HocWOW. V.l4 HoS\)\V)V»ot^7 ,VTieti St. 49. V Gorici, 8. decembra 1882 Tecaj XII „Sofi"u" izhaja vsak petek in velja popošri |»rej<'niana •'!> v Gortr: ->n lom vociisan«- Vse k-t».....:-.:i»» Pol leta ....... -• • Cetvrt leta ...... i Pri »xutti»ihh -: ,..*.. tudi .. r- s •iiitcuh'' se [tliičujt- /a iia'.a*lim tr;Mo|" 8 kr. č< se tiska 1 krat 6 '. .', '. '.'. 3 !! Za veee ei Le \m prostoru velja Posampzne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v uiUakan-.icuh v gosposki nl'ici h\\:.\x j.ticii 1,-ru::¦', na sfarem trgu in v nuns'.i uljri ,.,. v Ti-atu, via Ca- SCMT.iiJ, i1.. i»M vaj sv lilajrovoljno poSiljajo iir«-d:ii;;!vn ..Si'f-«— v C.orici v Via A.gcoli, 8, I., nar./.-.uimi pa opravniStvu „So5b" Via della Croce si;. 4. II. liokcpisi se no vracajo; tlopisi n«j se hlagovoljno fraulmjejo, — Delalccm hi drugini iK'i-.rciiioy.iiiin ne imrofotinft zniia, ako so ogJase pri opiavnifctvu. NaLe solstvo. | Dopisuik iz Boka v Stev. 46. "naScga lista na* j vaja uzrokc, zavoljo katerih Boleani niso popoliioma nasprotni nemSkenw jeziku kot iscneinu prcdmetu v ljudskih Solah. Kot glavni uzrok navaja to, da slo-veitsKi ftetki ne morcjo stopiti v srednje Sole brez znanja nemskega jezika, ker v tiaSik srednjih Solah se razuu veronauka in slovenScine vse drugo poduiuje v neroSkem jeziku od prvcga razreda naprej. Navedeni uzrok je ftilibog resnifen in velja ne le za Bol&me. ampak za celo GorjSko, ali bolje re-ceno za celo Prininrsko, da za vse do?.ele, po katerih Slovcnci stanujejo. Do letoStijega lota so bile za SIo-vence samo nemSke alt itaiijanskc sreduje Sole, v ka-tere ni mog'd stopiti slovenski defiek, ako se ni prej navadii vsaj za silo uLnega jezika nemSkega ali itali-janskega Tega pa ne moreino odobravati, ker po naSem mnenji se to ne htrinja i. enak»pravuostjo vsoh uarodov, ki jo razglaSena in zagotovljeua v avstrij-sketn cesaratvu, NemSkini in deloma itulijauakiin «lefi-kom zariostujo znanji* tfetrga jc/.tka, ki m se ga od mutere imiicili, in ti>ta mem dwgfgn znanja, ki ne pridobtva v tjudski Soli, •!» brez vsakc ovire stopijo v srednje Sole. Slovenski deiiki morajo pa zuati to, kar drugi, in vrhu u*ga Se tujjezik, neuiSki ali itali-janakt. Ako piimet'iino ti^to nkuSnjo, kntero morajo ileC-ki prestati, jtrj-doo se sttiluo spixjinejo na gimnuzijo ali na tcalko, z mitiiico, kjer se, mftiiina pobiia, ali s colnim uradwin, kjer se colaina pladnje, morauio refii, da od slovenskih in delowa italijaaskib deikov se tirja wCa 5ttbr«, ko od tiemSkih, da Slovcncu (in v Gorici tudi Italijanu) je do poduka pot dra^ja ko drugtm. — Vemo, da nekaterim ljudem s tern pjime-rorn ni nifi dokazano, in da kazejo na ministcrski od-lok, ki zahtcva od vseh kandidatov za sreduje Sole enake pogoje. Ali ravjio v teh euakih pogojih je ne-enakost ravuanja proti razliCaim narolnostisu, ker od ene se tirja to, desar ne more pogresati, kar mora imeti, ako hnfe oslati dotitna naroduost, od druge, se zahtcva pa to, kar si le tezko, z vehkiui nadum in po mnogth denarnih stroSkih piidobi. PraSaino zago-vornike lake enakopravnosti: ali bi bilo enakopravuo, ko bi drzava od vsakega drzavljaua brez razloftka pre-mo^enja in zasSn^enja titjala na h'to 20 gld. davka? Menimo, da ne. Torej bi se tudi takrat, ko kdo ^eli poduka, ue smeli tirjati od enega trji pogoji, ko od drugega. LISTEK. . Kratek navod, kako naj se spisujejo „krajne kronike." Ljubezen do domoviue zbudila je dandanes toli-ko zanimanje za douiaeo zgodoviuo, da se je zaCela preiskovati daljua in bli^na preteklost tndi manjSih, v svetovni zgodovini nepomeuljivih krajev in da se ^e po innogih krajih napravljajo nkrajne kronike." Kako hvalevredno, vaino in potrebno je to delo, dokazal je na§ ncpozabljivi Slomsek, ki je pii vsaki prilozaiosti svojo duhovSCino opominjai in viiesnal, naj zapisuje va4nej§e dogodke svoje iupmje ali duhovnije. Marsi-kedo pa morebiti ne ve\ kako bi se dela prijel, in bi mu bilo ljubo, ako bi imel pred seboj nobrazec" (she-ma), katerega bi se lahko drzal, kadar snova krajuo ktoniko. Tak obrazec hoeem tu v kratkem podati. Prej nego zaeneS zgodovinske stvari katerega kraja zapisovati, opiSi njegovo lego, znafiaj, njegove prebivaice, njih oimko itd. 'fa opis naj obsega sledo-«5e toCke : I. Lcga kraja. V tej tocki se mora povedati, kje left doticui kraj (v kateri deMi, Skoiiji, okrajnem rglavaistvu, 2up tuiji itd.); ali je v dolini, ob morji, ob seki, na pobocji gore, ua planoti itd. Dobro je, ako e $ri tej jrilo2nosti opiSe^o vse gore, hribi, grifii Drzava ima sveto dol^nost, od katere je nikdo ne more odvezafi, da ptipravi vsem di^avljanom pot do omike in do poduka, kohkor je mogoce, lahko glede na delo, na fias iu na denar, Proti tern zahtc?-vain zdrave pained se po uaSctn mnenji pri nas gre&i, ker se naklada dcCkom v pvvi mladosti neko nepo-trebuo delo, katerega so drugi prosti, kei* tralijo s torn deloin Cas, ki ga drugi porabijo za potrebne pred-mete, ker prizadevajo roditeljem 8tro§ke, ki bi se dali prihraniti. U narodno-gospodarstvenega ozira je torej tako ravnanje graje vredno iu se ne da zagovarjati. Ali ni Skoda za dragi h\% ki ga v Ijudski Soli patrati na atotine otrok samo zato, da more par deftkov iti Hkoz ozka vrata srednjeSolske Rkufinje ? Ali ne «I6 hu • do videti, kako si kmeglri otroci, ki bodo pod Nano-8om stflpali za pohlevnimi volidi, vbijajo v glavo der vater, ties vaters, dem vater? mod tein ko zaostajajo 6 podukom v kmetijstvn, go.