž-encem, kljub temu, da so povišali cene nelkom, niso povišali mezd. Med te ® . e spadajo tudi mariborski čevljarski mojstri. ah-10 'meli in tudi nimamo namena z Javljanjem takih stvari in sporov ško-°vati komurkoli, temveč hočemo le opozoriti oz. informirati javnost in vse prijate o krivici, ki se dogaja čevljar-, lni pomočnikom in to predvsem zato. er Sg. čevlj. mojstri odklanjajo vsako M 0 .poravnavo' Mariborsko udruženje čevljarskih moj-r°v je sestavilo cenik, po katerem se j®vnajo točno vsi mojstri ter zahtevajo 0 tem ceniku, ako stranka prinese usnje I ,Ves Pribor: za nove moške čevlje (zbi-v/ °d din 150.— naprej, za nove moške omje od din 330.— naprej, za nove mo-e Kojzerce od din 250.— naprej, za no-zenske čevlje (zbite) od din 140.— na-. ej> za polnove ženske čevlje (zbite) od n 9o.-_ naprej itd. tia r °r ''c lz gornjega razvidno so cevem m°Jstri tarifo za svoje delo ob- lilo povišali, kar bi bilo z ozirom na aginjo še upraličeno, toda z ozirom ^ to, kako ti mojstri plačajo svoje pomnike, pa je to več kot nesramno, 'oglejmo, koliko plačajo mojstri pomnikom za gori navedena dela: za no-e moške čevlje (zbite) din 26—40.—, za v°ve moške škornje din 40—55.—, za no-e moške gojzerce din 50—60.—, za no-® ženske čevlje (zbite) 24—38.—, za move ženske čevlje (zbite) 14—22.—. ,temu ni treba komentarjev. Kajti točno razvidni. Ti mariborski čevljarski mojstri oz. njih združenje je bilo tisto, ki je sestavilo cene za občinstvo ter jih poslalo tudi v Ljubljano in Celje. Toda ti isti so, kljub temu da so v Ljubljani in Celju mojstri povišali pomočnikom mezde za 35 in 50%, mariborskim čevljarskim pomočnikom odbili vsako povišanje. Ako so mariborski čevljarski mojstri glede na draginjo povišali cene svojim strankam, bi to lahko storili, kot njihovi tovariši v Ljubljani in Celju, tudi svojim pomočnikom. Kajti tudi pomočniki čutijo draginjo in to nedvomno v še večji meri kot mojstri. Kam tako postopanje delodajalcev vodi, je popolnoma očitno ter imamo v zad- njem času ogromno takih primerov. Poglejmo samo malo nazaj pa bomo videli. Da je to dobro ali prijetno za kogar koli, ne bo nihče trdil. Vobče pa je zelo neobzirno od tistega, ki do takih nastopov sili, in izziva, ker v takih slučajih ne trpi samo eden ali neposredno zainteresirani, temveč vsa javnost. Zaradi tega apeliramo na vso mariborsko javnost in merodajna mesta, da pripomorejo do čimprejšnje likvidacije omenjenega spora ter podprejo čevljarske pomočnike v borbi za dosego njihovih opravičenih' zahtev po draginjskih dokladah. Zveza kož. predelovalcev, sekcija čevljarjev, Maribor Šola in dom" skrbi za šolsko mladino m profiti čevlj. mojstrov so več kot II Sinoči je bil v Narodnem domu dobro obiskan občni - zbor društva »Šola in dom«, ki ga je vodil delavni predsednik g. Skaza, tajnik trgovskega gremija. — Uvodoma je bilo zelo zanimivo predavanje prof. Sile o koedukaciji in splošni vzgoji šolske mladine. Predavanje je bilo poljudno in je g. predavatelj znanstvene trditve zelo razumljivo obrazložil. Njegova izvajanja so naletela pri starših na splošno odobravanje. Sledila je diskusija o vzgojnih vprašanjih, katera je obravnaval govornik. Poslušalci so z vidnim navdušenjem odobravali tudi izvajanja inšpektorja g. dr. Poljanca. Zanimivo je bilo tudi poročilo predsednika g. Skaze, ki je poročal o triletnem delu