-27 ^ Iiitik popis SMREKOVEGA LUBADARJA s podtikam njegovega gokifieavaeja. Vsled naloge visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo spisal Ivan Galzer, c. kr. gozdni nadzornik. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (E g er). 1876 . (jJoour-i^ A. Kakošen je lubadar? Smrekov lubadar, tudi zakožni črv, knaver in muha imenovan, Bostrichus tjpografus, se prikaže v večjih podobah in sicer: Podoba 1. in 2. v naravni velikosti, i i 3 i * Podoba 0. (po Katzeburg-u). I. Y gozdih na deblih, v skladovnicah, hlodih, prosto ali pod lubjem, (kožo) po zimi tudi pod mahom. a. Kakor žužek (keber) (glej podobo 2.) 4—6 milime¬ trov (2—2 l / 2 linije) dolg, ru¬ mene, rujave ali temnorujave, skoro črne barve in čvrstega života. Na vsakem krilu zadej se zapazijo štirje zobčki, ki so mu posebno znamenje. II. Samo pod lubjem se nahaja: a. Kakor jajce (v jajčini podobi) na občh straneh ma¬ ternega vhoda v ta namen iz- snedenih luknjicah; b. kakor ličinka ali črv (glej podobo 1.) vmazano-bele barve, brez nog, debelega ži¬ vota, ki pa je proti zadnjim delu tanek, glavo ima rumeno- rujavo; c. kakor buba (mešiček) tudi vmazano-bele barve, ali rumen, ki ima že skoraj po¬ dobo žužka (kebra). 4 B. Kako živi in kje prebiva. (Podoba 3.) Kukec izleti v aprilu ali maju, navadno v onem času, ko bukev zeleni, večkrat tudi meseca avgusta in septembra. Pri nas na Kranjskem leta skoro celo poletje, zavoljo mnogo¬ vrstne lege njegovega bivališča in raznega Kranjskega podnebja. On in ona preglodata skozi smrekovo in mecesnovo lubje luknjico in jo pod lubjem nadaljujeta tako, da zmirom večja postaja; tako izvrtani prostor se imenuje plodišče, kjer se več parov kukca skupaj zbira. One (babice) glodajo od tod 5—15 centimetrov (2 do (i“) dolge po koncu stoječe rove (materni rovi) (pod. 3. a) in ležejo na desno in levo teh rovov, navadno 2—4 mili¬ metre (1—2'") vsaksebi jajčica v nalašč zato izsnedene maj¬ hne votline. V nekih daljavah izvrtajo iz maternega rova luknjice na vzunaj; tem luknjicam pravimo duške. (Podoba 3. b.) Po popisanem načinu izleže ona 30—60 včasi tudi 100 jajčič, iz katerih v 14 dnevih, večkrat ko še niso vsa jajčica iz¬ ležena, že mladi črvi izležejo in prično na desni in levi strani maternega rova v lubje se zajedati. Ker ličinka (črv) čedalje večja postaja se tudi omenjeni rovi razširjajo. Ko je rov že 3—4 centimetre (1—1 '/ 2 ") dolg, izjedo večjo votlino v lubje, ktera se zibelka zove (po¬ doba 3. c) in v kateri se zapredejo (v mešičke, bube spremene). V 6—8 ali 10 tednih, ko je ličinka žreti pričela, se spremeni mešiček (buba) v žužka (kebra), kateri se iz zi¬ belke skozi lubje na prosto izvrta, zapustivši luknjice, (izle- tenica) podobne takim, kakor da bi bil kdo s sekanci (šre- telni) v drevo vstrelil. Kmalu potem se kukec k novem plodenju zopet zavrta na enak način, kakor je bilo gori povedano. Kratek čas, v katerem iz jajčič postanejo kukci je vzrok, da se ta mrčes dvakrat v letu razvije, toraj ni čudno, da se tako ogromno množiti more. Kukec išče naj raji bolno, posekano ali izdelano lesovje za svojo zalego, to pa zato, da mu smola v njegovim po- četku ne more škodovati. Dokler se zčlo