^podarstvu, sudjereji, celo v pravilnem sloveuskem branji in |»isanjiV Kedaj so 8i^ Hlovcuski roditelj foliko p'regreSili, da morajo nina pnstiti dve leti v eucni raziedu, ali da ga morajo celo na dom vzeti iz sole, edino ker mu gre trdo z neni-Mino, ki ni njegov jezik ? Vseh teh pomaujkljivoHtij naljiidskih Solali, kateri m se dti pa Se veliko drugih priStet, krive so sreduje Sole, ki zahtevajo, da mora bit! oboroftini z tieinSkim jezikom, kdor se bli^a njih pragu. Ali b« ttaSe sreduje Sole zares tako tunno in plodonosno u-rejene, da zaslu^ijo take vclikaitsko Xrtve? Nikakor ne. Uredba iiaSili srednjili sol je po naftem mnenji ticprhneriia in ueopravieena. Sreduje sole morajo dati inladuiiceiu formaliio omiko, da postanejo sposobui za vseuCiliScne Stndije in, ko te dovrftjo, za slu^bovanje v prid ozje domoviue in eele drzava. Te omike na§e srednje Sole mladenieni ne dajejo. Gospodje, ki hvalevredno in z vso vnetostjo de-lajo za oliko sredujeSoleev, naj se tu ne prestraSijo. Vemo, da oni imajo pred oemi vsenSdisfia in da sku-Sajo na vso raoC, da naredijo mladenfie sposobne za obiskovanje viSih Sol, da .fill vsled tega urijo v netii-Skem jeziku kot ut-n.-m jeziku na vseudilisCih in da jih seznanjajo z zafietnimi pojmi razlicuih ved. Ali s tein ni vse dose^eno. Ko doviSi mladeuefi viSe Sole, kaj mu je zaceti ? Naj zaCne slu&ti, naj zafine obra-6tti v sploSno korist, kar si je z velikim trudom v innogih letih pridobil. Ali tega ue more storiti. Za-kaj ne ? Ker mu manjka formalna omika, ki je po-trebna, da kdo proda, kar ima, ker ne pozna jezika uaroda, med katerim slu^i, v taki meri, da bi mogei sedla, rcke, |>otoki, paSniki, gozdi itd., kl se nahajajo v tocjah d&tiine obCine ah duhovnije. Za tern naj se j ob kratkem razloft, kako lice ima svet, koliko je rav-j nega, koliko strniega, koliko rodovitnega in obdela-j nega, koliko neplodnega sveta. H koncu naj se opi-i Sejo podnebne razmere, sploSna toplota, kako dolgo j traja ziraa in ostali letni Casi; ali je kraj na vetru, mrazu; ali ga rada toca in nevihta obiskuje itd. i II. P r e b i v a 1 c i. Tu naj se pove Stevilo duS (nauzofiuih in zunaj domoviue zivefiih). V meSanih krajih je treba tudi razlofiiti, koliko ljudij je te ali ', druge vere in uarodnosti. Da se sprevidi gostost pre- | bivalstva, treba je naznaniti Stevilo hi§ (obljudenih in ; neobljudenih), ter all se nove hiSe pogosto zidajo in I koliko ljudij stanuje poprek v vsaki hiSi. Potem naj ; se govori o gibanjn ljudstva, koliko se jih rodi, oSeni, ; koliko jih umrje; koliko se jih izseli, koliko uaseli, i koliko tujcev je v tistem kraji. i III. Zna5aj in sege prebivaice v. Tu 'naj se opiSe, kake rasti, barve, narave in obnaSanja je Ijudstvo. Za tern naj sledijo ljudske Sege o krstih, porokah in pokopih; o velikih praznikih, zlasti o bo- i5ifiu, uovem letu, sv, treh kraljih, sv. Jurju iu sv. Ivanu krstiteiju. Na to naj se kratko omenijo najvai- uejse pripovedi (zlasti o imenitnih mo2eh ali zanimivih krajih), pravljice (posebno o mitologiCnih bitjih), pre- govoti, uganjke in pesni. Posebno naj so opomni, ali , so v navadi (ali pa tudi le sledovi od teh) slavnostne veselice, igre in prepevanja, V zvezi s tern je ljudeka svoje ztianje v njem izraziti in siccr tako, da bi ga narod razumel, kateremu govori. NuSe urecluje Sole dajo mladenaem potrebno t'ormalno omiko, da »i mo* rejo znanstvo ua vseuCiliSLi pridobiti, pa jitu ne ila-jejo tistc furmolno omike, ki je potrebna, da m pri-dobljeuo ziianje porabi na naravni, pravi in kollkor inogode UHpeSui nadin. Uzrok to prikazni j« v tern, da uaSe sreiiiije Sole ne ueljn mladtfnftw niti mlsliti, niti govoriti, niti pisati tako, kakoi- iumIi, govori in piSe narod, iz katerega so mtadenLi izSli in kateromu no naincnjeni kot duhovniki, ufiitelji, sodniki, zdi'av-niki, umdniki, voditelji, tola^itelji, Blaba uredba srednjili Sol ima omoiijoii i Skod« ljivi vpljiv na javtio ^ivljcnje izSolanih visokoSoloev in vpljiva silno Skodljivo uuli na ljudske Sole, I'redno k«lo stop! v srednje Sole, se mora za to priptaviti. Pri v»eh civiliziranili nmoliii velja kot zadontnu pri-prava to, da je kdo z dohrim iiHpeliom obiskoval ljud-sko Solo. Tudi v ua^i di^.avi velja to imfelo, pa no za vse in povsod. Kjer se ue nahajajo iiarodno srednje Sole, kakor pri nm v Gorici, zahtcva so roxun tega, kar je povsod»potrebno, Se^nanjo nemSkegajo-zika. Kje m ga hofie defiek navadlti V Y euoletni pri-pravljaliiici, kutero so bili ustanovili pied par leti. K liemn je bil.i (jripravljaluica potrobiM V V to, da m je mogla slaba uivdba srednjili Sid oluaniti. Torej v o-hranjenje ene neprilicnosti morala so je ustanoviti druga neptiltfnost. Ali s tern ni Se vsega konec, Na mesto ono-letne pripravljalnice so postavili sedaujo c. k. deSko Solo, preustrojeno iz bivSe vadnice, kature glavni na» men in najveci trud obstoji v tent, da se deckom v-tcpa v glavo neinscmu ^e v prvem tazredu zarad ncmSkih srednjili sol. Sedauja trMka vlada tudi h tern ni bila Se zadovoljna, ampak je na to delala, da so njeni privizeuti v okiajnih Solskih svetih vpeljali tudi v ljudske Sole na dc^eli in celo v enorazrednica nemSki je2ik. Cesarski namestnik baron Depretis je pred leti prehodil Primorsko, je obiskoval Sole, po-praSfval, ali se uci v njih nem§6ina, je prijazno pri-kimoval, kadar se inu je reklo, da se uft, in nasprot-no, ko je sliSal, da se ne ucl — Kar je vladi ostalo, dopoluuje nemSki nSchulvereintt, ki daje slovenski obemi ncmSko Solo. Po naSem mnenji je taka vravnava ljudskili Sol nenaravna, brezkoristna in Skodljiva, iu more ugajati le takiin ljudem, ki merijo korist Sole ne po vpljivu na duSni razvitek in ua izobrazenje uaroda, ampak po sluzbi, katero opravlja v politi^nih zadevah. sola pa govorica in doma6e narecje, katero naj se razlo^i glede" na njegove posebuosti in razliko od knjiz^vnega jezika. Pri tej priloznosti naj se zapiSe, kaka iinena daje Ijudstvo rustlinam in zivalini, ako so ta imeua razlitfna od knji^evnih. Zelo vazno je tudi zapisati vse tako imeuovane zmerjalne (vulgarne) priiiuke, in sicer z opazko, ali so ta imena stalna, ali se vedkrat menjajo. IV. Cerkev, spominki, Sola, drustva. V tej toCki naj se natanko opiSe, kaka je cerkev, koliko zvonikov, zvonov in altarjev ima, alije uinetejjna stavba, ali ima nadgrobne spominke, lepe slike v h1-tarji, po stenah in stropu. Potem naj se govori o drugih umcteljuih stavbah in spominkih, ki se um-da v dotiCuem kraji nahajajo. Sim spadajo tudi spominki na pokopaliSCi, katero naj se obSirno opiSe. Dalje naj se pove, ali se nahajajo v kraji lepi vodnjaki, razva-line