^RUK n pcučno-zaSavni Ihl o jicbo&ami za dcvcnyfic bzuzim. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.“ t Bojanu pri Trslu. štev. 3. PoBno-hru ni Uličnega računa štev. 864.139. --■ • ' ... - ....------------------- ,------T,- >-I Tretji slovenski katoliški shod. (Dalje.) V nedelje, 26. avgusta, popoldne ob 3. uri .se je vršil na dvorišču Alojzijevišča občni zbor slovenske krščansko-Socijalne zveze. Ta zveza ima namen družiti v medsebojni pomoči vsa nepolitična društva na Slovenskem, kar jih sloni na katoliški podlagi. Zborovanja so se vdeležili tudi vsi trije škofje, goriški, ljubljanski in lavantinski iz Maribora. Med raznimi govorniki, ki so tu nastopili, se je oglasil tudi č. g. Ivan Tul, ki je v kratkih, jedrnatih besedah pojasnil navzočim, kako smo se v zadnjem času začeli tudi tržaški Slovenci gibati in družiti v katoliška društva, dokler smo dočakali, da se je ustanovilo celo v sre-d’šču Trsta slovensko katoliško izobraževalno društvo. Ob 4. uri popoldne se je začela prav živahna ljudska veselica v hotelu ;Union*'. En del občinstva se je zabaval v veliki dvorani, drugi pa na vrtu do poznega večera. Proti noči se je velika večina pripro-stega ljudstva, ki so od daleč prišli na shod, zopet odpeljala proti domu. Vendar je bilo naslednja dva dneva še okolo 2000 vdeležencev. Drugi dan. (27. avgusta). Prvi dan je imel namen, da zborovalci javno pokažejo svoje versko prepričanje, drugi dan je bil pa dan resnega dela. Ob 8. uri je bila v stolni cerkvi sv. maša, katero je daroval prevzvišeni knezo-škof lavantinski Dr. Mihael Napotnik. Po končani službi božji pa se je začelo okoli c), ure ogromno delo, pretresovati in pre-vdarjati sklepe, ki se imajo zvečer pri skupnem zborovanju potrditi. Posvetovanja so se vršila vsa ob istem času v raznih dvoranah. Vse delo je bilo razdeljeno v 4 dele: v cerkveno-politiški odsek, v odsek za književnost in umetnost, v socialni in organizacijski odsek. Vsakdo je šel, kamor mu je bilo ljubše. Naše uredništvo je imelo v vsakem odseku svojega poročevalca, vendar bi bilo preveč, če bi hoteli natančno poročati o vseh posvetovanjih, dasi so bila nekatera zelo zanimiva in ži-• ahna. Omejili se bomo le na bolj važno in pa to, kar bolj zanima nas tržaške Slovence. V odseku za književnost in umetnost je č. gosp. Jakob Ukmar predlagal, naj bi katoliško tiskovno društvo v Ljubljani ustanovilo čim prej svojo podružno tiskarno v Trstu in odprlo ob enem prodajalno pisarniških potrebščin in nabožnih predmetov. Predlog je bil jednoglasno sprejet, vendar nam pove še le bodočnost, če bo kaj vspeha. Veliko več bo cenjene čitatelje zanimal govor, ki ga je imel č. g. Ivan Tul v socialnem odseku. Njegov govor se peča v prvem delu z izseljevanjem, v drugem pa z varstvom ženstva Ker je govor za nas v Trstu velevažen, ga navedemo tu dobesedno : Prihodnja številka izide 12. oktobra 1906. Varstvo izseljencev. I. Ostani doma. SJovHiV tvoja Zemlju je zdrava Za pridne nje lega nnjprava, Polje, vinograd, gora. m o r j e, Ruda, kupčija lel)e rede. Vodnik. Ko vidimo, da se dan za dnevom toliko naših ljudi seli v tuje kraje, se nam dozdeva, da so pesnikove besede nekako zastarele in prišle ob veljavo. Ko zremo veliko -tevilo slovenskih izseljencev, se nam vsiljuje misel, kakor, da bi sedaj naša zemlja ne bila dovolj »zdrava«, kakor da bi njena lega ne bila več »prava«, kakor da bi nas ne moglo več hraniti naše polje, naši vinogradi, naše gore, naše morje (kako malo koristi imamo Slovenci od morja, trgovina, ribarstvo, kopelji), naša ruda, kuf)-čija in, da bi se vsled tega morali ob ra ati v novi svet po vsakdanji kruh. Morda pa smo krivi mi sami. Ko bi ne bili več ..za uk prebrisane glave“, bi bilo težko pomoči, a na vsak način moramo biti „pridni". Lahko pa da tiči vzrok, pravijo nekateri, tudi v vladi, ki nam premalo pomaga, posebno s šolami in podj)orami, tako da nas naša zemlja ne more več rediti, ali pa dopušča, da nam tujci kruh trgajo iz ust. »Stvarnica nam ponuja vse«, kar je potrebno za naš obstanek, »le zamuditi ne smemo okoristiti se z njo«. Vlada nam mora seveda iti na roko, da dobimo dovolj šol, posebno strokovnih in da smo varni v svojih podjetjih pred tujci. — Sami pa bodimo pridni in živimo po sv. veri, da si zagotovimo tudi božji blagoslov. Ne dajmo se slepiti po sleparjih, ki nam obetajo v Ameriki srečo in blagostanje. Ni vse zlato, kar se sveti. Ze dosti ljudi je šlo v novi svet v upanju, da pomagajo sebi in svojcem — a bili so razočarani. Držimo se tedaj, kolikor le moremo rodnih tal in ne zapuščajmo jih, ako ni skrajna sila. II. Če že potuješ, potuj skozi Trst. Poglavitno pravilo naše bodi: »Ostani doma«. Toda tudi to pravilo ima za posameznike lahko izjeme. Tupatam se zgodi, da je marsikdo prisiljen, kakor sam meni, zapustiti svojo domovino in si iskati novo, če ne za vse žive dni, vsaj za nekaj let. Kdor se je že sam odločil za ta korak po treznem premišljevanju, temu kličemo: »Bodi previden, kod potujeh ker so ponekod nevarnosti za naše izseljence večje kot drugod. Poskrbi si potrebnih navodil in vozni listek le od Rafaelove družbe, ki je ustanov Ijena, da brani katoliške izseljence. Podružnici dunajske Rafaelove družbe se nahajata v Ljubljatii in v Trstu, a dobro bi bilo, ko bi se ustanovila vsaj kaka zastopništva tudi po drugih slovenskih krajih. Neizogibno potrebno pa je ustanoviti novo podružnico 'družbe na Reki. Ker pa je poslovanje družbino brezplačno, treba imeti mnogo udov, ki naj bi z udnino družbo podpirali Seznanimo svoj narod s to družbo. Ko se je slovenski izšel enec dal od ..Rafaelove družbe- zadostno podučiti, naj se vkrca v Trstu na ladjo „Avstrijskega delniškega (Hirobrodnega društva za Ameriko. < Trst je za vkrcanje slovenskim izseljencem najpripravnejši kraj radi tega, ker 1. V Trstu smo mi doma in od tod do Amerike je le ena sama meja, morska gladina. 