Leto V. V Celji, dne 25. junija 1895. 1. Izhaja 5 15 in 25 dan vsakega meseca. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Roiopiai ae no vračajo. - Za inserate se plačuje vsakokrat'po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj se pošilja: Upravr.iitvn ..Domovine" v Celji. Celjsko vprašanje v minister-ski krizi. Končano. Koalicija v razvalinah. Razsodni ljudje so kar sprva dvomili o koaliciji, o trozvezi z nasprotnimi načeli, ktere bi imela zakrivati vsaka stranka. Že to je jako dvomljivo za značaj vlade, če se morajo v stran, v kot in spat potisniti načela, ker velja potem vladati brez načela, brez prepričanja. Vendar so s a koalicija in nje posebno nemSko-liberalni pristaši toliko širokoustili o znamenitih reformah koahcije, da so res marsikoga preslepili. Pritrjamo, da so besede, kazensko pravo, civilni red, davčna reforma, volilna reforma, gotovo doneče besede, a samo besede, ki so zbobnele v svoj nič pri prvem ve-trecu, ki je privel od celjskega vprašanja. Vse-kako je zanimivo celjsko vprašanje, ali vsaj značilno, ker nam ono kaže vso koalicijo v njeni pravi luči. Začnimo od začetka. Že prejšnja vlada je obljubila glede na neovržae dokaze pott»bi slovenskih vsporednic. dnti nam te vsporednice . nemško-liberalstvo in nemška levičar takrat au iLuelfc. uic piw ^ljub protivjn samo rajši bi nam privoščila posebno nižjo gimnazijo in tako se je izrazilo potem tudi levičarsko glasilo „Neue freie Presse". Staro vlado je odpihnil zgodovinski veter. Slovenski poslanci so ostali pri svoji zahtevi, ktero jim je vlada morala zajamčiti, če je hotela njih podporo, ki je bila tem več vredna, ker je med slovenskimi poslanci tudi grof Hohenwart. Vlada je priznala našo zahtevo in tudi levičarji. In zdaj so se oglasili nemški nacijonalci zagrizenci in kar je tem bolj smešno izvankoali-ranci, in so zagnali cimberski in tevtonski hrušč o nemški lažiposesti. Nemški levičarji v svojem vzornem liberalizmu in v svoji neomajni značaj-nosti so se jeli bati za svoje poslanstvo, in kar čez noč na vrat na nos so trobili z nekoaliranci v vandalski rog proti celjski gimnaziji. Svet je zmajeval glave nad to koalirano slučajnostjo, drugi so se pa smijali. Naposled so levičarji široko-ustno izjavili, da zapustijo koalicijo, če se Slovencem dajo slovenske vporednice v Celji. Čujmo, kako moško, kako koalirano-liberalno-značajno so to storili. V šolskih zadevah je bil referent levičar dr. Beer, mož razumen, resen, stvaren in tudi pravičen. On sam se je izrekel za slovenske paralelke, no in potem pa je pri glasovanji proti glasoval in po priliki tako le svoje glasovanje utemelil. „Jaz sem prepričan o pravičnosti in potrebnosti slovenske zahteve. A moji solevičarji so proti tej zahtevi, zato tudi jaz ne smem biti za celjske vsporednice, ampak moram tuliti kot volk med svojimi sovolki levičarji . . ." Toliko pra in praveanosti ima v sebi No naše vsporednice so se arjw»r»dwe*te>~v baugebuom odseku, in zato se je nadejati, če se spravi pod streho državni budget ali proračun, tedaj tudi naše vsporednice pridejo pod krov. Vendar se nam je ozreti še nekoliko na razmere zdaj že zgodovinske koalicije. Nemški levičarji so se koaliciji pridružili samo, da bi ropali in pustošili pravice neliberalnih sodržavljanov v svojo korist. Koalicija se jim je zdela pripravna krinka, ali če hočete kalna voda,, v kteri so se nadjali lahko in dobro ribiti. Pred vsem so znali za svoje članove poloviti vsa boljša osobna mesta. Vedno so iznašli kako zvijačo, da so zgago delal', potem so pa vedno konservativce dolžili, da podirajo koalicijo. Znano je, kako pravici protivno so se obnašali levičarji o priliki primorskih dvojezičnih napisov kot zavezniki la-honski. Pomagali so Lahom razvpiti to malenkostno napisno, da si povsem pravično, vprašanje, kakor so razvpili celjsko vprašanje za namene škodoželjne agitacije. Vse reforme osobito, davčno in volilno reformo so hoteli izkoristiti samo za se, a pravica se je maščevala nad njimi in jih vrgla iz koalicije kakor izvrže morje iz sebe neljubo stvar. Pa če drugega ne, eno dobro je imela koalicija. Mislilo se je že, da se je nekdajna znana sebična, lažiliberalna stranka poboljšala, da se je naučila tekom mnogih desetletij prenašati pravico — če se tudi komu drugemu godi, recimo Slovanu, a koalicija nam je dala dokaz, da je levica ostala zagrizena sebičnica in sovražnica državljanskemu življu. Pokazak* so-je,-ti« no inort, .biti v Avatrij: zaveznica levice, nobena vlada, ktera hoče hoditi po edini pravi in rešilni poti, po poti pravičnosti proti vsem narodom države. Pa tudi nemški narod sam se s studom obrača od levičarjev-lažiliberalcev. V osrčji Nem-štva na Dunaji, jo je zavrglo dunajsko zavedno in pravedno ljudstvo, zavračajo nemško ljudstvo po vseh kronovinah, kot zastarelo, in samo sebe preživelo stranko, ktera nosi zlate besede na jeziku, a golo sebičnost in krivičnost v srci. LISTEK. v Črtica iz potnega dnevnika. „---Dremljimo, dremljimo!" . . . „Oprostite gospod, to je nemogoče. Ta narod naj propade, kakor ste trdili! Ta narod, ki se je klanjal, ki je roboval stoletja in stoletja brezčutnim, lakomnim in krutim tujcem, robuje naj še tudi v prihodnje! . . . Ne, ne . . Ta narod bode vstal, bode se dvignil na častno stopinjo mej drugimi narodi. Saj to pač zasluži radi svoje kreposti, neokuženosti, nadarjenosti. . ." „Hm, hm. . . Tako sodite vi, — vi idejalist. A mi, ki sodimo trezno, ki motrimo vso stvar brez predsodkov, no, mi smo druzega mnenja Pravim, temu narodu za par stoletij ne bo sledu. Potopil se bode v silnih valovih, ki pluskajo krog njega. . . D&, da, ko smo bili mi mlada kri,-kričali smo istotako „živio narod," „živela Slovenija". A to so vam neumnosti. — Pustite take bedarije. Pustite te prazne sanje o boljši pri-hodnjosti našega ljudstva. To vas ne bo živelo, ne obogatilo. ... Vi ste idejalist, kakor vidim. Toda kaj so ti vaši idejah? — Nič in zopet nič! . . . Glejte ta dim, kako izginja v zraku — brez vsacega sledu ! Držite ga, ako ga morete... To so naši idejali. Nič, vse nič. . . Torej pamet, pamet! — A sedaj zadiemljimo, zadremljimo!" Nasloni glavo v tot kupeja ter zatisne oči.-- Jaz stopim k okni. Hladni nočni zrak mi je vel nasproti. Hiteli smo. Jednatomerno se je gugal voz sem in tje. Luč nad mino se je gibala istotako ednakomerno. Krog in krog se j t prostirala krasna ravan. — Zdaj in zdaj se je pkazalo tik tira par drevesc. Takoj so spet izginila. . . V daljavi sem zrl lesketajoče se povrne dokaj velike reke. Še dalje strani so se dvigili griči. Nad vse pa je razlivala luna svoj maneči svit. . . . »Krasno, veličastro," spregovorim polutiho. Kako krasna je domcvina moja! In ta zemlja naj bo vekovečno last gladnih tujcev! In rod naš naj se potopi v m>rju tujega nasilstva? . . . Nikdar, nikdar! Ne žamete nam tega biserja. — Še živimo, še se bgujemo!" . . . „Zaspimo, zaspim)," slišim za seboj hreščeč, zaspan glas svojega sja lastna otroka." — Njeni sin je slišal avno storjeno obljubo svoje matere. Skloni se, ktlikor so mu bolečine dopuščale, po konci prijemi svojo mater za roko, ter veli s slabim glasom: ,Ne žalujte mati, meni ni pomoči. Čutim, da je s menoj konec. Ljubi Bog tako hoče in njegovi sklepi nam naj bodo ) bitka ostalo 919 gld. 84 kr. Največji zneski, ki , so se plačali so: šolska doklada 10.300 gld. 01 kr., 5 za posip na ceste 10.425 gld. 37 kr., za mostove, t rante itd. 2010 gld. 92 kr., za železnico Celje-l Velenje 3. rok 4000 gld., plače cestnikom 3073 gld. i 56 kr., za urejevanje Savinje 3000 gld. itd. — i Občini Škofjaves dovoli se vzeti za poravnanje stroškov zgradbe nove šole v Vojniku 10.000 gld., , občini Višnjaves pa 1000 gld. — Za sirotinski fond, katerega zbira za uboge otroke deželni odbor povodom petdesetletnice Njega veličastva cesarja dovoli se 100 gld. Pri razpravi zarad opustitve ene občinske ceste v Grižah, nastal je pa, kakor na drugem mestu poročamo, razdor med Slovenci in Nemci, na kar so jo slednji pobrisali od seje. Seja na to ni bila sklepčna, in se je morala pretrgati. — Pri tej priliki moramo resno opomniti ude okrajnega zastopa, da pridejo vsa kokrat zanesljivo točno in vsi k sejam. Seje so na leto leto po 2krat, k večjemu 3krat; toraj si vže mora vsak ud okrajnega zastopa vzeti tisto malo časa, da k tem par sejam pride, da se ne bo očitavalo, da slovenski okrajni zastopniki prihajajo nemarno k sejam. (»Ne razumimo nič slovenski"). V torek 18. t. m. imel je okrajni zastop celjski skupno sejo, pri kateri so začeli celjski »Nemci" čudno rogoviliti. Koj v začetku, ko je predlagal g. Fran Roblek v imenu računskih pregledovalcev, naj se računski sklep odobri, začeli so vpiti: »Ne razumimo, naj se nam pove nemški!" G. dr. Filipih je na to čisto prav omenil: »Ni treba". Kajti vsi ti Nemci • govorijo v svojih trgovinah in poslih slovenski tako gladko, da je kaj. Mnogo njih v mladosti še nemški ni znalo, kakor na primer »značajni" mož dr. Kovatschitsch, ali pa Balantov Lojzek in drugi. Če se pride v štacuno teh gospodov, nikoli še niso rekli, da ne razumijo slovenski; vsaj vedo, da brez znanja slovenščine, tem večinoma prav trebušatim gospodom ne bi bil trebušček tako lepo okrogel postal, ampak bi njim pajek kaj pridno notri pajčevine predel. Čisto po nepotrebnem povedalo se njim je torej to, kar so prav dobro slovenski razumeli, še nemški. Zdaj se na enkrat dvigne trgovec Traun ter stavi predlog, da se morajo računi okrajnega zastopa zanaprej voditi in spisovati nemški; kajti kak butast Celjan bi prišel kje račune ogledavat, ko so isti skoz 14 dni na pregled, pa jih ne bi mogel razumeti; te nove slovenščine namreč ni mogoče razumeti; in nemščina je v Avstriji tako rekoč državni jezik, torej zanaprej le vse nemški! Res nečuvena drznost! G. dr. Sernec poučil je tega celjskega modrijana