gradov, rimski karani, zbirke starin (javue in za-sebne), biblijoteke, arhivi, prirodoslovne zbirke itd. OpiSe naj se potem Solsko poslopje, kedaj je bilo se-ztdano, kakoSna je Sola, koliko raziedov ima, koiiko uCencev jo obiskuje itd. H koncu naj se pov^ ali jo v kraji kaka bratovSclna ali druStvo (crkveno ali po-svetno), n. pr. druStvo za povzdigo Solstva in vzgoje, za poljedelstvo, vinstvo, gozdarstvo, bralno, podporuo^ ali zabavno druStvo; po&una strata, hianilnica, poso-jilnica, bolniSnica, hiralnica itd. V. Poiitidne razmere. Vtej tofki se mora povedati, kako je okrajna in obfiinska uprava. ZagiSejo se im^an QMinskih 3vet(jvalc.ev ia ^ yy. mora ostnti m nasem prepricanji zvesta svojemu na- . dohodi do teke&s vode so jako ncvarni in celo na menu da J&k buff iTspW tievednosti, daga po- kraji, ki je odlocen za napajanje, se labko ponesrec, XVvtem kar potrebuje za zivljenje, in se ne . govedom m celo konjem, da zdrsnejoj vodo in da v SXitiTiJSantad prasanjU ker tako postane vodi konec starijo kakor se je to iM * n«« z|o-nezvesta svojeum poklicu n ne doseze svojega uamena. dilo out teden s konjem v Zalov^ah tikjnosta. /a- nLiV av«j«-»« i __________^ I pani in stara§ine» giejte kako v enem tednu Ijudstvo "~~~~"— j vage -n ]astne nemamosti drago placuje. Dopisi. Od levega brega Soce, 3. decembra. Dra~ ga BSoft**, govorila *i mi pr*v h srca, ko si v zad-njt Stevilki pojaSnovala, kakih naM naj bi sc vlada diiala, ko prallaga Njegovemu Velicanstvu mole v odiikovanje, R«kla si, d% temu. ki z>li bit! odlikovan, ne zadostujejo zasluge v t««m al: ouem oatiru, ampak da mora imeti tudi dobro Irae v uarodn, ker drugace odlikovttnja ne bi prinaSala easti odlikovancem, am-pak m6mt vladu ki bi priuorofela slaboglasne i«oz> m cesarsko odiikovanje, DovoH, da grera jiu §e ne-koliko dalj s in da reftein, da vsakdo, kd-tr koga javno odliknje. j * dollan driati se oraenjenih naftd. Tega ozira so le oui oproMeni, ki so dol/ni zarad drulbinih razmer bltshijemu fast skazovati. Du-hovski in svetm gosposki, roditcljuin, ueiteljem, odgo-jevaliem. pridstojnikum, gospodarjcm se kottakim no sine dolzria Cast kratiti *»d onih, ki «o proti njim v ranneri podlolnosti, V drugih priinerah, ko je odiikovanje ali skazana Cast in zaupaitja prostovob>o, treba je po nwje ui mneujn da se zraerora pazi tudi na d>bro im© tislega, kourar se hoee javna Cast ska-zati. V tern mnenji roe potrjvje vravnava pri vojakih, ki inuijki castna sodisia, da razsojujtvjo, ali se katero dtjanjc ali kako vedenje vjema z vojaSko dostojnostjo, ali ne. Viasib se prigodi, da mora ^astnik sarao za-?oljo tega alovo vzeti od tovar^ev, ker se je katero njoguvo dt*jaoje spoznalo kot manj strinljivo z voja§-ko fastjo. Ako se 2 ostto sablo ne vjeraa vsaktero vedenje in zivljenje, je pa6 naravno, da tudi z zaslu2-nim krizcem ali katerim koli javniin odlikovanjem se ne vjema vsaktero Zivljenje, recimo zanidljivo, po-hujiljivo, malovredno. Zato naj bi, kakor sem rekel, nikdo ne odliko-val rao^a, 0 katerem je sploSuo ziiaiio, da ni veliko Treden. K takim odlikovanjim priStevam zaupanje, ki m daje luozera s tern, da se volijo v obCinske, okraj-ne, deielske ?astope. V takih zastopili bi nikoli ne snudi sedeti mozje, ki so ozna5eni v omenjenem flSo-cinem" filauku. Narod naj se dr2i aravnih nafiel in naj Toli za svoje zastopnike in poslance mo2e eislega znacaja, neoinade^evanega imena, posteucga obna§anja, Oderuhov, razazd.incev, slabih gospodarjev in slabih plafievalcev naj se boji, ker drugace bi pri§lo da bi se moral sramovati svojih z.istopnikov in sebe, da jib je void. V nckem nemskem zboru je moia! zastopnik izstopiti, ker se je bilo zvedelo 0 njem dejaivje, ki se ni striojalo s Castjo doticnega zbora. Iz Tolmina, 3. tec. — Tominski fantje in mo- zje so ustanovili rokode!sko bralno druStvo, ki bo i- melo svoj prvi obfini zbor due 0. decerobra 1882., to je prihwlojo saboto v blSI St. 10? v Tomino. Glavni •r namen tega drastva iina bit* sie»*r le Sitanje sloven- ! skib teopisov ia poduiijivih knjig, p«i ni dvouiiti, da ! bo tudi v dragib ozirib aobro vplivalo na svoje ude. * DrnSlvo- Steje dozdaj 1;' malo ndov; ali nadjati sejet i da jih pozneje ve6 pristopi. Zs*pet nam je torej za- » pisati lep napredek za oarod; in dopisuik iz tomin- j ske okoliee v 46. Stev. wSjfe** naj se ne baji, da bi uarodna stvar v Tominu prupala. Priporotatno tedaj fantam in modern, naj k tomu dtustvu prist^pijo, ker dana jim je prilika da berejo feisopise in knjige za prav majhuo plafiilo. — Toliku za «ianes. Dostavek uredniitva. Naj bi se koristna drustva tudi drngod vpeljala. DruStveno zivljenje je dmidaoes potrebno, ker posaroezniki st tie morejo pdikrbeti ali pridobiti vsega, kar potrebujejo, in morajo zato iska-ti mofii v zdrulenji. Novemu drufUvu cestitaino in imu ielinio prav sreLeu zacetek in razvitek v east in ko-rist Tolmina in okoliei. IZ Saksida (Dornberg), 28. novembra. Pr^tekli tedeii je crknila tukajSnjemu posestniku krava ua vrancuem prisaAu; zdravii jo je navadni maza5. Crk-neni zivali je stardek ko^o snel, a kmilu po dokon-canem dclu m>i zacne roka, na kateri je imel komaj viden mezoleek, tako hudo otekati, da je bil primo-ran iti v bolni§nico, kjer je v dveh dneh tudi zamrl. Le se je mislilo tudi na prodajo in delltev mesa, a 0 pravem Casu ovadi mesar stvar iendarmu in zapreCi tak6 ve6o nesrefio. Jeli krajna zdravstvena policija 0 tem imeia znaiye, in kaj je 0 tej reSi ucinila, mi ui znaao; le to smem trditi, da ta sluca) ni in ne osta-ise posamezen, dokler ludo va§(5ani siljeui napajati svojo zivino v guojnici ali v vsaki usmrajeni luzi, ker izvolitve. Potem se govori 0 naroduem gospodarstvu, obCinskem premoienji, davkih in prikla.Iah, o skupuib gozdih in pasnikih. Opi§e naj se, kako skrbi obeina za zdravlje, za poljsko in javno varnost, ali ima svojega zdravnika, lekarnico, babico; katete bolezni so bajnavadnejse in kako se jim pomaga. Pove naj se; kako je sodstvo, ali je v kraji sodnija ^in temmca, keteri prestopki in