2. V* Trstu imamo ..avstrijsko paro-brodno društvo‘‘ in na ladji ostajemo vedno do Amerike pod avstrijskim nadzorstvom. 3. V Trstu lažje uredimo svoje dušne Stvari. (V Trstu imamo v štirih župnijskih cerkvah slovensko službo božjo, petje, blagoslov, pridige, sv. spoved). V Trstu ima to parobrodno društvo lasten ..dem za izseljence , v katerem dobi do 2000 ljudi zdravo stanovanje in tečno hrano) predno parobrod odpluje. 5. V Trstu ni treba menjavati avstrijskega denarja 6. Y Trstu skrbi to društvo, da se izseljenci opozarjajo na važne stvari v umljivem domačem jeziku (bodisi v napisih, kakor tudi v govoru). Poveljniki, postrež-niki, pazniki in zdravniki umevajo naš jezik in med njimi je dosti naših ljudi. 7. Vodstvo društva je zagotovilo pre-vzvišenemu tržaškemu škofu, da priredi posebno dvorano za katoliško kapelo. 8. Važno je, da je na ladjah tega društva . domača kuhinja ' in kdor ni še abstinent dobiva na ladji dvakrat na dan tudi vina 9. Ladje tega parobrodnega društva so najmodernejšega sestava in lažje klubu-jejo morskemu elementu. io. Društvo je izdalo posebna navodila za agenie. Iz teh strogih navodil je razvidno, da društvo suiti izseljence in da jih brani pred izkoriščevalci. Agent ne sme nikogar nagovarjati, da gre v Ameriko in sme začeti pogajanje le z onim, ki se je že sam odločil za izseljevanje. n. To parobrodno društvo se je ustanovilo še le pred dvemi leti, a deluje s svojimi 2? ladijami zelo dobro, tako da odpre v zvezi z avstrijskim Lloydom prihodnje leto novo vožno črto tudi v južno Ameriko, (dosedaj je vozilo le v Severno). 12. Društvo upošteva, da so izseljenci, katere prevaža, ponajveč slovanske narodnosti (tudi izven Avstrije n. pr. iz Rusije in Balkana). 13. Mogoče se bode s časom doseglo tudi to, da bodo izseljence spremljali posebni dušni pastirji. (Spanjske ladije imajo posebne prostore za bogoslužje. Pri nas imajo to le romarske ladje, na katerih je vsak dan po več sv. ma ). Sedaj je poveljnik ladje sam, ki navadno krščuje na potovanju rojene otroke in ki opravlja neke molitve, ko se v temni noči spušča mrliče v hladni grob morske globine. Ladja se za trenotek vstavi, zastava se potegne v znak žalosti na pol druga, častniki se oblečejo v žalno obleko, mrlič se zavije v rjuho in priveže se mu železna teža, ki ga potegne na dno morja. V mes maju (letos) sta odpotovali v Ameriko med drugimi dve slovenski dekleti iz Kranjskega po severni Italiji v Genovo in potem v New York. Laški agent je po tretji osebi razpečal dosti listkov med Slovenci in tako spravil z lepimi obljubami tudi te dve dekleti v Ameriko. Za trelji razred je zahteval 250 kron, ko stane vožnja iz Trsta navadno 180 do 185 kron. (V drugem razredu se plača 264 I ron, v prvem 384 kron). Na ladji so imeli potniki jako slabo hrano, a tolažili so se, da bo tam bolje. Kako se poedinim sedaj godi, ne vemo, le toliko znamo, da je šla ena teh mladenk z enim moškim naprej od New Yorka, med tem, ko so drugo zaprli v eno sobo in jo držali zaprto cel mesec. Na koncu meseca so jo spravili zopet na ladjo in jo odvedli — nazaj v Genovo. Koliko je sirota na tej vožnji pretrpela, se ne da povedati. A najbolj jo je mučilo, ko ni bilo na ladji žive duše, ki bi umeval njen jezik slovenski. Prišla je vsa zmučena in zbegana v Trst in še sedaj ne ve, zakaj so jo to- liko časa držali zaprto in zakaj so jo potem sploh prepeljali v Evropo. Kolikor smo mogli spoznati in izvedeti, ni pri tej osebi nobenega zadržka, -ki bi jo po amerikanski postavi izključil od novega sveta. Ko bi se ta izseljenka bila obrnila do »Rafaelove družbe« za svet in pomoč in ko bi bila potovala čez Trst, bi se ji kaj takega gotovo ne pripetilo tako lahko. Dotičnega agenta se že zasleduje. To je le en slučaj, toda koliko jih je, katerih ne izvemo! Zatorej izseljenci pozor. »Družba sv. Rafaela daje svojim zavarovancem posebne priporočne listke, katere je treba vidno nositi (n. pr. na klobuku), potem poznajo družbini zaupniki izseljence, za katere hočejo skrbeti. Zaupniki nosijo za znak posebno sidro na klobuku ali na prsih. K temu se opaža, da je ta zna:, še nezadosten. Kdo ima tako dobre oči, da bi zaupnika takoj spoznal ? Svetovati bi bilo morebiti posebne kape v živih barvah, ali celo obleko, ali zastavo; po teh znakih bi izseljenci lažje zadeli svoje zaupnike- toliko v Trstu, kolikor v Ameriki. Ob prihodu izseljencev v Trst bi zaupnik