ne pomnoži, se nahaja samo v ležečim, neobdelanim ali za drva pripravljenem lesu, pa tudi v takem drevju, ktero raste na gozdnih robčh ali na samem, kakoršno vetrovi omajajo, ali če je okleščeno in bolehno postalo. Starejše in v soku posekano drevje pa na¬ pada kukec raje kakor mlado in ne v soku posekano. Ko mu takega lesa primanjkovati prične in se je že zdatno pomnožil, napada kukec zdrave stoječe smreke, in velikokrat cele gozde vniči; živ izgled te nesreče je žalibog češka dežela. — C. Kako se kukec pokončuje? a. Kako ga spoznamo na drevesu ? Kakor smo rekli na koncu zadnjega oddelka napada ku¬ kec naj rajši ležeče, ali bolehno lesovje. Če je les na kupu in še ni popolnoma suh, se mora ta naj prvo preiskati. Ako je v takem lesu kukec, zapazimo na lubji majhne kupčke takega prahu, kakor da bi se bilo z svedrčkom v deblo vrtalo. V sredini teh kupčkov je navadno kukcova luknjica. Taki kupčki nastanejo zato, ker kukec vrtaje (zdrobljeno lubje) zmirom ven meče. Na stoječih drevesih je taki prah mnogokrat edino kuk- čevo znamuje, ker kukec naj rajši drevesa na vrhu napada. Zato nastane omenjeni prah, kateri na lubji ali pajčevini ob¬ visi, ali se pa zraven drevesa, na tleh najde. Nekteri menijo, da deblo, v katero se je kukec vgnje- zdil kmalu žalostno izgleda, to pa ni zmirom res, kajti, če 6 se taka znamenja na drevesu zagazijo, je to večjidel že drugo kukcovo pleme, ktero bode kmalo izletelo. Zraven tčh znamenj so pa še druga, ktere prouzroči kukec na zdravih drevesih in sicer: „če se smola v kaplicah v sredi drevesa nahaja, ali pa če žolne (detalji) na takih drevesih kljujejo. l>. Kako kukca od gozdov odvračati ? Da se temu v okom pride, se ne sme nikoli v gozdu neobeleni ležeči les puščati, če se pa v drva zloži se mora tako zložiti, da tista polena, katera pridejo na stran ali na vrh zmironi tako leže, da je razklana stran ven obrnjena. Vršički in veje se morajo pa tudi iz gozda spraviti, ker v takim lesovju se veliko majhinega kukca zaredi, kateri potem zdrava in lepa drevesa pokončuje. Potrebno je tudi, da se ves les, kteri se za ograje po¬ trebuje, popolnoma omaji, ali vsaj na štirih straneh v podol- gastih progah obeli. Mnogokrat veter in sneg v gozdih veliko drevja polomi. Če se tako drevje ne more naglo proč spraviti, se mora moč¬ nejši les naj prvo obeliti, vršički osmoditi, veje in druga šara se mora pa požgati. Naj bolj lahko se kukec od gozdov odvrne, če se v gozdih prav gospodari in se gozdi v sklepu izrejajo. c. Kaj so lovke (lovna drevesa) ? Ker ima kukec navado, da naj rajši ležeče z lubjem obdano drevje napada in za svoje stanovanje zbira, predno zdravo drevje napade, zato je potrebno, da se mu tako drevje nalašč zato poseka, da si ga za svoje stanovanje izbere, kjer gozdni posestniki lahko celo zalego pokončati morejo. 