društva »Šola in dom«, ki je najdelavnejše v zvezi teh društev. Mariborsko društvo se je zavzemalo za večjo štednjo pri učilih, za pocenitev šolskih knjig in za učilnice, ki bi odgovar-1 na prvi seji. jale vsem zdravstvenim predpisom. Pri tem delu gredo na doseženih uspehih zasluge Uidi omenjenemu društvu. Najvažnejše poslanstvo pa opravlja društvo s svojo vzgojno posvetovalnico, katere se starši zadovoljivo poslužujejo. Predsednik je izrazil željo, da bi naša šolska vodstva pokazala večje razumevanje za društvo »Šola in dom«, ker bi le z njihovo pomočjo lahko naraslo število članstva. Nato je poročal o podrobnem delu tajnik g. nastavnih meščanske šole Mlačnik. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje društvo 103 člane in da je bilo v preteklem letu šest zelo uspelih in še precej' dobro obiskanih predavanj. Blagajniško poročilo ge, Stiasnyjeve je pokazalo, da se mora društvo boriti s težkimi finančnimi razmerami. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor z g. Skazo na čelu, odbor se bo konstituiral m Nenadne smrli je umrla 55 letna zasebnica Ivana Sticblcrjeva iz Kolodvorske ulice. Prišla je dobre volje na obisk k Otonu črepinku na Zrinjskega trgu, kjer ji je v kuhinji hiiioma postalo slabo, poklicani zdravnik dr. Ivan Koprivnik jo je našel že mrtvo'. Bržkone jo je zadela kap. m V nezakljenjeni spalni sobi je spa' tekstilni tehnik Rajšter Jožef v Stritarjev ulici .Med spanjem mu je neznani, lat odpeljal iz spalnice moško kolo „Slcyer“ 5 evid. štev. 191817 in tov. štev. 331937 ter več obleko in čevljev, tako da je oškodovan za okoli 1500 din. ^fedstava za revne pobreške šolarje n }^retek[o nedeljo je priredila šola v brežju s sodelovanjem Pomladka Rd. v!Za zanimivo in poučno mladinsko igro ! artip Napuhek v sokolski dvorani. Igro spretno zrežiral tukajšnji učitelj g. Kot-*'h njegova gospa, ki je izdelala tudi s^° Potrebno garderobo. Vsi igralci so v svoje vloge vživeli ter prav spret-^ "i posrečeno podali. Le škoda, da je ~ ?kisk tako pičel, dočim so bili vs; stilniški lokali ^prenapolnjeni z občin-civ.0ni- Ali nimajo nekateri nobenega sobnega čuta več? Dobiček je bil namle- li11 za šolsko kuhinjo, ki se namerava jonti v tuk. šoli, a blagajna ni dosegla ot' K*so^a^- Pobreška šola šteje 640 g rp, od teh nad polovico zelo revnih. aai Pa si zamislimo, kako se naj usta- v' šolska kuhinja, če ni potrebnih sred->fiv. p ^r‘hodnjo nedeljo se igra ponovi v ^J^tni dvorani ter pričakujemo boljši obisk, da s tem omogočimo otvoritev toli potrebne šolske kuhinje. tu Danes sc poslavlja od Maribora priljubljeni profesor I. real. gimnazije g. France Tonin, ki odhaja na novo službeno mesto v Ljubljani. V štirih letih svojega bivanja v Mariboru si jc pridobil simpatije mladine ter širokega kroga svojih prijateljev in znancev, ki ga bodo zelo pogrešali. m Mariborske organizacije privatnih nameščencev se opozarjajo na sestanek drevi ob 20. v dvorani hotela pri Zamorcu. G. Josip Pctejan bo poročal o poteku poravnalnega postopanja za zvišanje plač privatnim nameščencem, ki jc bilo 11. nov. pri banski upravi v Ljubljani. m Važno za novinarje! Vsi v Mariboru bivajoči (»klicni .novinarji sc pozivajo; da izroči' mariborskemu poverjeniku najkasneje do 23 .1. ra. opoldne po dve sliki za nove železniške legitimacije. m čolniček tkalnega stroja je priletel v tovarni