hudodeistva so najnavadnejga; ali se nahaja v okoiici kaka kazuilaica, vzgojevalnica ali posilna delalnica ltd. VI. Poljedelstvo in prirodninstvo. Tu naj se opi§e, kako obdelujejo kmetje svojo zemljo, ali sami ali z delavci; kako zito, sofiivje in krmo se-jejo, koliko pridelujejo, ali zadostujejo domaSi pridel-ki, ali morajo od drugodi 2ivez uvaiati. Pove naj se, ali je v okoiici kak rudnik, kamnolom, vapnenica, vo-gelnica, saline itd. in ali se tarn Se dela, ali ne. Za tem naj sledi popis uavadoe hrane, pijace (vino, pivo, 2ganje, mo§t) in sicer ali se ta na mestu napravlja ali pa od zunaj uvoza, ter koliko se je porabi. Pove uaj se, katero vrst domace divine redijo prebivalci in koliko je njeno stevilo. Tudi divjacino je treba ome-niti in opomuiti, katera se najbolj lovi ali strelja. VII. Obrt nija in rokodelstvo. Tu naj se otncni uajprej, kaj pospeSuje obitnijo, ali se naha-jajo obrtnijske sale, druitva, cehi podporna in zaklad- Iz TfSfa, 5. nov.— aTriester-Zeitung" je po-stala od nekaj Casa ljubezniva mati avstrijskih Itali-janov, za katere kaze Eako prisrCno skrb, kakor kljo-ka za mlada pi^Ceta. Pred mosecem dnij je zakljo-kala v obrambo spljetskib iieporediii'zev, ki so stre-ljalt na cesarskega nradnika, ter je drzno trdila, da vlada je zakrivila onda§njo neporednost, 0«a ne more razumefc:, kako je raogoC'e, da so v Dalmaciji pri§li Hrvatje do svojih pravic, ki Stejejo 88 odstotkov vsega prebivalstva, in zakaj ne sluzijo Italijanom, ki Stejojo 12 odstotkov. Po nje mislt bi se momla cela Dalinacija pokoriti peicici irredentar-jev. Ker se to ne godi, vpije 2e eez en mesec, da Italijanoin se v Dalmaciji krivica dela, da Itatijani silo trpe, ter 2uga, da Bajamoati i« njegovi privr-2enci se izselijo v Italijo, na kar bo Dalmacije koaec. Bog nesi Baj^moutija in njegovo svojat, Triesterco in njeue pokrovitelje le kmalu 6ez avstrijsko mejo v bla-ifeno Italijo; Avstrija ne zgtibi pri tem cisto niC in mi ne bomo jokali za ujimi. OdloSno pa moramo iz-reci na§ stud nad takim poceujanjem fakctjoznega iista, ki iz samega sovratitva do sedanje spravljive vlade i§ce prijateljstva pri strauki, ki strelja na ce-sarske sluzabnike, in ki prevraca resoico in pravico v veliko skodo Taaffejevega ministerstva. Pozneje je videla Triesterea, da nekaj fuilanskih kolonov (ktnetov najemnikov) gre iz dezele, in hitro je zakljokala, da vlada jib podissvojim uepreviduim . ravnanjem z doina&h tal. Menila je v svoji zapaSee-¦ nosti, da s tem Ijubkovaajem dobi za se srca vseh Furlanov, ki so ji toliko potrebita; pa se je zraotila, ker dobila je odgovor iz furlanskih uat, da vlada ni kriva izseljevanja. Ta zavrmtev ponujaue Ijubezui jo je tako spekla, da je zacela tajiti, da ni kljokaia, kar se 0 tiji govoii, da jo je krivo razutuel, kdor kaj ta-kega misli. Na to odgovarja it drugic dopisiiik iz gradi§6anskega okraja v sCittadiim" od 3. t, 111., da se uikakor ni motil, ko jo je bral in ko je 0 itji pi-saf, ampak da je prav dobru razumel, da nji in oje-nim pokroviteljem Iezi Taaffe ua zelodci in da v svoji na druatva. Potem naj se opi§e, kako se rokodelstvo opravlja, alt v malem, v dfuzbi, v tovaruicah (ua vodo a!i na par). Pove uaj se, koliko ljudij se z rokodektvom pfi6a in kako so delavci preskrbljeni, ali imajo svoje i bi§e; kolika je njih placa, kako jih sprejemajo in od- | pu§cajo (ali se morda to gaja le ob dolocetitm Casu : v letu?). — H koticu naj se opiSejo poti (steze), skladovne in glavne|cestet mostovi, viadukti (predoti). ielezuice, telegraf, poStua zveza, prevo2uja na lad- jah itd. Po tem uvodilnem opisu naj siedi 3e le p r a v a k r 0 n i k a. Kakor 2c- ime samo pove, morajo v kro-niki vsi dogodki zapisaui biti po strogo k r 0 a o 1 0-g i c" n e m r e d u. Za starejse spiosne dogodke naj se porabi tam, kjer ni atarih zapisuikov in arhtvov, Czoernigova zgodovina Gori^kega, ali Se natanL-nejse za devinski Kras uova knjiga: II, P i c h 1 e r, II Castello di Duino, Trento 1882, in za Toiinmsko: R u t a r, Zgodovina Tolminskega. Za uekatere fate goriske nadskoiije imaino tudi izvrstne popise od g. prof. Kociaucica v listu BFolium periodicum aichidioe-ceseos goritiensis u Y pravo kroniko naj se sprejmejo najpoprej vsi lokalui slucajni in ne navadni dogodki, u. pr. posebne uearece, bolezni, lakota, poiari, povodnji, I bude zimej slabe letiue, splob porqfijla 0 2etvi in opoziciji (nasprotovanji) proti njemu bi srenc radi vi-deli Fnrlane okoli sebe v gostih trumah. MPa nas ne bote ustavUverci,— pravi dalje —,ker smo oku-sili va§ sad (an avin avonde)K. Tako je prav. Ker bofce biti Triesterca s svojirai podpiratelji bolj modra ko minister Taaffe in mu nasprotuje kjerkoli more, naj ji bo povedano, da to dela na svojo roko in ne v soglasji s primorskim prebivalstvom. Primorsko pre-bivalstvo pri^akuje pomoci odsedacjega roinisterstva, ki je v resnici 2e marsikaj storilo za gmotui blagor ljudstev, ne pa od mogocnih ustavovercev in fakcijo-zistov, katerim se je ponesre&lo, da so njih in ljud-ski lepina nasprotno stran okusili blagost novihna-prav. Eriaka izjava bi paL ne Skodovala tudi primorskim Slovanom, izjava, da ;,o6ejo loviti raalih koristij s podpiranjem fakcijozncga lista in njegovih prijate-ljev,. dobro vede, rla s takim postopanjem se delajo tezave sedanjemu niinisterstvu, ki v resnici hoce po-magati po svoji moci na vse strani. Od pravicnega miiiistcrstva, kakorSno ho^e biti sedanje, nam je pri-cakovati zdatne pomoci; v to svrbo moramo pa mi-nisterstvo podpirati in no smemo za par groSev po-m;«gati njegoviin nasprotnikom ilelati skandale in za-virati njegovili dobrodejnih uamer za primorske de-zele. Kar dobivamo dobrot od nasprotuikov mini-sterstva, ki so ob enem najhuji, vpljivni in del&vni riaSi nasprotniki, jih dobivamo po njih misli le kot duino, da pomagamo podkopavati ministerstvo, ako se da, a da pomagamo prav gotovo pokopavati sami sebe. S par fotiuti nam hoSejo ustamaSiti ali pajezik pre-vracati; ako bi mi na vse giio vpili in vpili iz srca, bi nas glas sezal do Dunaja ui