najel kakega človeka in ga tako opravil, da bi ga ljudje takoj spoznali po omenjenih znakih. Ravno tako bi se moralo zgoditi v New Yorku. Za izseljence je mnogo vsakovrstnih nevarnosti že na potovanju. Prve dni avgusta 1906 se je potopila ladja »Siro« in nad 300 ljudi so zagrnili valovi. Julija meseca je ameriška država vrnila nad boo izseljencev, ki niso imeli vseh postavnih lastnosti. Zato ponavljam, »Ostani doma" in ce že moraš potovati, potuj skozi Trst na avstrijskih ladjah pod varstvom »Rafaelove družbe (Priporočamo posebno duhovnikom knjižico ..kažipot zn izseljence", katero je izdal škofijski odbor .Rafaelove družbe" v Ljubljani). Varstvo ženstva. Odkar je nastopila doba strojev, postajajo tudi delavci in delavke vedno bolj pravi stroji, ki velikim strojem strežejo. Posebno hudo je zadela ta poplava naše žensivo. V tihi sreči družinskega življenja, varne pred svetovnim šumom in hrupom, so naše ženske pridno opravljale raznovrstna ročna dela in živele popolnoma svojemu naravnemu poklicu kot matere in gospodinje. Stroji so jim izvili delo in zaslužek iz rok, ter jih nekako prisilili, da zapuste domače ognjišče in silijo v mesta v službe ali pa v tovarne. Najpoprej moramo povdarjati, naj o-stane naše ženstvo, kolikor le možno doma, ker mu preti drugod mnogo in raznovrstnih nevarnosti. Ko so pa res primorane, da gredo služit ali pa delat v tovarne, zaslužijo, da se uredi zanje posebno varstvo. Največ slovenskih deklet prihaja služit v Trst in v Aleksandrijo. Toda ravno ti dve mesti sta zanje zelo nevarni. Sumljivi agentje krožijo po slovenskih vaseh in vabijo lahko-mišeljna dekleta v lepe in lahke službe v imenitnih družinah. Ti sleparji niso m ; drugega, kot trgovci s človeškim mesom. Mar-sikaka Slovenka je tako prišla v satanske mreže in obupno vzdihuje v kaki poniževalni sužnosti, a skoraj nihče se zanjo več ne zmeni. (Zloglasne lušej. Na Dunaju je nastala «Avstrijska zveza proti trgovini z dekleti*. V Trstu ima ta zveza svojo podružnico z jako širnim delokrogom. Raz ven te zveze, ki je internacij onalna in interkonfesijonalna, obstoji v Trstu še „ Katoliška zveza za varstvo brez spremstva potujočih deklet". Mnogo — a vedno še premalo - požrtvovalnih gospa in gospic prihaja po vrsti na železnično postajo, da tam sprejme novo došla, neizkušena dekleta. Te varhinje deklet nosijo na prsih svetinjico «Matere Božje dobrega sveta» na belo-rumenih trakovih. Tekom prvega leta svojega delovanja (1905—icjob) so rešile 315 deklet, med tem seveda največ slovenskih, ter jih spremile v poštene službe ali pa v slovenski Zavod sv. Nikolaja", v katerem 'so dobivale mladenke hrano in stanovanje, dokler niso dobile službe. Ta zavod je za varstvo naših deklet preime-nitne važnosti. — Ko prihajajo v Trst, se jih pošilja v „Zavod*. Ko obole, se jih pošilja v «Zavod». Ko izgube službo se jih pošilja v «Zavod». Z materinsko ljubeznijo objema „Zavod» vse gojenke in skrbi za njihovo telesno in dušno blagostanje. Pri vsem tem pa moramo pomisliti, da prihaja ta prepotrebni „ Zavod» večkrat v materi jelne zadrege. Ker nima lastnih prostorov, mora drago plačevati stanarino. Tudi hrana je v Trstu precej draga. Gojenke pa so navadno le uboga dekleta, ki zamorejo le malo prispevati, in še tega ne morejo storiti redno. Zato treba, da se zganejo ustni Ijena srca po vseh slovenskih pokrajinah in z milodari „ Zavodu» zagotove obstanek. Hranilnice, županstva, društva, duhovščina in zasebniki pomagajte »Zavodu sv. Nikolaja" v Trstu. V zavodu iščejo zavetja tudi ona dekleta, ki gredo v Aleksandrijo ali pa se vračajo iz nje. Mladenke se zatekajo vanj iz vseh slovenskih, da, iz vseh slovanskih krajev. Vodstvo «Zavoda* sprejema v o-brambo posebno večje žrtve neusmiljenih družin in išče pravico zanje pri oblastnijah. Mnogo zamotanih slučajev se je že srečno rešilo. Velika obramba slovenskim dekletom v Trstu je slovenska ženska IVlarijna družba, ki šteje veliko število udinj. V zadnjem času se je osnovala v Trstu tudi posebna zveza „Marijin dom*, ki ima namen, poskrbeti Marijini družbi posebno svetišče in — v prvi vrsti — udinjam zavetišče. Tudi to podjetje se mora vsestransko podpirati, ker ima veliko važnost za vse slovenske pokrajine, ker od povsod prihajajo dekleta v Trst. Slovenska župnijska knjižnica v Trstu skrbi za pošteno berilo — V Trstu grozi mnogo nevarnosti posebno onim slovenskim dekletom,. A’/ niso od tam doma. Slovenska dekleta iz Trsta in okolice stanu jejo navadno le pri svojih stariših, posebno okoličanska, ki oskrbujejo Trst z mlekom, kruhom, zelenjavo, sadjem, s cvetlicami itd. In če že kaka služi, jo domači ljudje večkrat obiščejo, ali pa sama pohiti domov. Domače ženske tudi bolje poznajo pokvarjen svet obmorskega mesta in ne gredo tako lahko na lini. Na ona slovenska (slovanska) dekleta pa, ki prihajajo v Trst služit od daleč, preže satanovi hlapci kot volkovi na plen. Pred temi je treba braniti poštenje slovenskega ženstva. Da bodo slovenska dekleta še bolj varna, je potrebno, da se ustanove : 1. Posebne podružnice tržaške „Zveze za varstvo brez spremstva potujočih deklet* v Ljubljani, v Gorici, v Celovcu, v Mariboru, posebno pa še na Reki in v Aleksandriji). 