pri delu v obraz 21 letni tkalki Mariji Obreza iz Studenoev. m. Občinska uprava Pobrežje poziva vse mladeniče, roj. 1921 zaključno z letom 1926, da se najkasneje do 23. t. m. zglasijo v občinski pisarni v svrho vpisa v sezname za obvezno telesno vzgojo. m Ljudska univerza v Studencih. V ee- trlek, 21. novembra, 1» predaval prof. Sianko Modic o bombažu in domači tek-stilni industriji. m Prciskušnja novih siren. Zaščitni urad mestnega poglavarstva obvešča, da bodo v sredo dopoldne med 10*30 in 12. uro poskusi z novimi sirenami, ki bodo nameščene na banovinski hranilnici, na novi palači Nabavljalne zadruge v Cafovi ulici in na osnovni šoli na Ruški cesti. m V zvezi z gradn jo nove mestne tržnice in regulacijo Vodnikovega trga je kupila mestna občina od lesnega trgovcu Josipa Felberja parcelo ob Pristaniški ulici za znesek 170.000 din. m Neki tovorni avto je zavozil vStross-mayerjevem drevoredu v voz in konja kočij aža Jurija Ozvatiča, uslužbenega pri Potočniku v Vrtni ulici. Avto je pripeljal iz Gregorčičeve ulice ter je pri rezanju ovinka prišel preveč na levo stran. Avto je zlomil oje- voza ter odrgnil konja na prsih, nato pa odpeljal dalje. * TRPEŽNE DOKOLENKE za moški in fante ugodno zdaj pri MlItKO BREČKO Maribor, Aleksandrova c. 23. m Signalno svetilko je obešal 52 letih progovni čuvaj Ivan Kukec iz Podvelke Pri lem sc je žica pretrgala ter mu j c svetilka padla na glavo. Dobil je težje poškodbe, po glavi, ramah in nogah. m Neki kmečki voznik je na Tržaški ccsli jx)drl danes zjutraj čevljarskega pomočnika Matijo Vrečiča iz Studencev, tako da je moral v bolnišnico. m V bolnišnici je umrl 28 letni kmečki dninar Peter Slalinck, o katerem smo včeraj poročali, da mu je med fantovskim pretepom v neki gostilni v Keblju pri Oplotnici neki moški razparal trebuh. m Na smrt obsojenega Karla Makovca iz Strigove, ki je bil v Murski Soboti zaradi dvojnega umora obsojen na smrt, so prepeljali v mariborsko jetnišnico, kjer čaka na rešitev prošnje za ppmilosliev. m Dva neznanca sta napadla na polju med Novo vasjo hi Burovo vasjo pri Mariboru 59 letnega Ivana Komarja iz Radvanja ter zahtevala od njega denar. Vrgla sla ga na tla, eden mu je z roko zamašil usta, drugi pa mu je preiskoval žepe. Komarju jc slednjič le uspelo, zaklicali na jiomoč, nakar sla ga napadalca osuvala z nogami ter z 200 dinarji njegovega denarja izginila. Orožniki so na podlagi osebnega opisa že prijeli nekega osumljenca. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 16. do vključno 22. novembra lekarna piri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. Narodno gledaliiie Torek ,19. nov., ob 20.: „Na cesaričin ukaz“. Red B. Sreda, 20. nov.: „Ncnavadcn človek" (gostovanje v Celju). Četrtek, 21. nov.,ob 20.: „Na Dnu ". Red C „Za narodov blagor" jc po lastni Cankarjevi izjavi z največjo ironijo zasnovana in najskrbnejc izvršena njegova satirična komedija, ki naj bi bila prišla na oder takoj po dovršitvi rokopisa (pred 10 leti). Zadela pa je v Ljubljani na tak odpor, da sc je krstna predstava zavlekla skozi O let. Zato pa je bila tedaj s prodornim uspehom sprejeta. CELJSKO GLEDALIŠČE reda, 20. nov., ob 20.: , Nenavaden člo-Gostovanje mariborskega gledališča. Sreda vek" Kino * Esplanade, kino. Znameniti francoski velefilm ,,Obala v megli" z Jean Gabinom in Michelle Morgan. Sledi „Baron Trenk". Grajski kina. Danes najboljši film „Danko PIšta“ v gl. vlogi Javor Pal. Vse predstave razprodane. Prosimo kupile vstopnice v predprodaji. — Pride izborna češka veseloigra „Na okrožnem uradu'". Vlasta Burjan. *• Kino Union. Od danes „Geronimo“ velefilm. Napeta vsebina. Preston Forsler, Ellen Drew in Thumder Clored v glavnih vlogah. Mali oglasi SLUŽBO dobi J^eime se i„ ^ZNašalec PECIVA let, dekla, stara 30—40 !es' ate<;a se zna voziti s ko-°ni" Pekarna Limbuš. 