od tam bi nam tola-zlvno odmeval. Primorski Slovani pozor 1 Politidni pregled. Vtorek 5. t. m. v prvi seji drifovnega zbora pozdravil je najprej predsednik dr. Smolka zbra-ne poslance ter se je v lepem govoru spominjal onih, ki so se med to in zadnjo sesijo v veS-nost preselili. Na to je ministerski predsednik Taaffe prc6ital scstavck 0 Skodah po povodnji y Tirolih in na KoroSkem ter je v daljsem govoru, ki je bil z vscstranskim odobrovanjern sprejet, nasvetoval sredstva, ki so namenjenaj da imenovaniina dezelaina skolece rane zacelijo. Minister Dunajevski predlozil jo v isti seji prorafiun za leto 1883,, po katerem bi bilo 31*6 milijonov gld. priraanjkljeja. Toda ako se od§teje 20 milijonov gld. za ^elezniske zgradbe, stroski za zasedanje Bosne in 5 milijonov za Tirolsko, poravnajo se izdatki in dohodki. V daljsem go-vora razklada finanfini minister, da je primanj-kljej za 7-1 milijonov manjsi nego 1. 1882. V to so pripomogli zvi§ani dohodki. posreduih in neposrednili davkov v prvih devetih raesecih 1882. leta, ki so za 8*3 milijonov gld. vecji nego prcjsuje leto. Vsled jako ugodnih ostankov v blagajnicah bilo je vladi mogo6s pokriti 14*2 milijonov gld. uupokritih posojil. S poviianjem carine na kavo pomnozil si je driavni zaklad izdatno svoje dohodke, a bremena dr^avljanov da se niso povisala. Minister naznanja na6rte postav glede dedovanja kmeckih posestev, 0 rudniskih bratovsfiiuah, 0 varstvu gozdov, 0 jam-stvu (porostvu) pri nezgodah v obrtnijskih pod- pel jskib pridelkih ter zitni ceni. Potem naj se zapi-sujejo s p 10 s 11 0 z a u i m i v i dogodki (a. pr. vojske, pretnembe pti vladi itd.) in njih nasledki ter njih vpliv na Ijudstvo, zlasti na doticni kraj. Sim spadajo tudi prehodi lit vkvartirauje vojakov. Zapisejo naj se javne slovesuosti in svecauosti, zlasti n. p. 0 priltki potovanja de^eluega vladarja, 0 poroki cesarjevi ali kadar se mir skleue. V crkveoem obziru naj se za* pisujejo gkofovske vizitacije, uaprave novih altarjev, birma itd. Krouika naj bode tudi uekaka castna ali z 1 a t a knjiga, v katero se zapisujejo dogodki imenitnejsih oseb. in izgieduih druzin. Zui»isuje naj se tore prihod odhod in suirt domacsh duhovnikov, uditeljev, 2upanov itd. Ako je kdo izmed domucinov na tujem imenitert postal, zapiSe naj se v kroniko leto, dan in hiSua Stevilka, kjer se je rodil, in potem vse vazuejse spre-membe v njegovem zivljenji. Ker se pise kromka v ta namen, da ostane 111 da jo §e pozni rodovi ber6, zato je treba imeti poseb-no skrb za pripraven papir in pripravuo crnilo. Papir mora biti trden; po Stacunah prodajajo prav mocen papir za listine, ki je podobeu pergatneutu (Pergameut-oder Dokumeuknpapier). Oruilo za krouike je najbolje tisto, ki ima v sebi rudnioskih tvarin (Metalltiute), jetjih in o delniskih druStvih. Pfedloftl je nacrt postave o obdaSenji delniskih druStev, o rent-nem davku, o osobnem dohodniiiskein davku in o vravnavi pridobniuskega davka. I Znano je, da biva ua Dunaji mnogo tiso6 I Cekov. Ti so si hoteli ustanoviti na lastne stro- I ske Solo s SeSkini ucnim jezikom, a dezelni Sol-ski svet spodnja-avstrijski je proSnjo za to solo odbil. Prito^ba zoper nepostavno ravnanje dez. i solskega sveta ua niinisterstvo imela je dober I uspeh. Minister je izjavil, da po sedanjih po- I stavah ni mogofie Cebom njih proSnje odbiti, ter je ceSko narodno Solo na Dunaji dovolil. To pa je ustavoveree tako razka&lo, da so kar besni postali. V shodih in listih na vsa usta kricijo, da je vsled tega dunajsko mesto v ncvaruosti, da se potopi v slovanskeni morji, in da se mora Sola vsekako zapretiti. Se dunajski raestni zbor, kjer bi vendar raorali resni niozje sedeti, je zoper ministerski odlok protestoval in sieer — kakor so gospodje rekli — „brez pretresovanja tega vpraSanja in brez pomislika", kajti v taki zadevi ni treba tM premiSljevati in pretresovati, | Le profesor Gugler se je z mozato besedo temu I brezumnemu postopanju ustavil rckoc, da po po- | stavab, katere so ustavoverci sarni skovali, ni mogel minister drugaCe postopati. Toda slepcu je zastonj raziiCnost barv razlagati. Kak krik bi nastal v celem Izraelu, ako bi kako drugo mesto, n, pr. Gorica hotela Ncmccm kaj ena-Cega prepovedati ? Dokler zagrizeno ustavover-stvo ne zgine, ne bo v Avstriji mini, kajti kri-viSnejSega strankarstva ni na svetu, kakor je ustavovcrno. 0 grofu Hokenwart-u se je bil raznescl glas, da se je politicnega 2ivljenja navcli^al ter da prevzame mesto eesarskega namestnika, Vsled to vesti je „N. fr. Prcsse" kar uorcla od ve-selja, a to veselje je bilo kratko, kajti „Vater« landu je dobil od grofa Hohemvart-a pismo, v katerem obzaiuje, da je primoran unieiti cno veselje ustavovcrnemu listu. Stedilna komisija pod prcdsedstvom grofa Hohenwart-a predlozi vladi v prihodnjih dnch svoje prvo poro&lo. Po nasvetih te komisije prihrani drzava vsako leto 1,300.000 gld. — Lepa vsotal V Pragi je pricela te dni obravnava zoper 51 soeijalistov, ki utegne trajati do BoziCa. Preteklo soboto se ie odprl tudi augieski parlament. Prestolni govor nema kaj posebno zanimivega. Kraljica omenja, da so razmere z vsemi drzavami prijazne, ter se zahvaljuje voj-ski, ki je v Egiptu svojo dolznost storila ter tamosnjim honiatyam tako hitro konec naredila. Arabi pasa, ki je vstanek v Egiptu pouz-ro6il ter vodil, je bil po vojnem sodisci na smrt obsojen. Ker se je Arabi glede upora sam kri-vega spoznal, ni bila druga razsodba mogoca. Kedive (egipt. kralj) ga je pomilostii in mu je premenil kazen v dosmrtno prognanstvo. Oudne burke uganja turski sultan s svojimi ministri. Preisnje ministerstvo je bilo 1. dec. odstavljeno, ker je bilo na sumu, da je v zvezi K neko zaroto zoper sedanjega sultana. Drugi dan je bilo novo ministerstvo imeuovano, a 3. decembra zopet odstavljeno in prejsnje, v katerem je bil Said pasa predsednik in Osman pasa vojni minister, potrjeno. Znamenja gnjilobe. Povoduji, o katerih smo v zadnji stevilki porocali, niso postale tako hude, kakor se je bilo bati; le na Nemskem so veiike skode po-uzroSile. _____ Domade stvari. CesarsM dar. Nj. Vel. presvetli cesar je da-rovat tukajsujeinu ustavu sv. Jozefa za uboge deklice iz lastnega zaklada 1000 goldinarjev. Ko je bil cesar v Gorici, so se mu zastopuiki ustava poklouili in so prosili pomo6i. ProSnja je imela, kakor vidirao, naj-bolji uspeh. Slava dobiotljiveaiu cesarju! V podpornem draStvu bo govoril prihodnjo liedeljo, 10. t. in., ob 7. uri zvecer podpredsednik dr. GregorciS o poStmh hrauilnicah. DruStveniki so va-bljeni, da se snidejo v obilnem Stevilu, ker prcdmet je va^en in vreden, da se o njem kaj ve. Somenj sv. Andreja se ni dobro obnesel. Dasi je bilo priSlo v mesto mnogo liud'.j, jib vendar ni bilo toliko, ko nekdanja leta. Uzrok tpiuu je, da kar se na somnjih vidi, se navadno tudi <>!