takoj, da je slovenščina samo ena in ista, ki se rabi v šolah, uradih in v kateri se tudi občuje z ljudstvom. Če pa gospodje ne razumejo slovenščine, bode se vže skrbelo, da se prihodnjič izvolijo za računske pregledovalce taki možje, kateri jih bodo razumeli. Na to se dvigne še g. dr. Dečko ter sveti. In mati, — ali zdaj umerjem, ali nekoliko pozneje, ni tako velik razloček. Jaz moram odpotovati in moj revni sosed z menoj. Polajšalo bi mi odhod in bila mi edina tolažba, edino veselje, ako vzamete ta dva revna otročiča za svoja — in nadomestila me bodeta." Onemogel zgrudi se na vzglavje. Nesrečna mati utaji šiloma svoj jok, stisne mu roki, ter stopi k postelji Danca. »Prijatelj," mu veli, »ne skrbite za svoja otročiča, — odzdaj sta moja. Skrbela bom zanje, in je varovala, kakor najdražji zaklad." Težkoranjeni oče zbog slabosti ni besedice spregovoril. Pa blagi ženi zadostoval je neizrečeno hvaležen pogled; razumela ga je. — Vidi se poslednji smeh na ustnih, zadnji globoki dihljaj — in vojščak je končal življenja pot. Nekoliko dni po tem, sedela je mati zopet pri postelji svojega sina, imajoča usinovljenca pri sebi. Nenadoma se sin vsede v postelji in pravi: »Mati, ljuba mati, vzemite me seboj domov! Tukaj nočem biti pokopan!" — Bile so njegove zadnje besede. — Dva dni pozneje pelje se mati na Štajersko. Spremljala sta jo otroka umrlega Danca, ki sta se je že zelo privadila. V prosti krsti peljali pa so se tudi ostanki umrlega sina. njim dobro posveti, rekoč, nemški Celjani se zelo motijo, če mislijo, da bodo z nami Slovenci svoje burke uganjali. Ko so imeli Nemci večino v okrajnem zastopu, niso se na slovenščino nič ozirali, vse je bilo samo nemško. V mestu Celju, kjer imajo ti Nemci še večino, prezirajo slovenščino v vsem uradovanju popolnoma, če ravno je v Celju prav mnogo Slovencev, ter plačujejo ti jako velik del občinskih doklad. Slovenski odbor daje pa udom nemške stranke nemška vabila k sejam, nemške zapisnike, nemške proračune in računske sklepe. Ima tedaj več ozira na Nemce, kakor je kedaj kje nemška stranka ga imela proti Slovencem. Če pa vsled te uljudnosti Slovencev, mislijo Nemci, da smejo s takimi predlogi priti, ki imajo edino namen Slovence dražiti, mora se njim pa odločno odgovoriti enkrat za vselej: »Nikoli"! Če je besedičil g. Traun o novoslovenščini in nje nerazumljivosti, kaže to pač, da se je mož lotil govoriti o stvari, o kateri razumi toliko, kakor zajec o bobnu. Predlaga torej, da se predlog g. Trauna zavrže. G. dr. Schurbi je na to razlagal, da so celjski Nemci vse drugi tiči, tako, da za nje ne veljajo tiste postave; zatoraj je čisto naravno, če oni slovenščine v mestni upravi ne trpe; nasprotno pa se mora tam, kjer imajo Slovenci večino, vedno peči za Nemce čisto posebno pečenko, če ne, pa bodo vže vedeli, kaj naj storž. Slovenska večina okrajnega zastopa zavrgla je potem predlog Traunov. — „Nemci" bili so pa ta dan posebno srboriti. Nič njim ni bilo prav; komaj je kateri Slo/enec slovensko spregovoril, takoj so vpili: Nič ne ra-zumimo; nemški, nemški! Ko je o zadevi ceste v Grižah, zaradi katere se prepirajo občina Griže in premogokopi, govoril gospod Baš slovenski, vpili so zopet, »nemški"! G. Baš vstane, ter začne uljudno: Hočem se ozirati na željo gospodov..." Kaj »hočem", moraš! vpili so Nemci. G. dr. Dečko razjarjen: »koga"? „Moraš"? Na kar se Celjani dvignejo, rekoč, če je tako, če se tako malo na Nemce ozira, pa gremo." In šli so; z Bogom! — Pokazalo se je pri tem zopet jasno, da Celjani niso ljudje, kakor drugi omikani ljudje, da ne razumijo, če se uljudno ž njimi postopa. Slovenci so — pač po nepotrebnem — govorili slovenski in potem isto za Celjane nemški, in koj je Celjanom zrastel greben, češ, to je »prokleta dolžnost" teh Slovencev, da če kateri trebušak celjski blekne: »Nemški govorite" ! mora Slovenec takoj kot pokoren sluga ubogati in govoriti nemški. Nemci, če tudi znajo slovenski, niso nikoli zinili besede slovenske. Čemu toraj Slovenci tako komedijo Nemcem na ljubo uganjajo? Nemci govorijo samo nemški, dobro! Slovenci pa naj store enako, ter govore samo slovenski in mirna Bosna! (Dobre pitne vode nam dajte). Marsikater tujec se je že pritoževal, da v Celji ni dobre pitne vode. Mi smo vedno zagovarjali proti takim pritožbam mestno upravo in dokazovali, da voda vendar ni tako slaba, kakor se v prvem hipu misli. To storili smo, ker nismo hoteli škodovati ugledu mesta, ki je kot letovišče še precej priljubljeno in ker nam je gotovo več na raz-vitku lepega slovenskega Celja, kakor vsim nem-škutarskim kričačem, ki danes zvonec nosijo ter se domišljavo in bahato smatrajo za lastnike tega lepega slovenskega raja. Mislili pa smo tudi, da pride vendar čas, ko bode jeden mestnih odbornikov sprožil misel, da je treba kaj vkreniti, da dobimo dobro pitno vodo. Čakali pa smo zastonj. Še do danes se mestna uprava ni toliko streznila, da bi videla, da tako ne more iti naprej. Na eni strani tisočake proč, za stvari, ki nimajo nobenega pomena, na drugi pa ne skrbeti za najpotrebneje, to je, dobro pitno vodo. Voda, katero dajo celjski vodnjaki — smrdi posebno v jutro — po človeških odpadkih in plesnobi, če pa jo pustiš čez noč stati v steklenici, se pač ne bodeš več odločil kdaj piti jo. Tako mestno gospodarstvo je že pod ničlo in je le vprašanje časa, da bode ljudstvo zahtevalo od mestnega zastopa še kaj drugega, kakor zabavljanje in nagajanje Slovencem. Vsako mesto ima že vodovod, da, mnogo trgov in vasi je oskrbljeno s to, že od Rimcev tako čislano napravo, celo Celje imelo je že pred več ko 1000 leti vodovod, a danes zajemamo iz vodnjakov vodo, krog katerih je zemlja popolno napojena z raznimi fekali- | jami. — Tukaj pokažite mestni očetje, da imate srce za Celje! Če ste mogli lahko 50.000 gold. proč vreči pri nakupu Gugenmosove hiše, bodete tudi kako skrbeli, da dobimo vodovod. Kričati in zabavljati na vse kar je slovensko, če tudi je pošteno — to ni dokaz dobre mestne uprave. O tem govorili bodemo še tudi na drugem mestu, da se spoznajo odnošaji v Celji. (Vabilo k ljudski veselici), katero prirede celjska narodna društva, v nedeljo dne 7. julija 1895. v Vojniku. — Vspored: 1. Ob polu 2. uri popoldne odhod iz Celja. 2. Ob polu 3. uri zbiranje društev v Škofjivasi pri g. Koželju. 3. Ob 3. uri odhod iz Škofjevasi v Vojnik s spremstvom godbe. 4. Ob uri ljudska veselica v Para-deški pri Vojniku s petjem, tamburanjem, telovadbo, keglanjem, plesom in raznimi drugimi igrami. 5. Ob polu 9. uri zvečer umetalni ogenj. — Pri ljudski veselici sodelujejo: celjska društva, vojniški tamburaši in pevci ter godba iz Podčetrtka. — Vstopnina prosta. — V slučaji neugodnega vremena dne 7. julija, priredi se veselica prihodnjo nedeljo, dne 14. julija. (Dr. Foregger) se že pripravlja za nove volitve, ker pričakuje da bode državni zbor raz-puščen. V tem silno kritičnem trenutku je predlagal, da bi se smelo v državnem zboru edino nemško govoriti. Ubogi Foregger! Ubogali ga bodo le Nemci in Slovenci; Čehi in drugi Slovani gotovo ne, še Italijani mu ne bodo pritrjevali. S tem je Forreger le svojim volilcem in vladi vstregel, pa kljubu temu se bode njegov sedež državnozborski pri vsaki novi volitvi majal, kakor Ljubljana med potresi. (Poslanec Klun) je v proračunskem odboru o celjski gimnaziji med drugim poudarjal: »Vsi trezni Nemci se sedaj šalijo z velikim strahom, v katerega so nemški nacijonalci s celjskim vprašanjem spravili združeno levico, ki je podobna onemu možu, kateri je moral pred odločno svojo ženo bežati pod mizo in je odgovoril prijatelju, čudečemu se, da ga najde pod mizo: Jaz sem gospodar v hiši in morem biti, kjer hočem, tudi pod mizo! (Steinwender: In primera? Odločna žena ste Vi) nemški nacijonalci. Obžalujem, da učna uprava že pred leti ni tega ukrenila; prepričala bi bila vedno rastočo agitacijo in odstranila nevarnost za obstanek koalicije. Vprašanje samo na sebi je malenkostno, in ko je gospod predgovornik naglašal, da Evropa nestrpno pričakuje rešitve tega vprašanja, gotovo tega ni mislil resno in je govoril le v hiperboli. Le umetno so to vprašanje naredili politično pomenljivo in utegne imeti resne posledice, ako koalirane stranke temu vprašanju ne slečejo političnega ogrinjala in ga pokažejo v pravi luči. Kdor torej v srcu želi slovenskemu prebivalstvu južne Štajerske neobhodno potrebno učilišče, mora biti le za Celje, kajti Celje je pravo središče spodnje dežele, tu je okrožno, okrajno sodišče, okr. glavarstvo, davčni urad in okr. zastop; tu so razni denarni zavodi, središče trgovine, stanovanja za učence in učitelje, učni pripomočki, višja gimnazija, na kateri morejo nižjegimnazijci nadaljevati svoje nauke, ne da bi jim treba bilo v druge razmere, v drug kraj. Nemška višja gimnazija bi vsled tega prav nič ne trpela, nasprotno, kajti največ slovenskih učencev bi dalje obiskovalo nemško višjo gimnazijo. (Celjski »Sokol") bode pri vsesokolski slav-nosti v Pragi dne 29. in 30. t. m. zastopan po večji deputaciji in se bodo nekateri člani udeležili tudi tekmovalne telovadbe. Da bode mogoč vkupni nastop vseh deputacij oziroma udeležence/, pozivajo se vsa sokolska društva, naj čim prej, zanesljivo naznanijo število udeležencev, tekmovalce pri telovadbi pa z imenom »Celjskemu Sokolu", da bode mogoče pravočasno naznaniti slavnostnemu odboru v Pragi število do-šlih gostov. Čas vkupnega odpotovanja se bode pravočasno naznanil. (Kako potrebna je Celju slovenska gimnazija) pokazalo se je pri zadnji seji okrajnega zastopa celjskega. Tu so Velikonemci celjski trdili, da razumejo slovensko, a pismene slovenščine ne znajo. Naj si bode stvar kakor hoče, nam je vse jedno, a to pa smemo zahtevati, da če celjski Nemci in nemškutarji zahtevajo od navadnega slovenskega kmeta in obrtnika, da zna nemški, naj bi se tudi oni