2. Da se podpirajo, koder obstoje zavetišča za brezposelne obolele in ostarele služkinje — in da se ustanove nova, koder jih še ni. — 3. Da se Marijine družbe vedno bolj razširjajo. 4. Da župnijski uradi, stariši ali pa posebni ženski odbori v domovini, večkrat po- iz ve d ujej o, kako se godi v tujini bivajočim osebam (dekletom). 5. Da se strogo pazi na posredovalne urade (osebe), ki stoje večkrat v zvezi z zloglasnimi hišami. 6. Da se zapreči vsako nepošteno znanje. Po mestih, so naša dekleta tudi v tem oziru v veliki nevarnosti. Ne samo to, da se jim usiljujejo kot ženini tujerddci, tujcverci, brezverci, ki nameravajo čisto kaj drugega kot zakon, temveč še celo domačim so jim lahko v nesrečo, ker ne stoje zaročenci in zaročenke pod nadzorstvom starišev. Veliko pažnjo zaslužujejo tudi delavke po tovarnah. Nevarnosti jim prete od vseh strani, posebno po velikih mestih. V žalostnem stanju se nahajajo, kjer niso še organizirane. Tako je n. pr. v Trstu in v okolici okolo 15.000 delavk (med temi tri tisoč šivilj) ki ne poznajo nikake organizacije. Z jako nizko plačo.si zaslužijo komaj toliko, da si morajo kupovati neprimerne nečimerne obleke, da se morejo udeleževati izletov, plesov, veselic, gledališč, tudi krčem itd. Te delavke so večinoma Tržačanke laške narodnosti, a tudi naših je med njimi. Doma s stariši v vednem prepiru, v verskih stvareh mlačne, prepogostoma zabredejo na kriva pota. Neka še ne 14 let stara deklica je izostala od domače hiše 15 noči. Naposled jo je zasačilo redarstvo, ter jo poslalo v bolnišnico v oddelek za. sihlistične bolezni. Da bi se v bolnišnici popravila, je malo upanja, ker prihaja v dotiko s popolnoma pokvarjenimi tovarišicami iste bolezni, katere bi pač morale biti ločene. Tudi posvetne postrežnice je ne bodo spravile na pravo pot, ker proti tem se tudi oglašajo opravičene pritožbe še celo od strani zdrav nikov. () da bi v tržaško bolnišnico pač kmalu prišle redovnice. Mnogo tovarniških delavk je že oku-žanih po soc. demokratskih idejah. To delavsko ženstvo je treba versko dvigniti po privatni agitaciji, vp ivati na gospodarje, da jim nekatere vrste del nikakor ne poverjajo, da jih strogo nadzirajo po ženskih paznicah, da jim povečajo plače, (da jim dado ločene prostore od moških delavcev, poseben vhod, poseben, ločen kraj za odmor, prost čas za razna opravila (verske in družinske dolžnosti). Delavsko ženstvo potrebuje pouka v flospodinjstvu, ker drugače ni sposobno vo- diti gospodinjstva, ko stopi v zakon in oteža rešenje soc. prašanja. Kjer ne stanujejo delavke pri svojih družinah je treba dati stanovanje večkrat pregledati od redarstvene oblasti. Krivi nazori o vsestranski enakopravnosti ženskega spola z moškim, so pahnili ženstvo v veliko bedo in s tem povzročili vsej človeški družbi skelečo rano. Majati se je začelo družinsko življenje. Mnogo krivde se je že maščevalo — in zato se je začela protiagitacija. Bog daj, da bi prinesla zaželjenih vspehov. Naše ženstvo bode najbolj varno, če ohrani nedolžno in pobožno srce. To velja v prvi vrsti o mladini. Verno srce morajo imeti mladenke doma in na tujem, ko so pod nadzorstvom starišev ali pa daleč proč od njih. Potem bode »slovelo slovensko dekle11. V organizovanju je Trst precej zaostal, zato pa potrebujejo mlade organizacije krepke materialne in moralne podpore od vseh slovenskih pokrajin. Posebno velja to o onih ustanovah, ki imajo pred očmi blaginjo slovenskega ljudstva, ki prihaja v Trst od drugod (izseljenci, služkinje). Trst ima velik pomen ne le za nas obmorske Slovence ob sinji Adriji, ki prihajamo z morjem v dotiko s svetom, in mu pričamo, da prebiva tu naš rod, temveč tudi za vse druge Slovence, ki prihajajo v Trst na delo ali v službe, ali pa ki se čez Trst izseljujejo. Važen je Trst za slovensko trgovino, ker po njem uvažamo tuje pridelke in izvažamo svoje. Toda še važnejši mora za nas postati Trst v prihodnjosti. Ne umikajmo se morju, viru bogatstva, temveč glejmo da se z njim okoristimo — in »morje nas bo redilo«. — Končujem Buči morje adrijansko, Bodi vedno še slovansko Ljudstvo pa ob njem krščansko. •' * * * . 0 le naprej, o le naprej, Tja do srečnih krajev mej! • — (Konec prih.) Stabat Mater dolorosa. Zanimiv početek cerkvene pesni «Žalostna je Mati stala». • Iz nemškega prevel A. Č. Bilo je v umbrijskem mestu Todi na Laškem. Na zidu samostana je sedel po kosilu v času počitka frančiškanski pater. Zamišljen je zrl v daljavo, na obrazu se mu je brala žalost. Iz o-tožnih misli ga vzbudi pater, ki je prav med tem prišel mimo. «Brat Janez, zakaj si tako otožen r« Lahka rudečica se je pokazala na bledem, izrazitem o-brazu brata Janeza. Molčal je nekaj trenotkov, potem pa je rekel: «Brat Marko, dozdevna modrost človeška je neumnost; le volja božja sama je dobra.» «Kaj pa si želel, da se ti ni izpolnilo r » je vprašal zopet Marko. «Čuden se ti bo morda zdel povod moje otožnosti. Žalosten sem že dalje časa, ker se ni še noben pesnik spomnil Marije, ko je stoje pod križem, trpela v svojem srcu bolečine svojega Sina in ko je videla umirati svojo