> diugih prili-kah dobiva, da slabe letine ne pustijo veliko troSiti in da vtemo ni bilo piijazno. Na dan soinnja je za-eelo snezevati po malem ie predpoliiilne in je naga- I jalo skoraj eel popoldne. Kupovalo se je raztneroma I malo; na Travniku je bilo preeej kolib za razlifino I blago. Najveei dabieek so imeli kremarji, ker so lju-dje pri njih zavetja iskali pred slabim vremenom. Major J. Sever, rodotn Slovenec, je imenovan od Nj. Vel. presvetlpga cesarja poveljnik tr^aSkega brambovsktga batalijona. Jutranjice ali zomice se opravljajo ob de-lavnikib ob 0. tui zujutra skoz cell advent v vseh farnili in saiin>*tuiisliili cerkvah v Gorici in pti sv. Aotonu pod Kostanjevico. Pri sv. Ignaciji vadi in vodi pevkiuje g. Koinel, na Placuti g. liajt, pti sv. Antonu vadi pevee in pevkiuje dr. Flapp, m trije ob enem tudi orglajo. Udele^itev je povsod obilua, tako da pri I sv. Autonu skoraj prostora zmaujkuje. Toiuuje uzrok | I pobo2nost ljudstva in lepo petje. Pri sv. Autonu so i peii lanski advent okoli 20 tdovenskih pCBem advent-nili, Matere bo^je in zadnji dau bozlcmlt. Za sredxxje §ole je izdal minister za uk baton Koiuad-Eybesttdd 28. nov. t. 1, odlok, v kattuem zahteva sfeduce stvari, 1. V vsakem razredu ni^ih sol naj se zdiuzijo predtneti ene vrste, posebno razni jeziki, po niogoCosti v roki enega ucitelja, 2. Kjer vsled obstojeCib razmer ni mogoce ali se ne kafto pri-memo, da bi ucitelj z uexntci od 1. do d. razreda stopal, kakor bi bilo 2eleti po pravilih zdrave odgoje, uaj imajo isti udenci v«aj v 1. in 2. ter potetn v 8, in 4. razredu iste ucitelju iz jozikoslovja. 3. Ufiitelji naj doloCiju ob zacotku vsakega semestra Stevilo in c'iis pismenih iloinacili nalog in naj jib kolikor je nio-goi'e etiakoiuertio razdelijo, da tie bo treba nobenkiat vec ko oiio pi&meuo doma^o nalogo na dun oddati. 4. I Vsega vkup naj se od domaeo delavnosti uiuueev to-I liko zahteva, kolikor more prideu ucenec navadno ob» I darjenosti omagati v ni/.ili ruzrudih s trudom k vviv:e-mu 2 do 3 ur, v viSih razrodih '6 do k ur na dan. — Ta odlok velja •}& m tekofie Solsko leto in name-rava olujSati butare, ki se tiakladajo tsolski mladini. Novi zemlji^ki davek in politika. Doptsuik J trzaSkega „kega okraja due 20. decembra ob 10. uri predpoludae okrajuo uCiteljsko kouferenco. S. Oregordideva pesem: V pepelniLni qo5t dobila je v osebi J.K, W inf ri ed-a nemSkega pre-kladatelja, ki je objavil sloveuski "proizvod v nem§ki obleki v Stevilki 4. na Dunaji izhajajocega uemSkega lista BSlavische Rundschau." J. P e n i & e k je pri-djal pesmi kratek pesnikov zivotopis, oceno letos iz-daaih poezij in zunanjo osodo prvega njih zvezka; izta2a veseio nado, da bo pivemu zvezku kmalu sle-dil drugi, in pravt, da za prvo uemSko preBtavo pri-dejo Se druge na vrsto, J. Peni^ek |e objavil daljio razpravo o GregorCiCevih poezijah v letoSnji St. 21. Ceskega lista »Rucha in krajfio v listu „Svetozora; obema razpiavama je dodal v poskuSnjo nekatere Ce-ske prevode. 0 Gregordieevih poezijah je pisal, §o predno so prisle v zbirki na svetlo, Fr. Selak v Stevilki 53. letosnje pra^ke „Politike* in v prvem zvi'zkn Casopisa „Croatische Rundschau* od letoSnje-ga ietii. — GoriSka de^ela je majhna med slovenskJ-mi pokiajinami, ali o nje zaslu2uera sinu se pi§e in govori dalee po svetu. G. Simon Brie iz DrcLnice pod Krnom na-pravil je 9. nov. t. 1. drugi drzavni izpit iz pravoslo-vja in se je vpisal pri notarski komori za Kranjsko k«t kandidat. Castitamo Drezuicarjen, da so iz svoje srede dali nio2a, ki bo mogel veliko delati v prid na-roda. Castitamo tudi onim mo2em, ki so pripomogii, da se je imroda ohrauila izvrstna raofi, G, Brie je kot Student veliko trpel, zato upamo, da ne zabi tr» peCcga rdda. Narodni dom. Doinoljubi, ki bi zelelt proda-jati Rre6ke za narodni dom, naj blago vol ijo to nazna-niti prej ko mogofie drugtvenemu odboru. — Vodstvo juzne zeleznicu je ukazalo vsem zeleznicnim postajam od Pontebe do Beljaka in od Trbi2a do Ljubljana, uaj imajo na prodaj srcLke za narodni dotn. — Do-bitki se ne izpla6ajo v denaru, ampak v razllfinili v-tudnostiiih stvareh, ki stanejozedo zdaj cez 15,000 gl. Slovenska Matica v Ljubljuni vabi plsatelje slovenske, da ji blagovoljno poSIjejo do 1. aprila 1883. spisov, ki bi bili primerni za nSpomeniku na Sest sto let, odkar je vojvodina Kranjska pod habsbuilko via-darsko hiSo. Razuu zgodovinskih spisov o Habsbur-/anih in Slovcncih dragi so ji tudi poeti&ni in lepo-slovtd proizvodi v kateri koli obliki, sanio da ho h slavnostno pritiko v kaki zvezi. i Slovenci! Ni Se popolnem preteklo stulem mesecev od oneg a casa, ko smo s prvim pozi-vom stopili pred Vas. Navdajala jo takrat nuSa area inula in bojazen: nada, da bote prav umeli plcmonito namero naSo ter nas v izpeljavi [njenej izdatno pod-jiii ali; bojuzet); da utegne glas naS ostati brez odziva v sreib VaSih. Bila je ta bojazen pta/«na; kajti od due do due inuozilt so se darovi za NNaroani dom" in po^rtvo- vulnost VaSa bila je do danaSujega dno taka, da jo ptesegala vsc na.se uade. iiazumeli stc, kacega pome- na je „Narodni dom"; razumeli kako potrebno jo to I poslopje kot nutodna ustanova in kako vazna kot spo- mentk itase probujenosti. Slovenci! I Z daua&njim dnevom