prilastili malo izobraženosti ter govorili in pisali poleg »cel j ske nemščine" še drugi deželni jezik. Saj pregovor jim menda ne bode neznan: »Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš." Da bi pa najpriprosteji kmet mogel biti bolj izobražen, ko celjski imenitni Nemec, to pa tudi ne more biti njih resna zahteva. Zato je pač potreba zavoda, ki bode omogočil Nemcem in nemškutarjem priučenje drugega deželnega jezika, ker potem bodo tudi nemški jezik lepše in pravilneje govorili, kakor sedaj. Pa tudi glede omike jim ne bode na škodi; kajti njih nemški listič kaže, koliko podlosti, koliko neznačajnosti, nevednosti in neresnice je v marsikaterem pisunu. Postalo bode marsikoga sram, da se je pajdašil s falotstvom, ki nima primere med nobenim ljudstvom. (»Katoliško podporno društvo v Celji") priredilo je pod vodstvom preč. šolskih sester v okoliški šoli igrokaz »Elizabeta Turinska". Igralo se je v korist ubogih Ljubljančanov, po potresu poškodovanih. Preobširno bi bilo govoriti o vrednosti igre. Zato moramo le z veseljem konstato-vati, da se je igralo tako dobro in precizno, da je človek komaj mislil, da igrajo otroci. Preč. šolske sestre pokazale so opetovano, kaj da zmorejo in kake učiteljice da so, in to pot zaslužijo največje priznanje. Vsak udeleženec ve le eno in sodba vsih je jednaka, da kaj tacega zmore le prava ljubezen do otrok. Malokateremu gledalcu ostane suho oko, ko gleda nežne otročiče, kakor angeljce kretati in izgovarjati besede, ki imajo toliki pomen. Preč. šolske sestre ustregle so s tem, ne le ubogim Ljubljančanom, temuč tudi celjskim Slovencem s prireditvijo igre. Zato pa upamo, da bodemo zopet imeli priliko občudovati njih vstrajnost pri drugi igri, katero dal Bog v kratkem priredijo. Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške spremembe)). Župnijo Olimlje dobil je preč. g. J. Kotnik, župnik na Muti. (Žalec). Dne 13. t. m. vršila se je v Žalcu tombola v korist vsled potresa ponesrečenim Ljubljančanom, katera je dala čistega dobička lepo svoto 140 gld. — Da pa je bilo mogoče to doseči, gre prav posebna zahvala v prvi vrsti slav. županstvu trga Žalec, gosp. Jožef Širci, kateri je blagevolje vse podjetje vodil in nadzoroval, dalje slav. odboru tega podjetja gosp. Fric Vrečerju in Rudolfu Senici, ter blagemu gosp. Hausenbichlerji, kateri je dobrovoljno prepustil vse svoje velike prostore v porabo. Ne bilo bi pa mogoče izkazati tako lepega dobička, ko bi ne bili blagosrčni dobrotniki pripomogli s tem, da so dobitke za tombolo velikodušno darovali. Gospodje Juri knez Salm Reiferscheid, grofArtur Sermage, baron Puthon, Vladimir plem. Beck, nadalje gospodje, Hans Jeschovnig, Janez Moric Sonnenberg, A. J. Schiitz, J. Wesely in drugi. Posebno pa so se zopet vrli Žalčani pokazali prave dobrotnike ubogih nedolžno trpečih svojih bratov. Že poprej so skupaj zložili in odposlali 100 gld., in sedaj pa so zopet z dobrodelnimi rokami darovali lepe dobitke za tombolo. Omeniti moramo posebno blagorodno gospo Fani Bergman, gospode Janeza Hausenbiichlerja, Franc Robleka, Jakob Janiča, Vincenc Janiča, Simon Kukeca, Adalbert Globočnika, A. Geissa, čast. g. Koren, župnika, Fric Vrečerja, Jožefa Žigan, Rudolfa Senica, Franc Viranta, Janez Vidmaierja, Franc Nidorferja, naj bode vsim prisrčna hvala izrečena. Tombola pri kateri je svirala šmarska godba in je slav. pevski zbor »Slov. kat. delavskega društva" svoje sodelovanje radovoljno privolil, bila je obiskana od več kot 500 ljudi, in se je vršila v najboljem redu. Podjetje se je obneslo prav pohvalno, ter je poslalo županstvo Žalec magistratu ljubljanskemu v razdeljenje ubogim ponesrečenim sobratom 240 gld. Naj bode za vse in za vsako reč, vsem in vsakemu, kateri se je na ta ali oni način vdeležil te prav človeško bratovske ljubezni do bližnega izrečena najsrčnejša in najtoplejša zahvala. (Iz Vojnika). Kdo bi si bil mislil, da bo Vojnik prvi trg v Savinski dolini, ki bo imel svoje tamburaše. In vendar je tako! Domo-rodna reč lepo napreduje. »Slovan gre na dan" tudi tu! — Neutrudno delavnemu g. Ljud. Ura-tariču posrečilo se je v kratkem času nakupiti tamburice ter ustvariti tako rekoč iz nič potrebno igralno osobje. Da trdna volja vse pre maga, pokazalo se je zopet tu. V kratkem času treh mesecev izuril je g. Uratarič svojo kapelo, (same začetnike v godbi in glasbi) tako, da je 9. junija t. 1. že prvokrat javno nastopila. Radovedni smo bili, kako se bodo prvenci obnesli, ko so stopili v lepih rudečih čepicah na oder; bali smo se posebno za ljubeznive naše gospodične. A pogumno nastopile so tudi one. Takoj po prvih udarcih uvideli smo, da bodo rešili čast jugoslovanske godbe ne le vodja, ampak tudi vsak posamezen igralec. Zamakneni sledili smo udarcu za udarcem in ko je odmel zadnji, zaorel je po celi dvorani pretresljiv »živio" in veselega ploskanja ni bilo konca prej, da so nam ponovili vsak komad po dva ali trikrat. Ko so utihnili, oglasili so se pevci in pevke^iz bližnje Novecerkve (12 po številu) ter nas s svojimi lepimi čistimi glasovi razveseljevali. (Prijatelj nam poroča:) Nedavno pelje me pot skozi Rimske toplice in Šmarjeto, ko so ravno otroci šli iz šole. Eden pa kakor drugi, ki so me srečevali, pozdravljali so samo z „guten Tag". Ker se mi je to zelo čudno zdelo, popra-šam enega nemški, če zna nemški govoriti, če je nemških starišev itd., pa mi siromak ni vedel ničesar odgovoriti. Po vsakem mojem vprašanju pravi le „kaj?" »koga?" Mislil sem si pa o otroku. Si pač revče, ker nimaš pravega učitelja; otrok ni neumen, če neumno govori, pač pa tisti, ki ga neumno uči. Tako pačijo lepe naše pozdrave in ubijajo nerazumljive besede otrokom v glavo, samo, da bi na videz delali deželo nemško. (Pri novih obč. volitvah) pri Sv. Lovrencu pod Prožinom, dne 20. t. m. bili so sledeči možje izvoljeni v obč. odbor. III. raz. Boštjan Šuhl, Andrej Samec, Janez Vrhovšek in Jakob Žohar. II raz. Franc Kroflič, Karol Kroflič, Franc Gajšek, in Martin Gajšek. I raz. Martin Novak, Lokošek Vincenc, Mulej Avgust in Vrhovšek Jernej. Za namestnike pa: Vengust Martin, Siter Janez, Stor Janez, Vrečer Janez, Majeroni Miha in Vrečer Florijan. — Odbor je popolnoma slovenski, kakor se tudi spodobi za to lepo občino. (Umrl je) dne 20 t. m. drd. med. Jožef Ma han v Velenji. Ranjki bil je zelo priljubljena oseba ne le med dijaki, temveč pov°od koder je bil po_ znan. Pogreb njegov kazal je, kako ga je spošto. valo ljudstvo. — Res britka izguba za rodovino njegovo in celo Savinjsko dolino. — N. p. v m.! (Živinozdravnik v Braslovčah) gosp. Martin Jelovšek, poslan je bil od štajerskega dež. odbora v Sornthal pri Hauptweilu v kantonu Šentgalskem, da se pouči o umnem sirarstvu. (Iz Gorenje-Savinjske doline). Dne 10. t. m. ob pol 9. uri predpoludnem čutiti smo v Gornji Savinski dolini močan sunek potresa; bil sem v šoli, ko jame pod nogami bobneti, in otroci zau-pijejo jednoglasno »potres!" a ostali smo mirni in pri nas ni bilo nikake nesreče; v Šmartnu za Dreto, kakor tudi pri Sv. Frančišku ušli so otroci učiteljem iz šole. — Cerkev v Novi Štifti, ki o velikonočnem potresu ni nič trpela, dobila je sedaj razpoke. Vse ljudstvo se le boji, da so v Ljubljani zopet trpeli. — Mnogo ljudi pa pri nas boleha vsled strahu velikonočnega potresa. — Cerkev sv. Radegunde v župniji šmiheljski nad Mozirjem so jeli podirati, bila je žrtva velikonočnega potresa, to je pa tudi jedina cerkev na Štajerskem, katero morajo podreti, le čudno, da je toliko trpela, čeravno stoji na skali in hribu. — Ne da bi razmotrival jedno ali drugo hipotezo o uzrokih potresa, naznanjam, da je padlo letos od 1. aprila v Gornji Savinski dolini 315 mm dežja, oziroma snega t. j. 315 litrov na 1 □»», a preteklo leto v teh mesecih le 69 litrov. (Posojilnica v Trbovljah) je imela meseca majnika, v prvem mescu svojega delovanja, 25.955 gld. 62Va kr. prometa. Lep napredek. Ta posojilnica ima gotovo lepo prihodnjost. (Izlet na Ojstrico) priredi »Savinska podružnica slov. plan. društva" dne 28., 29. in 30. junija t. 1. po sledečem vzporedu: 1.) Dne 28. junija zjutraj zbiranje na Ljubnem v gostilnici J. Bende in ob 9. uri odhod v Luče; tam kosilo. Ob 1. uri popoldne odhod na Planinšeka ali skozi Robanov kot v Kocbekovo kočo, kjer izletniki -prenoče. 2.) Dne 29. junija ob 4. uri zjutraj odhod na Ojstrico, od tam črez Škarje v Logarjevo- -dolino in v Solčavo, kjer bo prenočilo. 