7 Taka malopridna, vender kukcev še prosta drevesa, ki stoje na robdh gozdov, ali na solnčni strani, morajo se pa tako položiti, da en malo od tal leže, in potem more kukec od vseh strani do njih priti. Zato pravimo takim, drevesam lovke, ker se kukec v nje lovi. Ko se je kukec v taka drevesa vstanovil in zalego na¬ pravil, naj se drevje obeli in lubje sožge; če je sama za¬ lega, naj se 'deblo samo obeli in lubje proti solncu postavi tako, da zalego solnce prepekati more, katera potem pogine. Ako se pa kukec vedno množi, se morajo celi deli gozda posekati in drevje ležati pustiti, v katero se potem kukec lovi. Spomladi naj toraj vsak posestnik svoje gozde pregleda in če najde kukea, naj taka drevesa poseka, v katerega ga bo o pravem času privabil in pokončal. d. Kako se kukec preganja in slednjič vnici % Ko je posestnik zapazil, da se je kukec v ležeči ali stoječi les vgnezdil in on je temu pozno na sled prišel, zato ga mora z vso silo pokončavati. Prva naloga je, da ves ležeči in zlomljeni z lubom ob¬ dani les obeli, in kukcovo zalego pokonča. Ko je to stor¬ jeno, se pregleda celi gozd in če najde v začetku tega se¬ stavka omenjena znamenja, kakor so: „prah od vrtanja, smolotok (če je drevo smoleno), pobešanje igel, žalostni iz- gled drevesa, suh vrlih, mora tako drevje posekati in ga obeliti. V takem slučaju pa nimamo samo z jajčjo zalego, li¬ činkami in mešički opraviti, ampak tudi že z popolnoma do¬ raslimi kukci, toraj se mora pod posekano drevo rjuha po¬ grniti; drevo previdno obeliti in lubje sežgati. Vsi kebri, kteri so pri tem opravilu na rjuho padli, se morajo v ogenj vreči, kajti čeravno so podobni mrtvim, se kmalo oživd, izlet d, ali se pa v zemljo zarijejo. 8 Na ogenj, kteri se v ta namen napravi se mora ostro paziti, da ne nastane gozdni požar, vendar mora primerno velik biti, da kukec ne izleti. Drobnejši les naj se osmodi, to se pravi, tako dolgo se mora v ognju držati, da je lubje dobro ožgano, vtegne se pa vendar potem za kurjavo ali oglje porabiti. Tako pokončevanje se mora pa, ko se je nevarnost za¬ pazila, naglo pričeti in ne poprej odjenjati, da se je ves sumljivi les iz gozda odpravil. Ko je to delo končano , se morajo „lovna drevesa" v primernim številu posekati in ležati pustiti. Ako te drevesa pozneje preiščemo bomo zapazili, da pri vsi naši natanjčnosti se kukec nij popolnoma iztrebil. Če se je v tčh drevesih veliko .kukca našlo, se mora še več takih dreves posekati, da se še drugi v nje privabijo. Kjer koli se kukec zapazi ga moramo pokončavati in na vsčh krajih primerno število takih dreves posekati, katere naj se v večjih gozdih z številkami zaznamvajo, da se pri preiskavanju nobeno ne pozabi in tako kukcu k pomnoženju ne pripomore. Posebno pa povdarjamo, da se kukec spomladi naj rajši v gorkih in solnčnatih krajih nahaja, torej naj se taki kraji najprej na tanko preiščejo in „lovna drevesa" posekajo. — X- 9 Posnetek iz gojzdne postave. Tretji odloček. §. 50 . Na poškodovanje gozdov, ki se godi po mrčesih je treba vsigdar skrbno paziti. Lastnik gojzda ali pa njegovi ljudje, ki takošne poškodbe zagledajo, imajo dolžnost, kadar to ne zadosti, kar sami nasproti store, in kadar se je bati, da bi se ta napaka tudi sosednjih gozdov lotila, le to preči naznaniti politični oblastniji. Ako tega ne store, zapadejo kazni v denarjih od petih do petdesetih goldinarjev. Sicer pa ima kdor si bodi pravico to na znanje dati. §. 