20202-2 n dobi takoj priden in za v*, ?TEN HLAPEC 'arin »j e'a- Vprašati pri vra bor testne klavnice, Mari-7<— 20201-2 z nSTAREj§0 žensko tiiajo ; hsočaki vajena vsaj figi . trKf>vine Ponudbe na ho« d" D°d »Trgovina stal-20190-2 SLUŽBO IŠČE 171etno dekle se želi izučiti za MODISTIN.IO ali kaj sličnega. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20199-3 Iščem službo POSTREŽNICE ali kar koli k mali družini. Mlinska ulica 35. M. S. 20198-3 STANOVANJE ODDA STANOVANJE eno in dvosobno, se odda. Smetanova ulica 54, gostilna. 20061-5 Frodaja v Mariboru SCHHEIDERI ZAGREB NIKOLICEVA 10 tn sinove Jurčičeva ZAHTEVAUTl BRESPtACMI CENIK f Antonija Vane naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Vlaste in Vlada ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Vlastimil obratovodja v torek, 19. novembra .1940 ob 3. po kratki bolezni v 57, letu* izdihnil svojo plemenito dušo. ' i Dragega pokojnika bomo pokopali1 v četrtek, 21.. novembra ob 15. uri-na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v petek, 22. novembra 1940 ob 7. uri zjutraj , v mag-dalenski cerkvi. Maribor, Kranj, Olomouc, štenec.-Novo-Mesto- n/m., 19.-novembra 1940. * SOBO ODDA V Mariboru predvajajo spel lnadžarSKi film. To je filin o ciganskem glasbeniku Daijku Pišli ,ali bolje, film po prirejeni zgodbi iz romana madžarskega pisca Aleksandra i\agymihalyu, o vse preveč rtv mantični ljubezni cigana Pjšle in pleme-nilaške hčerke, o usodi dragoceni)] italijanskih goslih, o veliki moči njegove odbile ciganske ljubice in še o marsičem, kar si danes odločujoči sloji madžarske, družbe predstavljajo ali hočejo prcdslav-Ijali o Danku Pišli, resnično živečem ciganskem glasbeniku .ki je v svoji nadarjeni in tolikokrat ponižam ciganski duši začutil nekaj one divje boli in hrepenenja polnih melodij brezmejne panonske ravnine in ljudskih možic, ki so krvavele po njenih pustah, trpele pod težkim socialnim pri. tiskom gospodarjev in v katerih so zlite ludi melodije mongolskih step in slovanskih ravnin ter močvar. Ta film je ostal pač na oni ravnini, ki ni daleč od neskončnih popivanj bogatili, starih, mladih, srečnih innesrečnth šlahčičev, ki si najema- jo cigansko' dušn. da !>i dvigala njihovo lažno bol in ji dajala videz resničnega trpljenja in smisel, ki mu ga resnično življenje odreka. V tem pogledu je človeku žal izredno lepe priložnosti, ki je madžarski film .ni izkoristil. Da ni imel menda prevelikih ambicij, bi lahko sklepali tudi po lem, da razen Javora Pala ni bilo nobenega igralca ali igralke, ki bi jo šteli med madžarske „zvezde". Zalo niti njegov igralski lalent, hili melodije Danke Pišle, niso mogle ludi pri tehnično dobri režiji dvigniti filma iz omejenega okvirja, ki so ga predestinirale že omenjene okoliščine. Tudi lak pa spada film med boljše .vsaj med onimi, ki jih imamo priliko videti tudi pri nas. — S. f. Filmska zvezdnica Constance Bcnelt se je nedavno ločila od svojega moža Marqni-sa de la Falaise de la Cou draye, ker ga že od lela 1937 ni bilo na spregled. Od tega lela dalje namreč žena ni videla svojega moža. TRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom, v sredini mesta, se s 1. decembrom odda. Naslov v ogi. odd. lista. 