3.) Dne 30. junija ob 7. uri zjutraj odhod v Luče, kjer se izletniki udeleže skupno službe božje. Po kosilu odhod v Ljubno. Da bo moči preskrbeti nosače, obede in prenočišča, prosimo, naj se vsak, ki se hoče udeležiti izleta, zglasi pri podružničnem načelniku gosp. Fr. Kocbeku, nadučitelju v Gornjem Gradu, vsaj do 25. junija. Kdor se oglasi kasneje, na njega se ne bode moglo več ozirati. (Bralno društvo v Sevnici) priredi dne 30. t. m. popoludne ob 3. uri v gostilni gosp. Franc Simončič a v Sevnici redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. Nagovor predsednikov, II. poročilo tajnikovo, III. poročilo blagajni-kovo, IV. poročilo knjižničarja in V. volitev novega odbora. — Vsi častiti udi in po teh upe-Ijani gosti so k temu zborovanju vljudno povabljeni. (Letina) — poroča se nam s štajerskega Po-savja — se nekoliko zboljšuje. Sadja sicer letos ne bode, tudi črešenj ne veliko; ozimina tudi ne bode prida, toda jaro žito lepše kaže, košnja bode obila, in v vinogradih se nekoliko na boljše obrača. Zdaj kmet le to Boga prosi, da bi ga toče obvaroval. (V Rajhenburgu), kjer je umrl dosedanji občinski tajnik, bi bilo pač želeti, da se občinsko uradovanje izroči sedaj tajniku, kateri bi bil tudi slovenščine zmožen, da se nam Slovencem — tako pristavlja naš dopisnik — ne bode očitalo, da pri vseh volitvah dajemo prednost le tistim možem, kateri nas nemško uče. (Iz Brežic) se poroča, da je bilo prejšnjo nedeljo po noči nemški hranilnici 1000 gld. ukradenih. Denar je bil dotični odbornik shranil le v miznici, in to ugodno priliko je tat porabil ter odnesel to znatno svoto. (Na Bizeljskem) se je precejšnji del ondot-nega gradu podrl; grad, ki je lastnina princa Alberta Windischgratza, je pri velikonočnem potresu bil poškodovan, ta podrtija je le nasledek onega potresa. Poškodovan ni bil nihče. (Obesil) se je pri Mariji Devici v Brezji 131etni šolar, baje iz strahu pred kaznijo. (Slov. štajerski deželni odbor) imenoval je dosedajnega rednega veroučitelja na deželni gimnaziji v Ptuju, č. g. Ferd. Majcen-a, gimnazijskim profesorjem. (Sejmi so v Ptuji) tako določeni: Letenski sejmi bodo 23. aprila, 5. avgusta, 25. novembra. Prvo sredo v mesecu bodo živinski sejmi; tedenski tržni dnevi pa ob sredah in petkih. (Častnim občanom) volila je jednoglasno občina Stavenšinci pri Radgoni g. c. k. notarja Otona Ploja, radi njegovih zaslug za prospeh te občine. (Mariborska gimnazija) ima lahko veselje nad vspehi svojih učencev. V primeroma kratkem času je bil že peti njen gojenec 'promoviram kot doktor sub auspiciis imperatoris, s posebnim cesarjevim odlikovanjem, namreč: dr. Matija Murko, dr. Vladimir Žitek, dr. Radoslav Žmavc, dr. J. Lunzer in najnovejšega časa, dne 14. t. m. dr. Ivan Žolger. Dr. Murko, dr. Žmavc in dr. Luncer na filozofični; dr. Žitek in dr: Žolger na pravni fakulteti. Izmed imenovancev je Nemec samo dr. Luncer, vsi drugi so Slovenci. (Kdo je nestrpen?) V Mariboru se je pripetilo, da je poštni uradnik tudi Nemcem prodajal nemško-slovenske tiskovine. Nekateri prenapeti Nemci so se vsled tega pri poštnem ravnateljstvu pritožili. In glej čudo: poštni uradniki so dobili naročilo, da naj Nemcem prodajajo edino le čisto nemške tiskovine. (Iz Gradca). Naše glavno mesto se zelo lepša in postaja od dne do dne ličnejše Zidajo se nove hiše, razširjajo se stare ulice in ceste, n. pr. za cesto, ki bi liki pasu obdajalo mesto krog in krog. Lepe štajerske prestolnice je moral biti sam presvetli cesar vesel. Ne pa tako njenih prebivalcev. Ali ni mar to grdo, če je sam graški župan kvasil, da je graško prebivalstvo radi celjskega vprašanja vznemirjeno? Ali ni to s trte zvito? No, vsaj ga je pa cesar sam tudi dostojno zavrnil, in je torej mož dobil, česar je iskal. (Slovesna promocija) se je vršila dne 14. t. m. v krasni avli nove univerze graške. Velika, prostrana, visokostropna dvorana, na levi strani z obsežnimi galerijami. Ob vzglavju krasen mra-morni kip Njih Veličanstva v naravni velikosti, okoli njega prostorje za dostojanstveništvo viso-košolstvo in uradništvo, ograjeno odposlušajočega občinstva s čedno ograjo. Omenjenega dne je bila veličastna avla posebno svečana. Slovesnost veljala je slovesni promociji našega rojaka dr. Ivana Žolgar, pod posebnim odlikovanjem presvitlega cesarja. Prostorna avla sa je bila napolnila naj odličnejšega občinstva. Videli smo generalsko uniformo, navzočega je bilo tudi več drugega vo jaškega dostojništva, množica slovenskega in slovanskega dijaštva, množica ženstva v izbranih oblačilih, duhovniki in redovniki in mnogo druge odlične gospode je prisostovalo slovesni promociji. Ko je stopil namestnik Kiibeck, kot zastopnik cesarjev, v dvorano z dvema svojima svetnikoma, pozdravilo ga je vse dijaštvo z iskrenim in zvenečim »živijo". Otvorivši promocijo je rektor dr. Rohl v mičnem govoru povdarjal, da se v toliki slovesnosti pričenja za novo univerzo zgodovinski trenutek, ko ima sprejeti svojega gojenca kot prvega sub auspiciis v zlate svoje knjige. Nato je predaval promovanec svojo zanimivo razpravo, ktera dasi pravnofilozofična je po svoji jasnosti in mičnosti ter umevnosti zelo zanimala vse in tudi žensko občinstvo. Razprava je namreč raz-motrivala v živih slikah čudno prikazen, da se občinstvo tako malo ali celo nič ne zaveda pravnega življenja, dočim vendar samo in neprenehoma izvršuje pravne čine, ali izpolnuje pravne dolžnosti od zibeli do groba. Razprava je izdo-nela v slavo majki modric. Slovesno promocijo je v latinskem jeziku izvršil prof. dr. Schutze. Pri izročitvi krasnega prstana je g. namestnik v lepih besedah povdarjal svečan dan, ki ga je videla nova avla pretekli teden v navzočnosti njih veličanstva cesarja samega, kteri slovesnosti se je pridružila ta dan nova svečanost, ker svitli cesar odlikuje v domu modric pridnost, voljo ;n znanje s svojim priznanjem, s svojim odlikovanjem. Živahno nazdravljanje in čestitanje slav-ljencu končalo je lepo slovesnost, pri kteri je bil navzoč slavljenčev oče in brat. Gospod promovanec je dobil ob tej priliki nad 20 brzojavk in nad 60 pisemskih častitk. Druge slovenske novice. (Ne pozabimo na družbo sv. Cirila in Metoda). Katastrofa, ki je zadela Ljubljano in razne druge kraje naše domovine, je odvrnila pozornost od družbe sv. Cirila in Metoda. Darovi za našo prevažno družbo prihajajo redkeje in že sedaj je gotovo, da bo družba imela letos dosti manj dohodkov, kakor v prejšnjih letih. Gmotne razmere naše družbe niso take, da bi mogla redne troške zalagati iz svojega, zato pa je naša dolžnost napeti vse svoje sile in podpirati družbo, da ne opeša. Bliža se god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, dan 5. julija. Lepo in umestno bi bilo, da bi se naš narod spomnil na ta dan naše družbe in z obilnimi darovi pokazal, da vzlic vsem nesrečam in nezgodam ni pozabil na njo in ve ceniti važnost njenega delovanja. (Podpora za Ljubljano.) Prejšnji teden je izročila vlada državnem zboru predlog glede podpore, katero namerava dati poškodovanim po potresu v Ljubljani in po druz h krajih. Finančni minister Plener je imel pri teh razpravah zelo tesno zadrgnjen žep, tako, da se je bilo bati, da se bo v ta namen dobila le neznatna podpora. Dobro je bilo za ponesrečence, da se je presvetli cesar osebno prepričal o velikosti škode ter večkrat ob oni priliki, ko je bival v Ljubljani, povdarjal, da treba zdatne podpore. Tudi slovenski poslanci so v tem oziru storili svojo dolžnost. Vladna predloga, določa za kraje prizadete po potresu na Kranjskem in na Štajerskem podpore in brezobrestnega posojila skupaj štiri milijone in s:cer 3,970.000 gld. za Kranjsko in 30.000 gld. za Štajersko. Za Ljubljano je odmenjeno: brez-brestno posojilo za zgradbo in popravo privatnih poslopij v znesku 1,700 000 gld.; podpora, katere ni treba vrniti, v znesku 100.000 gld.; zapopravo cerkva in duhovskih poslopij lOO.OuO gld., katerih ni vrniti; za popravo mestnih poslopij in poravnavo drugih, po potresu nastalih troškov brezobrestno posojilo v znesku 50.000 gld.: za ustanovitev mestnega regulacijskega fonda brezobrestno po- sojilo 100 000 gld. Za ostale, po potresu oškodovane kraje na Kranjskem: za popravo in zgradbo poslopij biezobrestno posojilo v znesku 1.245.000 gld.; podpora, katera ni vrniti, v znesku 200.000 gld.; za popravo cerkva in duhovskih poslopij podpora 300000 gld., katere ni vrniti; za popravo oziroma zgradbo ljudsko-šolskih po-poslopij 40.000 gld. Trgovcem in obrtnikom, ki so vsled potresa pomoči potrebni, je odmenjeno: 100.000 gld. brezobrestnega posojila in 10.000 gld., katerih ni treba vrniti, podpore. Brezobrestna posojila naj dobe le tisti posestniki, ki so vsled potresa pomoči potrebni postali in sicer proti zemljeknjižnemu zavarovanju posojila ali, če do-tična občina prevzame jamstvo za plačilo. Posojila, katera dobe trgovci in obrtniki, bode povrniti tekom treh let, druga posojila pa v 15 jed-nakih letnih obrokih od 1. januvarija 1901 naprej začenši. (Nekateri uradi c. kr. kranjske deželne vlade) v Ljubljani se preseli deloma v Seunikovo hišo na Erjavčevi cesti, katera se je vzela v najem v to svrho. Tam bode stanoval g. deželni predsednik in se bodo ustanovili prezidijalni uradi. (Kranjska kmetijska družba) ima letos svoj občni zbor dne 18. julija v Ljubljani. (»Narodni dom" v Ljubljani) je pred začetkom zidanja svoje lepe zgradbe razpolagal s svoto 100.000 gld. VeČina tega zneska se je že izplačala za izgotovljena dela pri zgradbi, ostali znesek se ima pa tudi prav v kratkem še izplačati. Ker je zgradba proračunjena na okroglih :00.000 gld., nedostaje torej društvu druge polovice. Upi, katere smo imeli od naše Ljubljane, so z grozno nočjo od 14. na 15. dan aprila vni-čeni, ker je vničena tudi Ljubljana sama. Že sedaj je pa dokazano, da je po groznem potresu potreba »Narodnega doma" postala še nujnejša in večja. Več narodnih društev je po potresu prav brez strehe, pri druzih so postala njih pro-vizorna domovja prav dvomljiva. Veliko je storila v tem pogledu Ljubljana pred katastrofo. Skoro štiri petine zgoraj omenjene svote je zložila ona sama. Sedaj sta nastala čas in potreba, da ji priskočijo v pomoč še drugi, osobito mnogobrojni slovenski denarni zavodi, hranilnice in posojilnice, katere v svojih vsakoletnih zaključkih ob živahnem prometu beležijo znatne čiste dohodke. Za podporo od te strani obrnil se je s posebno okrožnico odbor »Narodnega doma". (Poslopja ljudskih šol v Ljubljani) so zelo poškodovana, nekatera več, nekatera manj. Nekaj so jih že popravili, druga se sedaj popravljajo; dve ljudsko-šolski poslopji se bodo pa morali podreti, ker ste preveč poškodovani. (Imenovanji). Začasni voditelj kranjske gimnazije, g. prof. Jos. Hubad, imenovan je pravim ravnateljem tega zavoda; g. J. Bežek, glavni učitelj v Ljubljani, profesorjem na učiteljišči v Gorici, in g. Andr. Žumer, nadučitelj v Ljubljani, okrajnim šolskim nadzornikom v Kranji. (Posojilnic se je na Kranjskem) letos toliko osnovalo, kakor že veliko let ne. Zato hočemo v sledečem podati njih pregled: Na Kranjskem so zdaj posojilnice v sledečih krajih, oziroma okrajih in s tako-le organizacijo: Bloke, sodnijski okraj Lož, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Cerknica I., sodnijski okraj Cerknica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Ima firmo: »Posojilnica v Cerknici"). Cerknica II., sodnijski okraj Cerknica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Ima firmo: »Posojilnica in hranilnica"). Črnivrh pri Idriji, sodnijski okraj Idrija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Črnomelj, sodnijski okraj Črnomelj, 10 upravno leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Dobrepolje, sodnijski okraj Velike Lašice, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Gorje pri Bledu, sodnijski okraj Radovljica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Horjul, sodnijski okraj Vrhnika, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Idrija, sodnijski okraj Idrija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Ilirska Bistrica I., sodnijski okraj Ilirska Bistrica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Posojilnica za II. Bistriški okraj). Ilirska Bistrica II., sodnijski okraj Ilirska Bistrica nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Posojilnica in hranilnica") Kamnik, sodnijski okraj Kamnik, 4. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Kranjska gora, sodnijski okraj Kranjska gora, nova posojilnica z neome- jeno zavezo. Krško, sodnijski okraj Krško, 10. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Litija, sodnijski okraj Litija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Ljubljana I, 19. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Hranilno in posojilno društvo"). Ljubljana II., 13. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Za okolico"). Ljubljana III., 39. upr, leto, posojilnica z omejeno zavezo. (Firma: »Obrtno pomožno društvo"). Ljubljana IV., 2. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. (Firma: »Vzajemno društvo"). Logatec, 7. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Lož, 2. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Metlika I., 19. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Metlika II., nova posojilnica z neomejeno zavezo. Mokronog, 6. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Postojina, 11. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Radeče, 1. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Radovljica, 3. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Ribnica, 6. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Slap pri Vipavi, 1. upr. leto, posojdnica z neomejeno zavezo. Srednja vas v Bohinju, sodnijski okraj Radovljica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Sv. Peter na Krasu, sodnijski okraj Postojina, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Št. Jernej na Dolenjskem, sodnijski okraj Kostanjevica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Vrhnika, 12. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Zagorje, sodnijski okraj Litija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Zu žemberk, 3. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. (Slovenske posojilnice in hranilnice 1.1894) Obrtnijsko pomožno društvo v Ljubljani je imelo v svojem 39. upravnem letu 761.802 gld. prometa, 838 gld. čistega dobička in 31.772 gld. rezervnega zaklada. — Posojilnica v Žužemberku je imela lani 176.649 gld. 79 kr. prometa, 144 gld. čistega dobička in 1.298 gld. rezervnega fonda. — Notranjska posojilnica v Postojini je imela v svojem 12. letu 93.419 gl. prometa, 1.214 gld. čistega dobička in 6.184 gl. zadružnega zaklada. Posojilnica v Tinjah na Koroškem je imela lani 10.226 gld. prometa, 16 gl. čistega dobička in 158 gld. rezervnega zaklada. (Na krškem vojaškem strelišči) se začnejo s 1. julijem običajne strelne vaje topničarjev. Prišli bodo najprvo artileristi iz Gradca, potlej iz Radgone itd. Vsi bodo ostali ondi do 10. avgusta in bodo nastanjeni v Krškem, na Vidmu, v Rajhenburgu, Brežicah, Krški vasi itd. (Kmetijska podružnica v Krškem) je imela, kakor je bilo že naznanjeno, minoli teden štiri dni učni tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt, pod vodstvom g. dr. Romiha, kateremu je prvi dan g. Gombač pomagal, udeležilo se je tega tečaja okolo 150 vinogradnikov, katerim sta omenjena gospoda s pomočjo odraslih meščanskih učencev razlagala in v vinogradih praktično vse kazala. Vinogradniki so ob enem kmetijski podružnici še nekatera dela v vinogradih opravili. Naposled so se vsak dan delile denarne podpore kranjske hranilnice in dobilo je 135 vinogradnikov skupno 2300 gld., kmetijska družba pa 80 novih udov izmed teh obdarovanih vinogradnikov. (Na shodu kmetijskih podružnic) v No-vemmestu poudarjalo se je mnogo o povzdigi živinoreje na Dolenjskem. Med obilno zbranim ljud-svom opaziti je bilo tudi več graščakov, kar je posebno hvalevredno, ker imajo ti posestniki mnogo skušenj v teh zadevah. Ko pa je jel grof Barbo, ki je sprva govoril v prav gladki slovenščini, nemški govoriti, so kmetje kar trumamo odhajali. Na to opozorjen je bil toli užaljen, da je svoj govor prenehal ter odšel. Čemu toliko nestrpnosti ?! (Boštanj pri Sevnici) je potres močno čutil; poškodovan ni mnogo; največ je trpela podružna cerkev na Topolovcu, znana božja pot, ki ima velike razpoke. (V Belokrajini) se ljudstvo zelo zanima za novo trtorejo in se trud.', da bi z ameriškimi trtami zasadilo opešane stare vinograde. Državne trtnice belokrajinske so v dobrih rokah, a od njih naše ljudstvo nima še koristi, in dobi ameriških trt le po stranpotih za drag denar, pa še večkrat slabo blago. Letos je bila temu kriva tudi dolga zima, in ta neugodna okoliščina, da ste bili dve osebi, kateri ste na Kranjskem v imenu države vodili novo trtorejo, svojemu poklicu odtegneni. Zato je želeti, da bi poljedelsko ministerstvo prej ko prej sposobnemu človeku izročilo dela, katera vodi in nadzoruje država glede nove vinoreje. (Posojilnica v Podgradu v Istri) je pričela svoje poslovanje februvarija meseca t. 1., ko je prva posojila izplačala, in ima do danes, torej v razmerno kratkem času, že čez 50 000 gld. prometa. Vender ne more delovati tako uspešno, kakor bi bilo potrebno, zato, ker dobiva še premalo hranilnih vlog. Denar je ondi večinoma v rokah nasprotnikov posojilnice in narodnega napredka. Želi torej, da bi one si. slov. posojilnice in hranilnice, katere imajo denarja odveč, pomogle jej s hranilnimi vlogami po 41/a°/o- — Poroštvo je pri tej posojilnici neomejeno, torej dovolj varnosti. (Goriško ljudsko šolstvo) kaj dobro napreduje. Ker ima že najmanjša vas svojo šolo, zato je ondi kaj dobro šolsko obiskovanje, boljše kakor na Kranjskem, in tudi boljše kakor na Spodnjem Štajerskem. V sežanskem okraji obiskuje 98°/0otrok vsakdanjo šolo, ravno toliko ,v goriški okolici, v gradiščanskem okraji 97%, v tolminskem okraji 77°/0. Primeroma slabše kakor v tolminskem okraji je šolsko obiskovanje v Gorici sami. Furlani in Lahi so torej malo vneti za omiko. (V goriškem mestnem zboru) ne sedi ni-jeden Slovencev, čeravno prebiva v mestu blizu 7000 Slovencev. Nasprotno se v mestnem zboru razodevajo želje, da bi se ranjki F a ve 11 i, znani iridentovec proslavljal, n. pr. s tem, da bi katera ulica njegovo ime dobila. — Nasproti Slovencem pa še vlada čudno postopa. »Slovensko podporno društvo" je bilo že dobilo dovoljenje, da so sme s svojo slovensko zastavo udeleževati procesije na sv. Rešnjega telesa dan, a kar naenkrat so zopet to dovoljenje preklicali. (Benečanski Slovenci) so najbolje ohranjeni v videmski nadškofiji. Tukaj v velikem osrednjem semenišču je 20 bogoslovcev, ki se pod vrlim vodstvom profesorja J. Trinkota vežbajo v slovenskem jeziku. Slovencev je v tej nadškofiji 35.000, kateri vsi govore v [resnici lepo slovenščino. Kako je piscu teh vrstic igralo srce, ko je slišal na lastna ušesa prostega kmeta govoriti slovensko in ko mu je ta zatrjeval, da se tudi čuti Slovenca, dasi je pod italijansko vlado. Ker italijanska vlada dela na to, da poitalijanči Slovence in so vse šole in sploh vsi javni zavodi italijanski, bi pač bilo na mestu, da Slovenci z dobrimi knjigami skrbimo ohraniti naš jezik med njimi. Kdor ima kake knjige odve?, pošlje naj jih našemu uredništvu in bodemo skrbeli, da pridejo našim bratom ob jadranskem morju v roke. Druge avstrijske novice. (Položaj). Parlamentarni voz je obtičal ter se nekaj dni ne more nikamor naprej pomakniti. Odsek za volilno preosaovo si ne upa pri posebni razpravi glasovati, ker bi se precej pokazalo, da se je to delo izjalovilo; v državnem zboru pa je razprava o davčni preosnovi vedno na jednein mestu, ker je nasprotovanje opozicije tako hudo, da je vsako vspešno zborovanje v sedanjih razmerah onemogočeno. V takih razmerah voditi vlado in nositi odgovornost je pač težko in zato je popolno umevno, da se povsod, vzlasti v parlamentarnih in vladnih krogih razpravlja vprašanje, kaj storiti, da se državni voz izvleče iz blata in zopet postavi na boljši tir. Eao kolo recimo peto kolo se je pa v blatu pri našem državnem vozu potrlo. Nemška levica se je skujala. Ker je Cil svet bil za pravično celjsko reč, izstopili so ti Nemci iz koalicije; vsled tega je tudi ministerstvo odstopilo. Mladočehi so se pa drugim strankam državnega zbora pridružili, namreč Poljakom, Slovencem, konservativcem. Cesar je odpoved ministerstva sprejel in imenoval h tro novo ministerstvo, uradniško ministerstvo, ki je tako sestavljeno. Cesarski namestnik dolenje-avstrijski grof Kielmansegg je imenovan za ministra notranjih stvarij ter bo tudi predsedoval ministerskemu svetu. Grof Welsersheim je zopet imenovan za ministra deželne brambe, vitez Ja-vorski zopet za ministra brez portefilla; sekcij-ski načelnik Bom-Bawerk za finančnega ministra; sekcijski načelnik vitez Krall za vodjo pravosodnega, sekcijski načelnik Rittner za vodjo nauč- nega, sekcijski načelnik Wittek za vodjo trgovskega in sekcijski