51 . Politična gosposka naj s pripomočjo pripravnih zvede¬ nih mož preči pretehta in premisli, ali in kaj bi bilo sto¬ riti zoper pokončave mrčesov, ki bi se jih bati bilo, in kar je treba, naglo narediti, - potem ko je nemudoma zaslišala vdeležene lastnike gozdov in njih logarje. Vsi gojzdni last¬ niki , kterih gozdom žuga nevarnost, so dolžni pomagati in morajo nepogojno spolnovati zaukaze politične oblastnije, ki ima v tem oblast se tudi sile poprijeti. Stroški plačujejo vdeleženi gojzdni lastniki, po meri cenjene velikosti gozdov. 10 Oznanilo. Da se odvrnejo nevarnosti, katere pretijo gozdom na Kranjskem po razmnožitvi lubadarja, katere se je bati, ker je že dokazano, se ozvidi c. k. deželni vladi vkazati sledeče naredbe: 1. Vse kladje, podrtina po vetru in snegu, kakor tudi visoki štori se morajo v nizih legah, t. j. do 2000 čevljev 630 metrov nadmorske visokosti, do 15. junija t. L, in v in v viših legah, t. j. nad 2000 čevljev nadmorske visokosti, naj dalje do konca junija t. 1. olubiti (obeliti) in, da se v skorji (lubu) nahajoča se zalega (linčinke ali bube) pokonča po vplivu zraka in solnca, se mora obeljena skorja tako raz¬ grinjati , da je notranja stran gori obrnjena, ali se mora pa les takoj z ogljeniti ali skorja sožgati, tako da se zalega popolnoma ugonobi. 2. Ako bi se pri lubenju našli že žužki, če tudi sa- moteri, kar se utegne pripetiti pri zakasnjenem ali preranem naletu, tedaj se mora vsakakor sožgati obeljena skorja z žuželkami vred. 3. Tudi tistim, ki les kupijo in ki imajo pravico do služ¬ nost, je dolžnost, ako se jim je že posekani les izročil, ta les obeliti v obrokih, kakor je to pod 1. in 2. predpisano, ter ima dotični posestnik gozda dolžnost, čuvati, da se to zgodi, in če bi se zamudilo, to naznaniti politični oblastniji. 4. Močnejše veje, katere se ne dajo lahko obeliti, in vsi vršički, ki niso za rabo, se morajo na mestu sožgati, toda z potrebno varnostjo, da ne vstane požar. 5. Samo po sebi se razume, da te naredbe zadevajo storžnato drevje in posebno smreke in mecesne, veljajo pa te naredbe ne le za gozde ampak tudi za vse ležišča in ograje, sploh za vse prostore in stvari, kjer leži ali se rabi smrekov ali mecesnov les v skorji. 11 6. Povsod, kjer se zapazi, da je lubadar že naletel, se mora, ako se ni to že storilo v drugi polovici mesca junija, zadostno število dreves nastaviti, v katere se lubadar naj¬ rajši naseli, da bo mogoče ugonobiti tudi jesenski nalet, ki gotovo pride. 7. Za steljo se smejo stoječe smreke klestiti samo po predpisu §. 12. gozdne postave, ter se smejo za ta čas veje samo odžagati, da se ne poškoduje deblo. Krajna drevesa in posamič stoječa debla obsekovati je pa celo prepovedano. Tako isto je popolnoma prepovedano, na deblih smolo brati, debla krožiti (rnajiti) in jih kakorkoli poškodovati, da ne pridejo v bolehni stan, kateri pospešuje nalet lubadarja. 8. Za ograje iz smrekovih debele ali za popravo takih ograj se sme rabiti samo obeljen les. 9. Političnim oblastnijam prve stopnje se naroča, naj¬ ostrejše čuvati nad tem, da se bodo spolnovale te naredbe, in zoper mudljivce ali prestopnike brez prizanesbe postopati po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 Drž. zak. št. 96. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani 30. maja 1875.