nastopa druga in odlofiu- joia doba v izpeljavi naSega podjetja; visoko c. k. J tiuancuo ministerstvo dovolilo nam je natnreC z odlo- I kom St. 28558 due 29. septembra 1882. napraviti na I korist druStvu „narodni dom* veliko efekt- n o loterijo iu pripravtvSi vse, Cesar je za izpelja- vo te loterijo potrebno, stopamo daues zopet pred Vas. In izopet pozivljamo rodoljubno po^rtvovalnost VaSo, prosed Vas, da se izdatno udelezite loterije s kupovanjem sreCek, katere se pri vseh naSih pove- ijenikin, pri vseh znanih doinoijubih ter pri vseh na* rodnih druStvilt dobivajo po 1 gld. avstr. vred. Loterija ta vravnana je jako ugodno, kajti do- loCenih je zanjo 2e sedaj 2257 dobitkov, katere je upravni odbor druStva „Naroiini dom" kupil za 15.000 gol.; to Stevilo dobitkov pa se bode poumo&lo Se po takih, katere so posamazniki ie obljubili darovati. Nekateri dobitki so jako dragoceni, vtedni po vec sto goldinarjev; prvi dobitek pa presega vrednost 1000 gld. Razeu zlatuine, srebrniue in druzih stalno vred* I nost imajogih predmetov dolodeui so za dobitke tudi I razni gospodarski stroji, vozovi in 2ivina; sploh je I upravni odbor loterijo tako uravnal, da more zaniraati vse stanove. Sloveneil od izida te loterije je odvisno, kedaj se bode sezidalo ponosno posiopje „uaiodni dom", Vi vsi gotovo z nami vred 2elite, da se to iz-vrSi cem preje mogoce; priporocilo naSe Vain toraj bodi: kupujte sreckei I V Ljubljaui, dne 1. novembra 1882. Upravni odbor druStva RNaroUni dom": Dr. AlfouzMosche, odvetnik, niestni od-bornik, predsednik. Br. Karol Bleiweis vitez TrsteniSki, dezelni poslanec, mestni odbornik, podpredscpnik. Franc Fortuna, zupanov namest-nik in veleterzec; Peter Grasselli, mestni^zupau, dezclnoga glavarja nameStnik in hisni posestmk; Ivan H r i b a r, mestni odbornik in glavui zastopuik banke „Slavijea; Dr. A u t o u J a r c, stolid proSt; J o s i p KuSar, predsednik trgovinsko-obrtuijske zbornice, mestni odbornik in hiSni posestuik; Ivan Murnik, vitez Franc-Jo2efovega rcda, tajnik trgovinsko-obrt-nij3ke zbornice; Dr, Franc Pape2, odvetnik; Vaso Petrieic, mestni odbornik, hiSni posestnik in trgovec; Ferdinand Sou van, veletrzec; Dr. Jo sip Stare, c. kr. financne prokuraturo adjunkt in hiSni posestnik; Dr. Valentin Zarnik odvetnik dezelni poslanec in mestni odbornik; odboruiki. I . Listnica urodnJitv a. G. dopisnikuiz torn, oko- ! lice : prihodnjih, «kraj§ano in z nekaterimi opombauii; — iz Vipave; o prilikij — g. J. F. ˇ 0.: »i bilo mogode, pri- I hodjQjiC, - Pisateljema gospodarskifl (jeBUrkOv; Poslanica.*) Na zopetne nesramne napade „Edinosti" od 2. dec. t. 1. uaelaSam jaz se enkrat zarad obcinatva, da ˇ imenu poste-niastva od meno zahtevanih dokazov o „narocbr- Vjublj, izjav njeni portanicarji tudi. do daue* se nis© prinesh. Dokle.' se to ne zgodi, podp sov zr one izyave m potreba mem objav-liati kot protidokaz. In ker so opuajo vaa obreUovauja, lit iih je .,Ed.k- na me navalila, na ono la*, imenujem jaz, do-kler zahtevanih dokazov Tie prinesc, vae postopanje „Ed:no9tik proii meni i n f a m n o V Gorici, 0. dec. 1882. P. Podgorwk- *) VrcdniStvo ne sprejema za 3«*siavke pod tern naslo-vom druge odgovornbaii. ko tiato, ki jo zahteva postava. Uustrovane teniki* za hUno in kuhinjsko pripravo razpoSiljft poStmnc prostc H. TURZANSKI NA DUKAJI. SktodiWe za tovarno, xalogo in razpoSiljavo. Wfcn, Weatbahnstraase, N. 1. gbleka za gospocfo, decke In otroke. Vcdno gotova obleka na izbiro. Za JESEXSKl IX ZIMSKI (VS. Za jjospode, deSke in otroke tgornja suknia od 9—25 gold., cela ziauka obleka A 18—35 gold., zinwka suknja od 12—40 gold., j-iinske hlaCe od 3.25—14 gol.i., cela obleka za decke od 6—14 gold, cela obleka za otroke o>l 2—10 gold., zaprti plase Sacco od 5.50 -1ft gold., ogrinjalo za v hisi odt\50-l6gold., sukaja za stacuno od 5.50-14 gold., plasc za Stacuno od 10.50—20 gold., ne-re-Mocljiv dpzevui plaSc od 12—17 gold., za decke od 2—3 gold., gomaso od 1.20—a gold. Za gospe. plale m del od 6-12 gold., zaprti pla56 Sacco od S—l«i gold., zinwka ogrinjalka od 8—30 gold., — zionka jop* dolman oa 13—40 gold., nepremocljiv pl»3c za decline ©d 3—10 gold. Ignaeij Steiner v World uasproti nadskohjski palaci Pri syeiu je tudi velik* zaloga vsakovrstne domace in tujo robe. Za lepo in trdno isrrrlitey narocil daje poro&tvo. DRU^BI: „AZIENDA,« avstrijsko-francosko zavarovalno drqMvo proti nesre&un in elementarnim nezgodam, „AZIENDA« avslrjjsko-francosko zavarovalno draStyo za dohodke in na zivJjeaje, ustanovljeni na Dunaji z dovoljenje'n visokega c kr. ministerstva notranjih zadev dne 21. aprila 1882., vsakotera s kapitalom gld. 2,400.000 v zlatu, od ka-terega je uze 40% v gotovini vlo2enib, sti uJe po-stavuo vkojiieni ter sti izroCiii podpisaneoiu vodstvo triaSke poddruzuice in sicer: m Trst, Primorsko, Balmacijo is juziio Tiiolsko. Ker sti me dru^bi preskrbcli s popolnoma sku-Seoiini in marljivimi uraduiki, rai bode lnogoie izpol-niti vse zahteve Cestitib gospodov zavaravaucev— in to v vseh delik zavarovanja. Piosiin tedaj, da me po&istite s cenjeoimi VaSimi naroCili. Z odliduim spoStovanjem Joslp dr* Rabl, e. kr. Tiadni svetovalec Za goriSko JpMo je prevzel glavno acencijo gospod Joslp Piaaaels v tovarni za pl'm (Usina-Gw) v tiotici. PRODAJA OGLJA IN PEEMOGA po zni^anib. cenah. Ulica Usina §t. 1. Zadnjev vabilo k mMeibi pri veliki od namburzke drzave zagoto?ljeni denar-ui loteriji, na kateri se mora v nekojih mesecib gotOVO dobiti 8 iiiilijonov 940,215 wark. Jfovi v t redotr razdeljetai -gralni nacrt obaega med 93,5t>0 sreckami 47,600 dobitkov, in sicer eTeutualno 400,000 mark, posebej pa 1 dobitek pu 25u,Q« 0 mark. I dobitek po 150,000 mark. 1 dobitew po 1 dobiteA. po 1 dobitek po 2 dobirkA po 3 dobitki pt> 4 dobitki po a dobitka po 2 dobitka po I " 51 dob. po 5000 m. .~> dob. po 40ua iu. lot* dob. po dvOM m. J>1 dob. po 2000 a.. 10 dob. po 1500 m. 1 ;{ dob. po 1200 iu. 1 5W dob. po 10«»0 m. I \\)?