načelnik Blumfeld za vodjo poljedelskega ministerstva. To ministerstvo bode le začasno, a njemu se utegnejo levičarji vendar le pokoriti, in v glavni seji vendar le dovoliti proračun s Celjem vred; kajti Nemci so z novim predsednikom zadovoljni, Poljaki pa s tem, da sta dva ministra Javorski in Rittner rojaka. Za Čehe ni še prišla doba, za nas Slovence pa nikoli prišla ne bode. Mi pa velimo ipak: „Ne vdajmo se!" (Cehi za Slovence). V »Narodnih Listih" ponuja patrijotična družba, da osnujejo za Slovence Čehi višjo gimnazijo, kakor v Opavi s češkim denarjem. Ob jednem objavljajo oklic za dotično nabiranje, ki se je takoj začelo. (Volitve za deželne zbore) vršile se bodo v septembru in oktobru. (V narodopisno razstavo v Pragi) dohaja od dne do dne več obiskovalcev. Posebno ob binkoštnih praznikih je bilo jako živahno, in je bilo obiskovalcev vsega skupaj gotovo nad 100 000 oseb. Do zdaj je razstavo obiskalo že okolo 250.000 osob. Dne 15. tekočega meseca je bil za to razstavo dan velicega veselja. Slavil se je takrat sv. Vid, svetnik, kojega Čehi silno čislajo. Njegovo slavje pa je še bolj povzdignil prihod amerikanskih bratov. Sicer je že obiskala narodopisno razstavo zelo odlična gospoda, kakor princ Schaumburg-Lippe, slavni nemški učenjak Wirchov, minister Wurmbrand in drugi. (V Zagrebu) se bode v jeseni otvorilo novo gledališče, Sestavil se je že odbor, kateri bode delal priprave za slovesno otvorjenje. (Pohlepnost Madjarov). Madjarski časniki razodevajo željo, da bi se poleg Reke odtrgalo materi zemlji Slavoniji še mesto Zemun in priklopih Ogerski. Kako pravi Nemec glede lasti? Ogled po širnem svetu. (Poslanci v zaporu). Pri poslednjih volitvah so v Italiji bili voljeni za poslance trije, katere je vojno sodišče bilo obsodilo v večletni zapor. Njih izvolitev je nekak protest naroda proti izreku vojnega sodišča. Ti poslanci se pa niso povabili k zborovanju, ker je njih izvolitev neveljavna. Značilno za italijanske razmere je vsekako, da kar trije jetniki dobč večino pri volitvah. (Armensko vprašanje) se je nenavadno poostrilo in utegne postati nevarno miru v orijentu. Anglija ima pripravljenih mnogo vojnih ladij v obližju Turčije, ko bi bilo treba s silo pritiskati na Turke, ker se sultan brani priznati prenaredbe v Armeniji. (Nemčija). K slavnosti otrvorjenja prekopa, ki bode vezal Severno morje z Vshodnim, so došle vojne ladijo skoro vseh evropskih držav, tudi Rusije in Francoske. (Bolgarsko). Turčija je poslala na meje Macedonije več vojaštva kot na stražo proti Bolgarski. (Rusija). Trdijo zaresno, da'hoče Rusija dati poroštvo Kitaju, ki vzame na posodo 400 miljonov frankov. Car Nikolaj sam hoče neki biti porok za 16 miljonov frankov brez vsacega soporoštva. (Našim rojakom v Ameriki) se zelo slabo godi. Ne dobe več dosti dela, in zaslužek je vedno manjši. Povrača se zopet prav dosti ljudi domov, pa ne prineso nič ali pa prav malo denarja seboj Mnogo naših mladih fantov je ondi brez dela; radi tega zabredejo v dolgove. Dopisi. Iz Žalca. (Griže pred sodnim stolom socijaldemokratov.) Kakor je znano so socijaldemokrati sklicali na binkoštno nedeljo 2. junija t. 1. glavni shod (konferenco) vseh štajerskih socijaldemokratov. Vabilo temu shodu je bilo v „Tagesposti" dvakrat zaporedoma natisnjeno. Ker pa vabilu ni bilo dostavljeno, da se smejo shoda le udje in pa tisti udeležiti, ki so vabila dobili, povabil sem se jaz sam, ker bi bil rad zvedel, kaj ti možje (prav za prav ljudje; zakaj tudi ena ženska je bila med njimi kot ud) tuhtajo o svoji prihodnji državi, „kjer bo samo mleko teklo in se sama strd cedila". V gostilno, kjer so imeli svoje zborovanje napovedano, sem še prav srečno prišel. Nekateri obrazi so me sicer od začetka nekako sumljivo gledali, ali ko vidijo, da sem se naredil čisto domačega, so se me privadili. Naročim si četrt vina in čitam časopise. Sedaj sem bil že čisto miren in niti mislil nisem nato, da so ure mojega bivanja med socijaldemokrati že štete. In res, glej čudo. Neki bradasti možiček, resnega temnega obraza stopi sedaj ob ednajstih na oder pozdravi navzoče, prečita dnevni red in predlaga več navzočih, ki bi naj predsedništvo tega važnega zborovanja, ko se tiče cele Štajerske, prevzeli. Slednjič se vendar zjedinijo za nekega Gornještajerca. Ta prav energično nastopi in vpraša takoj, kedo hoče prevzeti tajniško opravilo, med celo konferenco. Sedaj je moja ura odbila. Pri glasovanju so morali namreč vsi navzoči povabilni list povzdigniti. Na nesrečo zapazi neki gospod mojster, s katerim sva se že pri neki drugi priložnosti gledč socijaldemokracije za vero dala, da jaz nimam lista in me takoj vpraša, kje imam list. Jaz se opravičujem in pravim, da tega nisem vedel, da mora vsakdo list imeti, ker v časopisu tega nisem čital; ali nič mi ni pomagalo. Moji tovariši, ki so z menoj pri eni mizi sedeli, mi pravijo, da se mi lahko zgodi, da bom pri vratah vun zletel. Ker pa tega nisem hotel, da bi drugi po meni grabili, vzamem hitro moj klobuk in palčico ter jo urno popiham iz gostilne. Še sedaj sem vesel, da sem tako srečno pete odnesel, zakaj te mrcine me bi vender bile lahko prav pošteno naklestile. Pa vidite predragi slovenski, katoliški delavci, nekaj sem pa vendar zvedel, kar bo tudi vas zanimalo. Griže, kjer se slovenski delavci tako pošteno obnašajo, so namreč prišle na binkoštno nedeljo pri socialdemokratih v Gradcu pred sodni stol. Predno so namreč začeli zborovanje po dnevnem redu, prosi tajnik za besedo, ter pravi, da se ne bodo mogli strogo ravnati po dnevnem redu; zakaj obravnavati se bodo mogle tudi druge važne stvari, ki niso na dnevnem redu, „kakor zadeve v Gri-žah". Tedaj Griže so socijaldemokrati postavili pred sodni stol. Ali to vas predragi katoliški delavci naj nič ne briga. Naj socijaldemokrati tisočkrat obsodijo Griže in njene pridne delavce, vi ste vendar lahko prepričani, da ste pošteno ravnali. Sedaj ste spoznali, da se tudi v tujem svetu zanimajo za vas in vaše voditelje, ter da vas na vsaki način hočejo dobiti v svoje kremplje. Ali vi pa stojte trdno in nikar se ne dajte poučevati od tujcev, ki nečejo z resnico na dan in ki prav mnogokrat govorijo o stvari, katero sami ne razumejo. Naj glede vseh pametnih in dobrih načel veljajo besede pesnikove: „ Hrast se omaja in hrib, zvestoba (se) Slovencu ne gane". Naj le tuhtajo v Gradcu in kjerkoli hočejo socijaldemokrati o Grižah kar hočejo. Slovenski delavci se hočejo držati svojih domačih voditeljev, kateri njim bodo odkritosrčno odkrili, kaj je resnica in kaj da je laž. In hvala Bogu, slovenski delavci so tudi tako pametni, da radi poslušajo svoje domače voditelje, kateri njim iz vsega srca žele najboljše in kateri se bodo zmi-rom brigali za to, da se njih slabo stanje zboljša. Ako še pa ne bodo mirovali in še bodo zmirom v Griže lazili, se jim zna še pa večkrat tako zgoditi, kakor se njim je pred kratkim. To je res, da se mora delavskemu stanu marsikje pomagati, ali zategadel pa ni treba tako ravnati, kakor socijaldemokrati, ki hočejo vse dobrodelne zavode, kakor sta cerkev in država prevreči in razdrobiti. Kdo si bo dal roko, ki mu je malo obolela, takoj odsekati, če si jo pa lahko še pošteno ozdravi. Kar pa velja o životu vsakega po sameznega človeka, to velja tudi o životu ali življenju vsega človeštva v obče. V Ljutomeru 10. junija 1895. Včeraj smo imeli Ljutomerčani zopet vesel dan. Naši pridni igralci so nam priredili kaj lepo predstavo. Igrali so dramo: „Materin blagoslov". — Dejanje te igre se vrši v mali vasi na Savojskem, potem v Parizu in konečno zopet na Savojskem. To, da je dejanje umeščeno na Francosko in pa da nastopajo francoski plemenitaši, je nekako vznemirjalo, ker se je vrivalo vprašanje: bo li ljudstvo stvar umelo? No, je kmetsko občinstvo umelo j razvitek dejanja ali ne, ne bomo preiskovali, a to lahko rečemo, da se je prav dobro zabavalo. J Z veseljem vršimo svojo dolžnost, ter izrečen 10 , hvalo vsem igralcem in igralkam, kakor tu'li drugim, ki so z muzikaličnim sodelovanjem ve- i liko pomogli do dobrega vspeha predstave. Pa V ne moremo inače, da pohvalimo imenoma nekatere igralce, ki so res izborno igrali. V prvi vrsti gre pohvala Komanderju. Res, ta je tako markantno predstavljal' opešanega lahkoživca-plemenitaša, kakor bi bil prišel s kakega velikomestnega odra. Popolnoma v svoji ulogi je bila tudi Chonchon. S prirojeno šegavo-stjo je predstavljala zelo realistično pariško igralko, kateri se zelo pozna, da je doma v Sa-vojskih gorah. Mati Marjeta je navzlic svoji mladosti dobro pogodila materino sicer jako težko ulogo. Oče Loustalot je tudi dobro rešil svojo nalogo, le premalo maske je imel. Kozji pastir Pierrot je svojo dobrovoljno ulogo jako precizno igral. Markiza Sivry je tako markantno in izrazno igrala, da smo nehote rekli: „Zakaj j gospa Karlova večkrat ne nastopi na ljutomerskem odru?" Njen sin markiz Artur se je dobro obnašal, le premalo strasti in ognja je imel. Marija je bila prevesela in prehladnokrvna, v zadnjem aktu se je poboljšala. Pevske vloge so se jako dobro vršile, po sebno je omeniti kuplet prihodnje igralke Ofelije dvospev Marije in Pierrota ter solospev Marjet* v prvem aktu. Tudi konečni zbor v „lepi naš domovini" je bil dober. S6 željo, da bi nas ljutomerski gluma&rija kmalo zopet povabili na kako (če tudi malo krajšo predstavo) ter nam po želji Sebastijana pokazali novo zavezo, sklepamo svoje poročilo in kličemo: Živeli ljutomerski igralci! Z Dolenjskega. (O posojinicah). Na Kranjskem se snujejo prav marljivo posojilnice;; znabiti se jih je v teku tega leta že kacih deset osnovalo. To namero, število posojilnic pomnožiti,, v obče odobrujemo; čeravno kaže svariti domoljube, da bi v premajhnih krajih ne snovali denarnih zavodov. Res pospešuje sleherna posojilnica denarni promet, res je sleherna v