19970-5 nov redilni prašek za svinje poipeiuje apetit in hitro zde-beljenje. Uspeh zajamčeni 1 zavitek REDINA stane din 8’—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din ll1— DROG-RIJA KANC Maribor, Tjrrševa ulica 1 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA* HiSnl posestnik) lu, najemni* ki. preglejte Vaše peči in ite- dtlnlke. predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni Aotorj Rajšp, Maribor-Orožnova t>. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne plolčice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 ŽENSKI KOTIČEK BELI KROMPIR po din 140*— za 100 kg in beli krompir „K resni k“ iSchnefJocke) ]>o din 170‘— za 100 kg; apneni prah po din 26’— za 100 kg in pristen med oddaja Kmetijska družba, Melje, tel. 20-83 19944-18 GLASBILA KLAVIRSKI HARMONIKI manjšo z 80 basi za 1300 din in večjo s 120 basi, 4 registri ugodno prodani. Gregorčičeva 4-1.. desno telefon 23-45». 20195-20 Eden izmed najgrših osvojil vse žene Ves ameriški svet se je z začudenjem izpraševal, zakaj norijo vse mlade ameriške lepotice za filmskim igralcem James Stuartom, k;i ne spada baš med lepe zvezdnike, pač pa je kritika soglasna v tem/da je eden izmed naj-grših igralcev. Tisk in privatni razgovori zaman razpravljajo o tem, s kakšno močjo osvaja James hollywoodske žene. Kljub temu, da je nenormalno visok, suh, koščat kakor treska, kakor da bi se bil pekel na žerjavici, je večer za večerom v družbi najlepših igralk. Magična sila, s katero si je James pridobil toliko oboževalk, je v njegovi notranjosti. Njegova največja odlika je v tem, da se zna vsakomur prilagoditi, in sicer tako prilagoditi, da ženski svet sploh pozabi na zunanjost. Prav takšen je Stuart tudi v filmih. Gledalci v njem ne iščejo idola ženskega sveta, pač pa si žele njegove sijajne igre, ki je dovršeno karakterna. Zato je James spet potrdil staro pravilo: Ne lepota, pač pa značaj prevladuje! IIEI)Y LAMA It It nrnu ČEŠKI FILM OKItOŽNI URAD“ Kralj komike Vlasta Burijan bo nastopil v kratkem v Mariboru v zelo zanimivi češki veseli in duhoviti komediji „Okrožni urad“ (11 pokladnv stal). Režija je Lama-čeva, glasna pa Dobeševa. Omenjeni film jo mojstrske režije in odlične igre. Vlasta Bii-rijan ni samo v filmu lažni zdravnik, marveč je pravi čudežni zdravnik, ki bo s svojim humorjem ozdravil tudi najslabšo voljo. LUPE VELEZ »POT V SVOBODO« Z ŽARAH LEANDROVO Te dni je začela Žarah Leandrova z zunanjim snemanjem za svoj novi film »P0* svobodo«, katerega inscenira Rudolf Hanse/V dolgoletni režijski sodelavec prof. Carla FfO”’ licha. Poleg Žarah Leandrove nastopajo_v omenjenem filmu v večjih vlogah Hans Stu* vve, Oskar Sima, Eva Immermann, A»nes Windeck itd. Emma Grammatica: ..Vdova" V Ljubljani so prejšnji leden predvajali film izrednih kvalitet. Slavna italijanska dramska umetnica Emma Grammatica, ki je z uspehom nastopila že v več filmih, je podala v filmu Vdova" nc sicer naslovno., pač pa glavno vlogo tako dovršeno, da bi res bilo težko najli drugo umetnico, ki