ljubezen. Pesem, ki bi opevala Marijino žalost, bi morala biti taka, da bi pretresla nebo in zemljo, spreobrnila vse grešnike, pesem, ki bi ovenčala pesnika z neminljivo slavo. .Kdo zamore izliti neizmerno morje v malo jamico ?» odgovori brat Marko: .kdo naj izrazi v borni pesmici vso neizmerno bol preblažene Device ? «Jaz mislim, da se to pač zaradi tega do sedaj še ni zgodilo, ker ni bil nihče tega vreden ; odgovori žalostno brat Janez. «0 ko bi se mogel dobiti vsaj med brati sv. Frančiška jeden, ki bi bil vreden opevati žalost Matere božje! “ „Kadar bo volja božja, bodo kamni govorili ! je bil miren odgovor patra Marka. Tedaj pa je zapel zvon, naznajajoč, da je minul čas počitka. Konec je bil njiju pogovoru; hitro sta šla brata vsak na svoje opravilo. * * * Iz mesta pa je prihajal do samostanskih zidov šum in hrup. Veliko in malo, staro in mlado je hitelo na slavnostni prostor, kjer se je imela začeti pravkar velika’ljudska veselica s petjem, godbo, deklamacijami in plesom. Izmed množice pa se je vedno vzdigoval glas, poln navdušenja: «Evviva Jacopo de Benedetti » — In po pravici so izgovarjala vsa usta todijskih meščanov to ime s ponosom in hvaležnostjo; kajti Jacopo je bil prireditelj in duša te sijajne zabave, kakor je bil on sploh že prej priredil mnogo takih ljudskih veselic. Jacopu je bilo lahko prirejati take dragocene zabave. Bil je namreč imeniten zagovornik. Glas o njegovih govorniških zmožnostih je šel daleč okrog; zato pa si je prislužil ogromnega premoženja. Še celo v Rimu in Florenci so izgovarjali njegovo ime s spoštovanjem. Izkazovali so mu skoro kraljevsko čast, a bali so se ga pa tudi, ker je imel jezik ojster kot nož. Skop pa ni bil, tudi štedil ni s svojim denarjem ; živel je in pustil živeti: užival je življenje v polnej meri ; kar razsipal je denar. Kjer je bil on, tam je bilo veselje, smeh, veselice, ki jih je on prirejal ljudstvu in meščanstvu v za bavo, so se kar vrstile ena za drugo. Ni čuda tedaj, da so ga Todijci tako slavili in častili. Zato pa tudi ni čuda, da se je Jacopo imenoval samega sebe s samozavednim ponosom prvaka to-dijskega in da se je večkrat šaljivo izrazil, da bo z njim umrlo mesto Todi, ker je on njegova duša. Pa dasi je bil ponosen in je samega sebe poveličeval, so ga vendar vsi radi imeli, ker je bil zelo prijazen in ljudomil. Pa če bi ga ne bili ljubili zaradi njega, bi ga bili ljubili radi njegove žene. To vam je bila gospa! V celi umbrijski deželi ji gotovo ni bilo para. Sama dobrota, ljubeznivost in nedolžnost je odsevala iz njenega krasnega stasa. S svojo lepoto je očarala vse, s plemenitostjo pa si je pridobila srca vseh. Vsaki dan je šla v cerkev, pogosto je obiskovala bolnišnico, šla je od postelje do postelje ; tu tožila tam pomagala. Ko je stopala po mestnih ulicah ob strani svojega soproga, odeta v dragoceno svilo, so ljudje kar obstajali in jo občudovali. In če bi se prikazala na ulici v kraljevi obleki s kraljevo krono na glavi, nihče je ne bi nevoš-Ijivo pogledal, ker ljubili so jo vsi, od prvega do zadnjega, kot najdragocenejši zaklad svojega mesta. Kako pa jo je še le ljubil njen soprog! Ce je imenoval Jacopo svojo ženo zvezdo in solnce svojega življenja, tedaj je govoril resnico. (Je tudi je bil ponosen na sebe in na svoje prednosti, vendar je bil tisočkrat ponosneji na svojo pobožno, zvesto, dobro ženo Katarino. In čeprav on ni bil pobožen in je skoraj pozabil na Boga in mu ni bilo dosti mar za cerkev, je vendar smela Katarina delati, kar je hotela. V cerkev je lahko šla, kadar je hotela, svojo pobožnost je lahko opravljala, kakor in kadar je hotela. S tem svojemu možu ni bila nič nadležna in on je zaradi tega ni kar nič zaničeval. Ge je pa on želel, se je pa tudi napravila po knežje in se udeleževala raznih zabav. S svojo navzočnostjo je še poveličevala možev ugled. Pri prirejevanju ljudskih veselic je Jacopo gledal le na sebe in na svojo čast — ona pa ni mislila nič na se. Prisostvovala je zabavam le m pokorščine do moža, a njene misli so bile v nebesih. Koliko je pa ona molila vsaki dan za ljubega soproga, čegar dušno stanje je bolje poznala kot vsi drugi, koliko je ona zanj žrtvovala, to je bila njena skrivnost, za katero ni nihče vedel. * * * V velikih trumah je prihajalo ljudstvo na slavnostni prostor, Jacopo je hitel domov po svojo ženo. Ko jo je zagledal, oblečeno v najlepšo obleko in okrašeno z biseri in diamanti, je začuden obstal in vzkliknil: ♦Katarina, kako si ti krasna ! Katarina je pri teh besedah zarudela. Smehljaje se mu je rekla : .Le počakaj Jacopo, ko pride smrt, ne boš več govoril takih ljubeznivih besed.» „Kako moreš sedaj, ko se greš veselit, govoriti o smrti ?