moralnemi in gmotnem obziru ljudstvu v korist, ker pnspa.. imi šuje varčnost in dobro gospodarstvo; toda r čisto priprosti in osamljeni vasi ne najde dovoljj denarnih sredstev, niti dovolj opravila; in zato> J utegne marsikatera taka posojilnica ostati tako) pritlikava, da bode komaj zaslužila ime denarnega zavoda. Res snujejo Nemci Raiffeisenove zavode tudi često v prav majhnih krajih, a nami j Slovencem ni treba, da bi vse slepo posnemalii kar drugi počno. Dotični domoljubi, ki na Kranjskem snujejo te male posojilnice, katere tudii j nameravajo zvezati v lastno društvo, priporoču-jejo v teorij Raiffeisenov sistem v praksi pa menda rabijo vendar le praktična pravila „Zveze slovenskih posojilnic". Imajo veliko prednosti Raiffeisenove posojilnice; to je res in to pripoz-navajo vsi domoljubi, ki se pečajo s to stroko, zlasti tisti, kateri zagovarjajo uporabo postave z dne 1. junija 1889, zakona, ki je izdan zlasti v prospeh Raiffeisenovih zavodov. Tudi »Zveza slovenskih posojilnic" priporoča v nekaterih (ne | v vseh) točkah Raiffeisenova načela; dokaz temu so vsi „Letopisi" tega društva, osobito zadnji letnik, v katerem so deloma kot uzorna pravila priporočani taki Statuti, kateri se opirajo bolj na Raiffeisenov, kakor na Schulze-Deličev sistem. Kar je drugih slovenskih posojilnic, niso osnovane niti strogo po Raiffeisenu, niti po Schulze-Deliču (z malo izjemo;) sprejela so marveč posebna pravila, izdana po društvu „Zveza slovenskih posojilnic", to društvo ne pozna strankar-stva; ima samo blagor slovenskega posojilništva pred očmi, druzega nič. Delovanje teh slovenskih posojilnic, ki se ponosno le slovenske posojilnice imenujejo, je bilo do zdaj le hvalevredno. Borile so se z raznimi neprilikami, pa so vendar sta- J|j rile veliko za občni blagor, in bodo še storile, ako se bodo razvijale srečno in vspešno. Darovale so za raznovrstne dobre namene, za narodne, cerkvene, šolske in druge dobrodelne namene*, kolikor so le mogle od svojega večkrat majhnega dobička. Če se jim v tej reči od kateree koli strani kaj očita, dela se jim veliko krivicej. h [Narodno - gospodarske novice. Amerikansko trtorejstvo. (Po Reckendorferju). 1. Priprava ameriških podlag. Ker nimajo naši vinogradniki svojih ame-rikanskih trtnic, iz katerih bi zamogli reznino ali ključe dobivati, morajo si je od drugod priskrbeti. Vedno se dobe pri c. k. poljedeljskem mi-nisterstvu na Dunaju, deželnem odboru, pri tvrdki Vibmer v Ptuji na Štajerskem i. dr. Po našem mnenji je na vsak način potrebno, da si v prihodnje vsak vinogradnik zasadi kos zemlje z amerikanskimi trtami, iz ko-jega vinograda bi dobival potrebno reznino. Z dobrim rigolanjem, gnojenjem in pridnim obrezovanjem slabih rezin zamore prigojiti dobrih zanesljivih amerikanskih ključev, kolikor jih bode »m potreboval. 2. Priprava ukoreničenih trt (bilf). Ukoreničenih trt za požlatnenje kar kupiti, se z ozirom na velike stroške vinogradnikov ne more priporočati. Kadar spomladi naročeni amerikanski ključi pridejo, moraš jih na spodnjem koncu ravno pod uteom na novo odrezati, takoj v tekočo ali ako to ni mogoče v mrzlo večkrat premenjeno vodo i postaviti in čez kakih 8—14 dnij v trtnico k i ukoreničenji položiti. Razdalja posameznih vrst naj bode 40 cm, v vrstah se naj pa gosto vklada. V tistih krajih, kjer je poveznjenje trt v navadi, lahko to izkoristiš pred vlaganjem v trtnico. Poveznjene trte dajo lepši in močnejše izrastke ter korenike kakor vodenice. Trgovci oddajajo navadno meter dolge trte; ker se pa taka dolgost ne more rabiti, zato se jih mora položiti. 3. Izbiranje žlahtnih cepiče v. Vsak skrbni vinogradnik naj ide pred trgatvijo v vinograd, da si zdrave, močne in ro-itne trte zaznamuje, od katerih potem spom-nareže cepičev za požlahtnjenje podlag. Da pozebejo zaznamovane trte, skrbeti moraš, se pred zimo našemijo polože. Od toče poškodovanih ali od peronospore abljenih trt, ravno tako ne rogovilastih ne sineš seveda za požlahtnenje rabiti. 4. Hranjenje žlahtnih cepičev. Po obrezovanji spomladi se trte osnažijo, z dvema vezema v butarice povežejo in takoj v mrzlo klet ali ležeče v pesek zasujejo, ali se pa !pokonci pedenj globoko vanj vtaknejo. V zad njem slučaji je večkratno prekladanje, recimo ii vsake 2—3 tedne, priporočeno. V gorkih ali aduhlih kletih ne smeš trt hraniti. Ako nimaš pripravne kleti, lahko tudi pri senčnatih zidih, ali pod kako nezabito lopo i. dr. izkoplješ jamo, globoko 70—80 cm, 2—2V2' ter v njo položiš trtne butarice drugo poleg druge in jih čevelj visoko s suho zemljo ali s peskom zagrebeš; po irhu pa pokriješ s slamo in to zopet z deskam ■težiš, da se ne more voda do trt iztekati. Na ta način shranjene trte ostanejo do mesca rožnika zelene in zdrave. 5. Priprava žlahtnih cepičev. S požlahtnenjem ukoreničenih trt, prični ffedi malega travna; v mescu sušcu požlahtnje-rati se ne priporoča. Za žlahtne cepiče se trte (rezine) v kose dva očesa razrežejo. Pri dolgočlenem lesu, tudi lahko samooke cepiče narežeš, toda ti niso pri požlahtnjevanji pripravni, radi česar je bolje, na kose po dva očesa rezati in o napravi vezila gornje oko s6 spodaj se nahajočim udom (členom) odrezati. Najboljše in najmočnejše cepiče daje spodnji del rezine, čim bolj visoko j;h odrežeš tem slabeji so. Najvišji del četrtina rezine (trte) istane neporabljen. Najpripravnejše je, škaf vode si pripraviti i v istega cepiče rezati. V vodi ostanejo sveži in čim večkrat se obračajo, tem bolj držečega «e jih peska in zemlje oproste. Ko so snažni »stali, potem se med požlahtnjevalce razdele. Kedaj se ukoreničene trte iztrtnice jemljejo. Koncem sušca ali začetkom malega travna moraš v prejšnjem letu položene amerikanske trte izkopati. Sicer pa lahko s tem delom toliko časa počakaš, da najvišji očesi divjih izrastkov poganjati začno. 7. Izbiranje ukoreničenih trt za požlahtnenje. Niso vse ukoreničene trte (bilfe) za požlahtnenje porabljive. Trt s slabo razvitimi koreninami in čisto slabotnimi izrastki ali takih, ki so od mrčesov i. t. d. jako ooškodovane, ne smeš rabiti za požlahtnenje. Za požlahtnenje neporabljive bilfe položi, ako so slabotne ali poškodovane bile, še enkrat v trtnico. Samo zdrava trta z velikimi in močnimi koreninami se dobro s cepičem zaraste in daje močno trto. 8. Pripravljenje ukoreničenih trt (bilf) za požlahtnenje. Rosne in stranske korenine se porežejo, kakor tudi glave bilf, srčne (glavne nožne) korenine pa 4—5 cm (1—2") skrajšajo. Tako pripravljeno trto daj v posodo, z vodo napolnjeno, spčri jo dobro, da se posebno na zgornjem delu nič zemlje ne drži, ker bi se inače pri požlahtnevanji noži krhali, potem pa jo od-deli med cepitelje. 9. Požlahtnevalhi rez. Nož se pri narezanju jezika pred strženom nastavi ter ga ne smeš po nitkah (lesu) vpeljati navzdol, nego mora polagoma v les zarezati. Poškodovanje stržena ne stori pri tem nič, zato ker se ima isti v lesnej trti kot mrtev del smatrati, V piščalkah (votle) zareze napraviti^ kakor se včasih priporoča, ne svetujem, ker pri tem noževa ostrina trpi. Ravno tako ni porabljenje kakih reznih priprav priporočljivo. 10. Glavne točke požlahtnevanja. a) Podlaga in cepič morata zdrava biti. Da se prepričaš, ako so očesi na trtah, za cepiče namenjenih, zdravi, prekolji tu in tam oko po dolžini; ako je jedro zeleno, je oko za ozelenenje, pokaže se isti črn, potem je oko pozabljeno ali trohnelo. Ravno tako se razvidi pri lesu; pokaže se zareza na cepiču zelena, tedaj je isti zdrav, ako pa je posebno pod lubadom preprano rujavo, je pozebljen. Pripeti se, da imajo amerikanske pod-ložnice na cepni zarezi rujave lise; take trte rezi navzdol toliko časa, da je zareza popolnoma čista. Ako so morebiti potem za požlahtnenje prekratke, lahko se v vrtno gredo za prihodnje-letno zeleno požlahtnenje porabijo. Zmrznel les nimajo nikdar amerikanske trte, ker v naših krajih med zimo nikedar ne pozebejo. b) Podlaga in cepič morata biti jednako močna, da se natanko drug na drugega zlagata. Vkoreninjene trte imajo navadno debelo skorjo, moraš jo zato pred požlahtnenjem nekoliko napustiti, da sprevidiš pravo debelost lesa. Ako bi tega ne storili, odbrali bi večkrat predebel cepič, kar bi zaraščenje zaviralo. c) Požlahtnjevalni zarez mora biti kratek in na cepiču blizu člena. Kratke zareze se lepši zarastejo, kakor dolge. Pri močnih trtah naj bode njena dolgost 2 cm pri srednih pa cm in pri slabotnih ne sme 1 cm veliko presegati. Č m krajši je zareza, tem tanjši mora biti jezik, da se cepič in podlaga natanko in dobro vjemata. Zaraščenje in zalivanje (zacelenje) požlahtne zareze izvira iz cepiča. Snovi, katere je prouzro-čijo, nahajajo se v členu cepiča; kolikor dalje je toraj zareza od člena oddaljena, toliko slabše in nepopolnejše, kolikor bliže je istemu toliko boljše se zaraste v prvem letu. d) Cepilni nož mora biti vedao snažen in jako oster. Le prav ostri noži napravijo gladko in čisto zarezo. Da ne zamažeš zarezne ploskve, treba je, da cepilni nož po vsaki zarezi v predpasnik obrišeš. 