bi jo lahko zamenjala. V splošnem je film na lako zavidni višini, da igra omenjene igralke niti nc pride do prevelikega izraza, kaj li njeni partnerji niso nič slabši. V Evropi so Francozi prvi začeli vrteli karakterne filme in posebno znan je njihov Jean Gabili. Mora se reči, da jih je v lem filmu italijanska filmska produkcija dohitela in naredila biser filmske umcinosli, ki ga doslej še nismo bili navajeni videli v italijanskih filmih. Poleg brezhibne lelinične opreme pa je glavna prvina tega filma fini psihološki čut režiserja, ki je podal vse it zapiti tl jajc tako verno in Lako učinkovito? kakor jih le redko vidimo v filmih. »?* zen vseh naštetih prednosti ima film ? eno odliko, na katero se pri nas vse pre“ malo gleda: film izredno lino podaja us0" do človeških življenj ter je pravi balza® za dušo in srce. Tak film lahko veliko P°" maga pri vzgoji naroda; prikazuje duševno stran enega naroda in ne san)" telesno. Vse preveč smo navajeni gledali J1 ploskamo različnim surovostim po nast« kinih, vse preveč odobravamo telesno nK>® in zapostavljamo duševno: v lem filmu E* se nam kaže duh italijanskih srednjeveški1 slikarjev, muzikov in poetov, skratka, 1,:! tem poprišču so se Italijani izkazali kol na vsakem drugem in želeli h*.,, bilo, da dajo človeštvu v dar še vehi'0 takih dobrin. b. DVE SOBI prazni, separirani, oddam. — Aleksandrova 32-11. 20200-8 POSEST POSESTVO 15 in četrt orala zemlje s hišo, na sončnem kra-ju. se Proda. Cenjeno za 130.000 din. Gačnik št. 6, p. Jarenina. 20196-11 rroaatn VINIČARIJO za ceno 65.000 din. Vprašati v ogl odd. »Večernika«. 20203-11 POUK ANGLEŠČINO. FRANCOŠČINO poučujem. Zajamčen uspeh. Imam rekomendacije. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Uspeh«. 20011-21 Iščem VPOKO.IENEGA UČITELJA za lahek pouk 3 ure popoldne Ponudbe z navedbo zahtevane plače na ogl. odd. pod »Inštruktor«. 20192-21 VOZILA 2 skoraj nova TRICIKLA naprodaj. Ogleda se pri Just. Gustinčiču, vogal Ptujska— Tržaška cesta. 20187-22 Kupim rabljeno MOŠKO KOLO A. Bukovnik, Aleksandrova 74-1.. Maribor. 20194-22 IZGUBLJENO Lepo KORENJE za svinie se proda. Boh°«2 31, p Hoče. 20)913 BRANJARIJA dobro idoča v centru. Iz Špilja do Maribora sem v vlaku izgubila 11. t. m. popoldan črn j ao,Dro iQoca v centru, r, KRZNENI OVRATNIK proda. Potrebno din 10-00? Najditelj naj ga odda proti Ponudbe Dod »Izredna v*1' nagradi v ogl. odd. »Večer- ložnost« na ogl. odd. »Večer’ nika« 20189-27 I nika«. 20204-?» Sporočamo tužno vest, da je danes nenadoma preminul naš dolgoletni zvesti sodelavec, gospod V£nč Vlastimil obratovodja Pokojni je desetletja vestno izvrševal svojo dolžnost tako v tukajšnji tovarni, isto tako preje na Češkem in s svojim vzgledmm delom mnogo doprinesel k razvoju našega podjetja. Delo je bil njegov življenjski smoter. Bil je najboljši vzgled vsakemu sodelavcu ter nam bo ostal v trajnem spominu. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 21. t. m. ob 15. uri na magdalenskem pokopališču. Vodstvo, uradništvo in delavstvo »Predilnice in tkalnice a. d.«, preje Doctor in drug, Maribor. Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Sl , , 11.1 \ v \Wiboru - Oglasi po ceniku - lioknptst se G« rračajo. - Ur«dnl«fvo In uprav«- Mnr.hnr Knn«h*U „lir„ 6. - T.lefon uredništvu itev 15-67 iu uprave štev 28-67. - Poštni čekovni račun štev 11 409.