« jo pokara ljubeznivo Jacopo. «Glej, da mi ne govoriš več o tem ♦ Oprosti, dragi Jacopo; nisem mogla zamolčali te misli." * * * Veselica se je začela. Za gospodo je bila pripravljena velika tribuna (oder), pogrnjena z dragocenim blagom. Na sredi med gospemi je sedela kot kraljica na častnem mestu Katarina. Jacopo je imel kot prireditelj mnogo opravila na odru. Za prizori so se vrstile deklamacije, petje, godba. Vse je bilo zadovoljno, veselo, navdušeno. Najbolj zadovoljen, vesel, pa tudi ponosen na uspeh je bil seveda Jacopo. Ravno je odigrala godba veselo, poskočno pesem in še je odmevalo ozračje od navdušenega ploskanja .., tu se zaslišijo naenkrat strašni, obupni vzkliki, prihajajoči iz stoterih grl, ki so pretresli mozek in kosti. Nastala je strašna zmešnjava. Tu pridrvi na oder Jacopo, ves bled in prepaden. Kaj pa se je zgodilo ' — Za božjo voljo? kje so gospe, kje je tribuna V —- Velik oblak praha je zakrival mesto, kjer je sprej stala tribuna, izpod katere je prihajalo srce pretresujoče zdihovanje. Tribuna se je bila podrla in pokopala pod svojimi ruševinami vse gospe. Kot blazen je tekel Jacopo k podrtini in začel klicati: «Katarina, Katarina, kje si ? Pa je bilo nemogoče najti je. Z veliko težavo in previdnostjo so začeli odstranjevati tra-uiove, in kmalu so potegnili izpod podrte tribune tu mrtvo, tam težko ranjeno gospo. Sto rok je pomagalo pri rešitvi. Tu zasliši Jacopo svoje 'nie. In na onem mestu, odkoder je prihajal ta £bis, so vzdignili ranjeno gospo. Jacopo je spo-znal hitro obleko ; bila je njegova Katarina. Ta-N je bil pri nji, pa tudi nekaj milosrčnih gospa ,e že priskočilo, ki so pomagale mrtvaško bledi gospej Katarini. Bila je smrtno ranjena. Kot malo dete je jokal ob umirajoči soprogi Jacopo. Tu je za trunutek odprla oči in z velikim naporom rekla: ♦ Zraka želim.* Hitro ji je prerezal Jacopo krasno obleko, toda kot omamljen je obstal, pod krasno obleko Katarinino se je pokazala strašna spokorna o-bleka, ki jo je nosila na svojem životu žena tega življenja in veselje vživajočega moža ; zelo grobo je bila tkana ta spokorna obleka in tu in tam so bili ušivani v njo ojstri mali žebljički. V taki obleki je prisostvovala Jacopova žena veselici ! .Katarina :u To je bila edina beseda, ki jo je mogel izreči Jacopo v tem trenutku, pri tem pogledu. Oči so mu bile polne solz. Ona ga je pa pogledala ljubeznivo in je rekla: o.x<c-.'>:<>.xxxx;cx^x<>č)ocx>cV'>c<,<;>A>NXNNcc<^>:-:<:.;v Koledarčelc. Oktober ima :5I dni. Dan se skrči v tem mesecu za 30 minut. 1. pondeijek Remigij, škof; Aneta. moč. — 2. torek. Leoda-gm, škol. 1 cotil. t-poz. - Danes je Ščep db 1 mi Iti min. po noct. Lepo. (lasi bolj mrcin vreme. — 3. sreda. Kandid, muc. Evald, rnuč----4. četrtek. PrančiVk Seraf., sp.; Edvin kralj. — 5 petek. Placid in tov., muc,; Gala. vd. — 0. sobota. Bruno, Sp. ; Kida, dev. muč, 7. XVIII. pobinkjoštmi nedelja. (Evangelij ; Jezus ozdravi mrtvoudneg«) Uočenven&bn nedelja. Sergij, tržačan, muč ; Justina, dev.,- Marko, grof. - 8. pondeijek. Brigita vdova: Sinarou. sp, _ — po zaslugi »čitalnice)*. na precejšni stopinji politične izobrazbe kar nam jasno pričajo različna društva in lepi red, ki vlada v njih. Cule so se mile Potočnikove pesmice in s klici ; «Slava Potočniku h> so se razšla društva proti večeru. Dal Bog da bi «čitalnica še nadalje reševala svojo nalogo, kot jo je doslej, kar pa bo storila le, če ostane zvesta Potočniku in bo na strogo katoliškem stali-' lišču širila krščansko prosveto, ker je le to edina pot do prave ljudske izobrazbe. X Iz Kozjega na Štajerskem. Čudna in redka prikazen je videti v Kozjem na' mladi jablani gospe Frančiške Dvornik v mesecu septembru. Ta jablana je v najlepšem cvetju, kakor sp mladi meseca maja. Čudna je božja v e/pogočnost v ti jesenski dobi. Druge jablane so dozorele, a ta še le cvete, kar vidite na tu poslani vejici z lepim svežim čudečim cvetjem, *, Kdor želi, si to lepo cvetoče drevce lahko ogleda; prvo je ob glavni cesti, ki vodi od podružn° cerkvice sv. Eme v trg. Toraj na veselo pomlad kaže to, ne pa na čmerno jesen. Ljubi Bog nam je poslal poslal po hudi suši, ki je bila ves vroči mesec avgust že dolgo pričakovani, zaželjeni dež. Danes dne 16. septembra, ko to pišem je dež lil, kakor bi kdo iz škafa vlival. To je prava božja kapjiea z nebes, ki bode omehčala trdo zemljo da se bo dalo orati in sejati. Samo ljubi Bog nam daj kaj lepega vremena. Kar Bog stori, vse prav stori. Prišel je veseli čas kožuhanja ( ičanja). Mladina pazi, da si ohraniš nedolžnost. Grozdje lepo dozor va. Ajda in druga jesenska zelišča kažejo, prav dobro, samo Bog nas obvaruj zgodnega mraza. Sadja je malo, ali pa skoraj nič. Taka je letos letina pri nas. Predstavil se je tudi pri nas novi list Mladoslovenec iz Ljubljane, ki je protiverski od nog do glave prav po i škarjatovsko. Torej pro: z njim. X Zi nove železnice. Za električno vožnjo nove železnice od Celovca do Gorice se nameravajo izkoristiti vodne moči in sicer pred vsem one Save in Radovne. Predpriprave se .baje že vrše in bo naprava stala okoli. 