11. Vezilo za ceplenje. Kot vezila rabimo ličje, motoz in pluta (zamaški .steklenic). Najboljše vezilo je pluta. Stari že rabljeni zamaški se po dolžini prerežejo in v vodi prekuhajo, da vlačni (raztegljivi) postanejo, potem se pa s pomočjo posebnih klešč in žic okoli požlahtnenih mest obvežejo. Novi zamaški, kakor jih trgovci in tovarnarji (Korkfabrikanten) ponujajo, morajo imeti dolgost 2x/a cm in širokost 16—17 mm biti razcepljeni in za 6—7 mm prevrtani. Tisoč takih zamaškov stane na lici prijem-nika od gld. S.75—350. Najboljše tvrdke, katere izdelujejo zamaške so: J. Pecker, tovarnar zamaškov, Dunaj, V.; L. Nairz, tovarnar zamaškov, Trst; vdova Merkel, tovarna zamaškov, Rašava na Laškem i. dr. Najbolj pripravne posebne klešče so dvo-rogljaste Voborilove. Zraven teh pa rabimo tudi ščipalnice za žico in vkaljeno železno žico. Iz 1 kg. vkaljene žice št. 8 dobi se okoli 2000 po 12 cm dolgih kosov, kakor se za vezanje rabijo. Neokaljena žica ni za rabo, ker je pretrda in pri vezanji poči. Da se pritrdijo zamašne vezi, zadostujejo dve žici, vsled česar lahko z kg. žice, ki velja 25—30 kr., okoli 1000 požlahtnikov poveže. Posebno pa se mora paziti, da se trte pri porabi nevrtanih zamaškov ne zdrobe. Izurjen vezač lahko dvema cepiteljema ustreza. Razne stvari, ki se rabijo za cepljenje z zamaški dobivajo se pri C. Nobihtu, v Rezu ali pri oskrbništvu „Weinlaube" v Klosterneu-burgu L dr. 12. Pokladanje požlahtnikov v trtnico. Kolikor krajši je čas od požlahtnjevanja do vložitve požlahtnikov v zemljo, toliko večji bode uspeh požlahtnjevanja. Vsak prostor v ravnini z dobrim, mokrim, morebiti peščenim svetom (zemljo), ki se je pred zimo najmanj 50 cm (19") globoko zrigolal se lahko kot trtnica porabi. Požlahtnil£i naj se po vrsti toliko globoko vlože, da samo cepiči pri vrhu vun mole. Oddaljene morajo biti vrste druga od druge 50 cm (19") in v vrstah se požlahtniki drug od drugega 5 cm (2") narazen vlože. Pri tej razdalji se lahko na 1 kvadratni meter prostora okoli 150 požlahtnikov nasadi. Čez te iz zemlje moleče cepiče napravi se mal greben na ta način, da se tisti za prst visoko z zemljo pokrije. 13. Gojitev v trtnici. Med letom se greda, katera se porabi kot trtnica, večkrat prekoplje in plevela osnaži. Mesca rožnika se grebeni od cepičev odpravijo, da se iz tistega morda poganjajoče korenine skrbno odrežejo. Odkoreničenje cepičev je treba sploh večkrat ponoviti, dvakratno škropljenje poganjajočih pognankov z mešanico modre galice je neobhodno potrebno. Konci vel. srpana se pognanki prikrajšajo, da isti doljni deli, kateri se v prihodnjem letu za rezanje porabijo, dobro izorč in da požlaht-nena mesta olesenč. Pred zimo napravi zopet zvišene grebene vrhu cepičev, da jih ovaruješ pred zimskim mrazom. 14. Izkopa nje in posaj enj e požlahtnikov. Spomladi, ko se zemlja dobro osuši in gorni očesi požlahtnikov poganjati začno, vzemi po-žlahtnike iz trtnice. Nožne korenine istih se zopet na 5 cm prikrajšajo, stranske korenine se čisto odstranijo in požlahtni izrastki na jedno oko prirežejo. Tudi zamaškina zaveza se odpravi. Odstranjeni zamaški se lahko še enkrat ali dvakrat za zaveze porabijo, poprej jih je pa treba še enkrat v vodi prekuhati, da bolj raztegljivi (vlačni) postanejo. V vinograd smejo se le taki požlahtniki presaditi, kateri so popolnoma zaraščeni in njih požlahtnena mesta se ne razcepijo, akopram les malo upogneš. Slabotne in ranjene požlahtnike je treba še enkrat v trtnico položiti, da krepkejši postanejo, ako so pa zadosti dolgi, potem jih lahko še enkrat cepiš. Ako so pa za požlahtnevanje že prekratki, odreži jih na zdrav člen nazaj in presadi jih za potaknence, da se zamorejo prihodnje leto na zeleno cepiti. Ko si izbiranje in pripravljenje požlahtnikov zaklučil, presadi jih potem takoj na stalno mesto v vinograd. Presaditev mora se vedno le na jedni in isti strani zaznamovanih mest vršiti in sicer na ta način, da glava mlade trte iz zemlje preveliko ne moli, in mora biti za prst visoko z zemljo pokrita, da se cepič ne posuši. Če so požlahtniki v zemlji zaraščeni, se do požlahtnega mesta odgrnejo in obkoreničijo. Taki cepiči postanejo potem odkriti. Dne 7. julija 1895 se bo vršila ob 11. uri predpol-dne zmanjševalna dražba zaradi zidanja nove dvorazredne šole na Kalobji blizu Celja. Stroški so nastavljeni na 10.212 gld. 73 kr. Kdor se udeleži dražbe, mora 10% od tega zneska kot vadij položiti. Prospekti in pogoji se lahko uvidijo pri šolskem vodstvu na Kolobji. Kr. šol. svet v Kalobji, 13. junija 1895. Načelnik. šolskih veselic i. t. d. priporočamo najgorkeje v naši zalogi izišli v Ljubljani Glavni trg št. 25 priporoča slav. občinstvu in posebno prečast. duhovščini, svojo bogato, največjo zalogo švicarskih žepnih ur, po Zabavnik Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. — Cena 70 kr. ^-m^it- najnižjih cenah, zlatih. v Doliču pri sv. Florijanu ob veliki cesti pol ure od novo projektirane železnice Velenje—Sp. Dravberg. Ugajalo bi posebno kakemu trgovcu, oštirju ali rokodelcu. Rede se lahko dve kravi. Plačilni pogoji lahki. Več se zve v šoli. (105) 1—1 srebernih, nikelnastih in stenskih ur z nihalom (Pendeluhr), budilnic, ve- §§§§ Zaloga špecerijskega blaga fp§< MILAN HOČEVAR W rižic vsake vrste, prsta- nov, uhanov in vseh v njegovo stroko Zahvala slavni zavarovalni banki „Slaviji" v Pragi. Podpisani sem bil zavaroval svoje poslopje pri banki „Slaviji". Ker mi je požar vsled strele uničil vse gospodarsko poslopje in mi je banka škodo tako hitro in pošteno po svojem zastopniku g. J. Bokalič-u v Pil-štanju izplačala, iri mi ni niti krajcarja utrgala, štejem si toraj v dolžnost se nji tukaj v „Domovini" očitno zahvaliti, in njo vsakemu, kot domačo zavarovalnico zelo priporočati. Občinski urad Loke, 16. junija 1895 Jož. Jazbinšek, Pušnik Franc, obč. predst. (106) 1—1 spadajočih stvari Popravila naredim dobro, hitro, natančno in ceno. Poštna naročila izvršujejo se precej. Novi ceniki po pošti in brezplačno. V cenikih je natančneje popisano, koliko časa jamčim (garantiram) za katero stvar in kako zamenjavam. (74) 10—8 Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, riža, finega olja, južnega sadja, masla, svinjske masti, ruma, čaja, vina v butiljkah, sremske slivovke, kranjskega brinovca, itd. itd. fert VSI STROJI Z A POLJEDELSTVO sprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko šolo z dobrim uspehom dovršil, naj se ne oglaša. Nekdanji učenci deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske šo'e na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 360 gld. namestek za kurjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta -svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadncga vrta. Nastop službe dne 1. avgusta t. 1. Prošnja poslati je do 15. julija podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne vinarske sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dne 24. maja 1895. (99) S—3 po najnižjih cenati pod najvgodnejiici pogoji pošilja pod jamstvom in na poskuSnja , JL9 HELLER, DUNAJ J§* ! P&r »r- TBo .^satena- milili ' '^ilfijfT tatrmal 19} ,^10] ohsciol i ^ i smvMsfemii fl j ' pSl* '0 nsaik«n Jtslku u ">.>V««> takoj ustooj j j T n [VIsNitŽTŠS Pr!pm»|ilt< ■ ___ -Jtf^^fŽ&f^T* i i 1 I JLj Banatska pšenična moka. Ulladenie 'z dobre hiše, prijazne zunaj-nosti išče službe v tvrdki posamenterijskega ali manu-fakturnega blaga v mestu. Kje? Pove uredništvo. (94) 3—3 Cementne izdelke kakor: ploče za tlak cerkev, hodnikov, podstenj i. d. v raznih oblikah in barvah, stopnice, podboje za duri in okna, korita (kopanje) za hleve, cementne cevi vsake velikosti, predstavke za studence, podstavke za nagrobne križe, mejnike in vse drugo po dani meri in načrtu izdeluje dos. IVI-u. trsa. na Krapji pri Ljutomeru in zaradi ugodneje železniške zveze s spod. Štajerjem, tudi v Središči na D. Ceniki zastonj. Prevzame tlakanje, betoniranje, kanaliziranje i. t. d. ceno in z jamstvom za trpežnost. (88) 5—5 katere ne presega nobena druga glede ugodne sestave. Glavna zaloga za Kranjsko, Štajersko in Koroško pri Fran Seidl-u v Novem Mestu. ..........111 in.........1..............111...............11 ........................'L . " Cena škropilnice s cevjo in tremi sikalnicami 9 gld., lesena brenta posebej 80 kr. (96) 3-2 Dobro vino belo ali rudeče, po gld. 15.50, 17.— in 19 — po 100 litrov na tukaj šni kolodvor stavljeno, prodaja v množini nad 50 litrov, ter se za obila naročila toplo priporoča Kranjska vinarna v Ljubljani, 5—2 Slonove ulice št. 12. (102) Posebnost: Kranjsko laneno olje in laneno-oljnati firnež. Prodaja na debelo in drobno. rva kranjska tovarna oljnatih barv, laka, firneža in kleja drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. — Njegova znamenja so: 1 zapečatena steklenica, 2 ime „Zacherl". (60) 12-8 Planina: R. Grossler „ Lud. Schescherko „ F. Wambrechtsteiner Gornjigrad: Jakob Božič Poliča Ferd. Ivanus „ A. P. Krautsdorffir . Anton Schwelz Pristova: And. Suppanz Brežice: Fran Matheis Varlec & Umek Raihenburg: L. Rainhofen Žalec: Adalb. Globočnik St. Jurij: Fran Kartin J. F. Schescherko St. Lovrenc: Elija Turin Šmarje: Josip \Vagner St. Paul: Norbert Zanier Trbovlje: Konsumno društvo > ,, J. M. Krammer ,, Fran Pollak ,, Rob. Stenowitz Vitanje: Anton Jaklin Velenje: Kari Tischler Celje : Traun in Stiger „ Alojzij \Valland „ Viktor Wogg „ Fran Janesch „ Milan Hočevar „ Ferdinand Pelle „ Josip Matic „ Anton Ferjen ,, Friderik Jakovitsch „ L. Leo Hannak „ Karol Gela, lekarna , Fran Zangger Vransko:lvan Pauer Konjice: Jurij Michay Vojnik: Fr. Zottl Hrastnik: Alojzija Bauerheim „ Konsumno društvo Josip \Vouk Mozirje : Leopold Vukič Ljubno: Fr. H. Petek Sevnica: A. Fabiani „ S. F. Schalk „ Ludovik Smole „ Zwenkel & Cmp. razpošilja na zahtevanje * j!^ brezplačno in iranko __ svoj ilustrovani cenilnik 4 l oljnatih barv, firnežev, lakov, suhih, kemični: i nih, prstenih in mineralnih barv, dttssel-4 l dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za 4' H umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika-H in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in ^ \ akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi E še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, 3;: šole in domačo -r—:-^ ,„ rabo. (26) 10-10 Posebnost: Kranjsko laneno olje in laneno- A oljnati firnež. Prodaja ;";'.""",""","',",'"..... na debelo in drobno, ^tvfrftttttvf^t® Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr. Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. — Tiska D. Hribar v Celji Oznanilo. Vsem rediteljem kratlcočasnih izletov, ljudskih in Franc CuLden.