15 milijonov kron. To bi bilo velikega pomena za elezniški promet, ker bi ta moč gnala na dan po 60 vlakov med Celovcem in Trstom in pa dima bi ne bilo več. X Velika železniška nesreča jni Celovcu. Velika železniška nesreča se je pripetila 16. t. m. na železniški progi med Porečami in Kurivo vrbo na Koroškem. S postaje Poreče se ie odpeljal predčasno dne 16. septembra popoludne ob 4. uri 14 minut osebni vlak št. 17 južne železnice. Ob 4. uri 14 minut bi se morala križati v Porečah celovški vlak št. 17 in beljaški št. 18. Prometni uradnik je pa spustil vlak s postaje prej nego li je došel nasprotni vlak. Proga ima le en tir. Vlaka sta vozila z vso naglico. Strojevodji sta v ovinku zapazila pretečo nevarnost, da vozita vlakg eden proti drugemu in sta storila vse, da ustavita vlaka. A bilo je prepozno, vlaka sla trčila z nekoliko pomanjšano hitrostjo. Grozen pok je naznanjal nesrečo. Kričanje in stokanje iz železniških vagonov je dokazovalo da se je zgodila velika nesreča. In res so se kmalu prepričali, da so bile tri osebe mrtve na mestu. Osem oseb je bilo nevarno ranjenih, nad dvajset oseb pa je bilo lahko ranjenih. Umrli so *) Dopisnik nam je .poslal v uredništvo tako sveže (frišno) cvetje omenjene jablane. na mestu 1. 1843, rojeni belja^ki frančiškan Bol var}', žena železniškepa izprevodnika Berta Kemperle iz Maribora in mariborski strojevodja Kramar. V celovški bolnišnici je umrl še strojevodja Honka. Prometni uradnik Lederer, ki je zakrivil nesrečo, je omedlel, ko je izvedel o nesreči. Dal se je odvezati od službe. Ranjence so odpeljali v Poreče in v Celovec. Darovi poslani družbi sv. Cirila in Metoda a) v juliju: Upravništvo »Slovenec/ 388 K 47 vinarjev ; upravništvo »Slovenski Narod" 58 K 13 vinarjev: upravništvo »Soča" 2 K. Podružnice: V Velikovcu 124 K; šentjakovsko trnovska moška v Ljubljani 9J K: irmška v Trbovljah 132 K 27 v; v Kobaridu 30 K; ženska v Novemmestu 235 K; v Liutomeru ob blagoslovljen u križa pri Vrš ču v Sk Sji vasi nabranih 6 K; ženska v Trn vem 105 K 40 v; za Jesenišk i občino loO K: ženska v Prvač ni pri Gorici 25 K; ilirsko - bistriško - trnovska moška 7(5 K; Občine : St. Peter na Krasu 30K; Škof če ob jezeru 10 K; L'gaves 20 K; o’. Rupert pri Št. Juriju 5 K; Lokev na Krasu 20 K. Posojilnice: V Semiču 40 K; v Nabrežini 10 K Društva: Trgovska obrtna zadruga v Gorici 100 K; akad. dr. ..Tabor* v Grad cu čisti dob ček veselice 32 K. Trnovski mohorjuni v Ljubljani 10 K. Volitev pok. c. kr. real prof. Jakoba Gomilšaki pri Novem sv. Antonu v Trstu 200 K. Tvrdka G. Auerjevi dediči v Ljubljani od družbinega piva 501 K 12 v; Uroš Kersnik od druž-binega šanpinjca 36 K 88 v; Tvrdka Ivan Jebačm v Ljubljani 479 K 60 v. Razu: Gedar tVingurstoj v Predloki 5 K; Ivan Vrančič, c. kr. sodni pristav vsled poravnave v neki kaz zadevi pred c. kr. sodnijo v Kostanjevici 20 K: pcštar Lah v Tolminu na fantovskem večeru g. Josipa Ferfolia nabranih 14 K 60 v; pevsko in tamburaško društvo .Ivan" v Trbovljah po g. Persoglio nabranih 14 K 20 v; P. Švegelj, župnik v Movražu 10 K; Andrej Žnidaršič, vikar Gradno 5 K: Minka Herman v Kamniku dobljeno stavo 3 K; Josip Novak v Š ocijsnu 10 K; Valentin Bernik, župnik na Homcu 10_K; Franc Krek, župnik v Vranji peči 20 K; Ivan Šešek, bogoslovec, nabral na novi maši g. Ivana Pogačar v Vrbi na Gorenjskem 22 K 22 v. Za »Veselovo kuj žnico" 82-30 v. Za uradni kolek 89 K. Za 13, družbenih koledarjev 20 K 5u v. b) v avgustu . Upravništvo »Slovenski Narod" 750 K 45 v; Upravništvo .Slovenec" 146 K 20 vinarjev; upravništvo .S‘ča“ 8 K 22 vinarjev. Podružnice: V Železnikih 52 K 20 v; ženska v Logatcu 200 K; ženska v Litiji 82 K; moška v Logatcu 72 K; moška v Ce lju 500 K; ženska v Celju 500 K; žensk i v Kranju 124K; moška v v St. Juriju ob juž. žel. 150 K; Otoška v Krškem 56 K; ženska v Gorici 200 K; za Ljutomer in okolico 158 K 42 v: Županstvo Dol pri Kamniku 10 K: Posojilnica v Ljutomeru 10K Tvrdka Adoli Jacobi na Dunaju od družbinih svalčičnih papirčkov 46 K 31 v. Razm: Uršič in Lipej v Brežicah na Savi dobiček od »slov. znakov* 50 K: namesto kresa v Mengšu darovali: neimenovao 20 K; župnik Anhm Korbič 1 K, župnik Ivan Teran 7 K; prof. Ivan Hutter 3 K; — stud. phil. Josip Puntar ob priliki izleta kat. nar. dijaštva v Idrijo nabranih 28 K, »Sokol" v Šiški del čistega dobička vrtne veselice 40 K; kanonik Josip Dobrovc v Velikovcu nabranih 28 K; župnik Anton Meško med izletniki v vinogradu dr. Ivana Leršak 14 K 60 v; Josip Tušak nabral v družbi ptujskih pomočnikov pri sv. Antonu v Slov. Goricah 1 K 64 v; prof. A. Jurtela v Moskvi pri Ptuju SOK. Anton Godec, učitelj v Lembahu pri Mafiboru 3 K: dr. Tominšek noč pri-prizadete stranke vsled poravnave gostilniškega prepira 20 K; vesela družba v gost. pri Poldetu na Cvibljah pri Trednjem 6 K: V Tajnšek, stud. med čisti dobiček ljudske veselice v Velenju 150 K 30 v. Za .Veselovo knjižnico" 49 K. Za narodni kolek 125 K 12 v. Za 4 družbene koledarje 8 K 20 v Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Določila o preskrbninskilt užitkih posvetnim učiteljem, učiteljicam in otroškim vrtnaricam »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ter njihovim vdovam in sirotam. § 1. Stalno nameščeni ueitelji(ce) in otroške vrtnarice imajo pravico do pokojnine, katera znaša po desetih brez pretrga prebitih službenih letih štirideset odstotkov; za vsako nadaljno službeno leto pa po dva odstotka zadnje v pokojnino vštevne plače. Po službeni dobi štiridesetih let jim gre torej kot pokojnina polna vštevna plača. Vendar se pa pokojnina ueitelja(ice) ali otroške vrtnarice ne sme odmerjati nižje kakor s petdeset odstotki zadnje vštevne plače. *) Kadar se službena doba preračunja, se deli leta ako presegajo šest mesecev, računijo za polno službeno leto. V pokojnino je vštevna ona redna letna plača, katero je užival dotičnik neposredno tisti čas, predno je bil upokojen. Starostne doklade in opravilne doklade šolskih voditeljev je pri t.pokojenju vštevati v redno letno plačo. § 2. Z učitelji,cami) in otroškimi vrtnarica mt, ki postanejo za službo nesposobni(e) po bolezni ali po telesni poškodbi, katero niso povzročili e) sam^e) nalašč se ravna, če tudi niso doslužili(e) deset let, pač pa vsaj pet službenih let tako kakor hi bili(e) res prebili(e) deset službenih let. § 3. Učiteljske osebe, ki izstopijo prostovoljno iz družbine službe ali pa so po- disciplinarnem potu dejane iz služne, izgubijo pravico do' pokojnine in do preskrbninskih užitkov kateregakoli imena. Tudi nimajo pravice do povrnitve pri- *) T« ni jasno, ali veljn 40. ali 50 odstotkov,, to bi moralo biti bolje posedamo. (Opomba ured.)' spevkov, ki so jih že vplačali v preskrbninski zaklad. Za prostovoljno odpoved se smatra tudi, ako se učiteljica ali otroška vrtnarica omoži. § 4. Oni, ki so dovršili Sd. leto starosti in 35. službeno leto, morejo na svojo prošnjo biti upokojeni tudi brez dokaza nesposobnosti za službo. ki ga je sicer treba § 5. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do preskrbnine le takrat, kadar bi bil umrli soprog, oziroma oče sam imel pravico do pokojnine Če je umrli soprog izpolnil že deseto vštev no službeno leto, se odmeri vdovska preskrbnina s 40 odst. zadnjih v pokojnino vštevnih moževih prejemkov. Vsota vdovske preskrbnine in vzgojevalnih doneskov (§ 8.) pa ne sme presegati soprogove pokojnine. § 6. Če se je zakon sklenil še le v pokoju ali če je bila zakonska združba pred soprogovo smrtjo vsled krivde soproge sodnijsko ločena, vdova nima pravice do pokojnine. § 7. Ako se vdova zopet omoži, izgubi pravico do nadaljnega izplačila pokojnine. § 8. Zakonskim ali s kasneje sklenjenim zakonom pozakonjenim otrokom učitelja gre vdovi, ako ima pravtco do zaporedoma tekoče preskrbnine, vzgojiteljevaIni donesek. Odmerja se v višini ene petine vdovske pokojnine za vsakega nepreskrbljenega, v njeni oskrbi stoječega otroka do dovršenega 20. leta življenja ali pa do njegove poprejšnje preskrbe. Vendar pa ne sme vsota vseh vzgojevalnih doneskov presegati zneska vdovske preskrbnine. § 9. Sirote brez o^eta in matere, ali njim enake sirote imajo, če so nepreskihijene ter niso dovršile 20. leta življenja, pravico do sirotinske preskrbnine v skupnem znesku polovice ouc vdovske preskrbnine, katero je prejemala n;ih mati ali mačeha, ali katera bi ji šla po § o. Ako bi pa vsota normalnih vzgojevalnih doneskov po § 8. presegala znesek sirotinske .preskrbnine, je večji znesek nakazati kot doklada k sirotinski preskrbnini po glavah. To pa tako. da vsakokrat, ko kak otrok izgubi pravico do prejemanja, odpade znesek nanj pripadajočega vzgo e-valnega doneska in to dotlej, dokler oui večji znesek ne izgine popolnoma, ter ostane samo polni znesek sirotinske preskrbnine. Sirotinska preskrbnina z dokladami vred ne sme v nobenem slučaju presegati višine vdovske preskrbnine, katera jej gre po § 5 (Konec prihodnjič.') Za kratek čas. (Napisal Števo E.) To bi bil lep osel. Mihel: .Eh Janez, kaj pa vendar počenjaš; tvoja ušesa so vsak dan daljša? Janez: «Da, da, moja dolga ušesa, pa tvoja kratka pamet, to bi bil lep osel!» Novodobni berač. Gospod : «Kaj te ni nič sram, še tako močan, pa beračiš ?•' Berač: «Gospod, brez dela vendar ne morem živeti!“ Snubač pride k bogatemu kmetu snubit domačo hčer. Kmet: „No, jaz nimam nič proti temu ker Vas poznam, da ste blag in nesebičen, samo to vam poprej povem: najmlajša hči bo dobila iooo K dote, starejša 2000 K, najstarejša 3000 K. Snubač: „Prosim ali nimate nobene starejše ?“ Skrivnost. Ženske sicer po večini slovijo kot take, ki ne morejo utajiti nobene skrivnosti; samo ena je, ki jo drže, namreč koliko je katera stara. Naša slika. Današnja slika predočuje glavni trg (piazza grande) v Trstu. Ta precej prostorni trg leži na južno-zspadni strani mesta, ne daleč od morskepa obrežja. Od morja ga loči le mal vrtec. Če se gleda iz morske strani na trg, se ima naravnost pred seboj tržaški magistrat z veliko uro na stolpu in dvema moškima kipoma (Mikec in Jakec), ki bijeta ure ob zvon. Na levi se dviguje fina nova stavba namestništva, na desni pa Llojdova palača. Listni c ix uredništva. G, Štefan Stanič, načelnik tržaške moške Marijine drnžlie. Doldli smo prepozno ! Uganke. I. Rešitev 1) Petelin 2) odmev ali pa telefon. 3) pipo se vzame pri praznem sodu in se jo nasadi k polnemu. Prav jih je reši' samo Kjuder Albin, dijak v Trstu, ki prejme tu li svojemu stanu primerno darilo. 11. Nove ugank e 1) Dokler po zraku leti, je on, ko po zemlji šumi, je ona. 2) Z «to» se večkrat po cestah nahaja, z «*» se jako drago prodaja. (Kjuder Albin.) 3) Kaj ne more kristijan nikdar postati ? (Frančišek Debevc.) Čas zglasitve za darilo do 9. oktobra. Izdajatelj: Jakob Ukmar. Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.