\l dob. po 50<> in. JitOHO dob. po 145 in. ,300,200, in. i!50,l21, m. } 100, 94, in. |l84;ss dob. po J 67, 50, m. \ 40, 20, w UjO,0«JO mark. (>0,000 mark 50,000 murk 40,000 m»rk i>0,UU0 inarK ^5,000 ma.-k. 20,000 ni.irk 15,000 mark 12.000 mark. 24 dobitko/po 10,000 mark 3 dobitki po »,000 mariv. 3 dobitki po ti,000 murk Teh dobitkov se v prv«m redu iuretka 4000 v aknp-nem zneaku U6,00*> mark. Pfvo .-»ro6kanjo je uradno doloieno na 13. 14. decembra t. 1. cela izvirna arocr.a annio 6 Mark ali 3 gld. 56 kr pol izvirne areeke samo 3 Mare ali 1 gld. 75 kr. 'etrt , » » T50 Mare ali------00 kr. iu razr„silj*m to od dnave zagotovljene i/.vir^ne arecke proti po posti pia6anemu aneaku imroOm-iota nuravHosc in yruite po^tniite. Mali znettki m mi lab-ko dopoiljojo v poHtuiii mark ah. Hisa Jozef Steiudecker-ja je v kmtkem imu \%-placala Hvojim itaioucv^lcom vetize dobitke od 125,000, 60,000, 40,00, veliko njih od 30,000, UO,GOO 10,000, ltd. in je ttiko veliko pripotno<;la k src6t mnugo dru^in. Vluge so v priraeri ss veiiko verjetnostjo srcfa? prav raajhne in je vredno, da se ureCa poskusa. Vsal< udelezeuec dobi pri uurocbi uradai nacrt, iz ka-tcroga je nuvidna ruzdelitcv dobitkov na dutiihii red in dolocena vloga, po s.eckanji pa uradni zazuamek dobitkov, Dobittii ao vedno brzo ixplu&ajo pod drzavnim poro§t-v m ali nepa.ircduo ali pa, Lo kdo zeli, po inojih zastopni-kih v vseh veiih meutih. v Avstriji. Norocila naj ae blagovoljno nemudoma in vsekako zaupljivo poSIjejo na trdno ataro firmo Bank-und Wechielocachint, Hamburg. P. H. Hisa Joiei' Steindecker-jeva — anana pov-sod kot stanovitna inpostena — no potrebuju posob' uih priporofeil; zato ««o jib tudi takaj opustili, s» kar opozarjamo slavno obfiinstva, Ferd, Woknlat v GORICI. Nar vefia zaloga voscilnih listkov s sloven-skim tekstom za novo leto in druge priloznosti v vseh velikostih in po nar ntzji ceni. Prodafavci se is6ejo._____________ ____ Za bosicna darila priporocam te le redi, vsc pravo pozlaeene u e. kr. eekinskim zlatom! 01 pravega zlata so im .razloiijo. Urne verizice za ^ospode po . . . . 3 gld. 50 kr. Urne verizice za dame po.....5 „ —• „ Garnitura gum.^ (knofov) ssa goapode po 1 ., 80 „ Garnitura gumb za dame po . . . . 2 „ 20 „ Gara^tnra: (broaa. in Tihani po) ... 3 „ 50 „ Bracelet! za d&me po.......3 „ — „ P:.sfai»i iz pravoga 6 karatyega s sumatniimi dijamaiiri, ki m; nc d;ijo r;tzI»Citi od pravtb dij.uiiau-ft»v, v.-ak po 5 gld., 6 gld., 7 gld., 8 gld, 9 gld., 10 gld. a. v. (IVi Ui:io6:!u potauov uaj se za Siiiikosr, prata nicta piilozi v zn*sku |»apiiJH.) Vsy se razpoSilja po poStuem povzetji. Ce se ••a iifiuir naprej poSlje po poStui uakaznici, se blago poSlje brczplafino. MT i»oroslva |e 5 let! -^* G. W. SOHAOK. Prva razpoSiljalnica: Prag-Weinberge (na CcSkciu, Ittthmen.) Bergerjevo medicinsko MILO IZ SMOLE (THEERSEIFE). PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vseh cvropskih dr^avab s sijajnim vspehom proti vsakovrstni necistosti ua polti, sosebno proti kroni^uim in luskinastim lisajem, hra-statn, Jialezljtvim hrastam, prcii nideCemu nosu. oze-bljimi, poteoju nogt prbljajn na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 400/0 smole iz lesa. n se bistveno lazlocuje od v.seh drugih smal, ki be produjajo. - - Da se prekanjanju izogneS, zahtcvaj doio^uo Bergerjevo milo iz smole in gU-j ua znani zavitek. V dolgiit in hudih poltnib boleznik ta-bi se z vspehom na mestu iniia iz smole Bergerjevo med siHolnato-ivepleno milo; kdor bi hotel imeti vajSi to, Daj zuhtevo edino Bergerjevo smoluato zvepieuo milo, ker zunanja ponarejanja so brezv.spesni izdeiki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenjp ne-dtstost^ na polti, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosiuetsko milo za vinivauje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% gliceriue in je fino perfumano. Cos ii komd tsiIjs mil 33 fe. i brosuw ml- Glavni razpo^iljavec: lekarnar C Hell v Opavu. Olavua zaloga za (iorico pri gg. lekarnarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoui. Dr. PiiUisonava vata za protin naiboljse zdravilo zoper protin in rcvniat'izme vsake vrste, kakor: boleCitte v obraza, prsih, vratu in zobeh, protin v glavi, roktih in nogah, trganje po udih, bolest v hrbtu in ledijab. ; Zavitke po 70 kr., polovica 40 kr., pvi G. Cristofoletti [ lekar pri iroem modveda v Gorici na Travniku. ( Olavm ¦KMjoii dobitek !*00,«09iiiark| Za dobitke |stoji dobra| drzava. \aznaiiilo srefce. Vabilo, da vsakdo skuSa si*e6o pri vtliki, od hamburike drlave zaootovljenl denarni loteriji, na kateri se mora gotovo dobiti 8 milijenov, 940,275 mark. Dobitki te ugodne denarne lo erije, ki obuega po ua-irtu le 93,500 «r«6k, so sledeSi: NajVfti dobitek more znuSuti 400,000 mark. l^emtj (dnrilo) 250,000 mark.l 1 dobitek po 150,000 mark. I dobitek po 100,000 mark. 1 dobitek po 00,000 mark, 1 dobitek po 2 dobitka po 3 dobitki po 4 dobitki po 2 dobitka po 2 dobitka po 1 dobitek po 24 dobitov po 3 dobitki po 3 dobitki po 50,000 mark. 40,000 murk. 30,000 mark. 25,000 maik.l 20,000 mark. 15,<>00 mark. 12,000 mark. 10,000 mark. 8.000 mnrk.| 6.000 mar!;. 54 dobitkov po 5000 mark & dobitkov po 4000 mark, 108 dobitkov po 3000 mark, 264 dobitkov po 2000 mark. 10 dobitkov po 1500 mark. 3 dobitki pu 1200 mark. 530 dobitkov po 1000 murk. 1073 dobitkov po 501) mark. 101 dobitkov po 300 mark. 25 dobiUcov po 250 mark, j 85 dobitkov po 200 mark 100 dobitkov po 150 mark. 27069 dobitkov po 145 mark. itd.vaegavkup 47,600 dobitkov ki se v nekoliko mesecih v sedmih oddelkih gotOVO izstrockiijo, l*rvo svetkanje je urtulno in nopreklicno dolofieno na 13. in 14. decembra 1882. in stano: cela izvirna srecka le 3 gold. 50 kr. a. v. pol izvirne sredke le 1 gold. 79 kr. a. v. cetrt izvirne sredke le 88 kr. a. v Te od driave zagotovljene iavirne srecko (inue pre-! povedanih promes, razposiljam, ako seznesek naprej plava tudi v najdaljne kraje. Vsak udeiozenec dobi od mene zastonj z izTlrnlm! lozom tudi izvirnf pregled, preskrbljen s pecatom dr*| zavnim :n ueposredne po izsreckanji nraduo razkazalo,! hi ni tireba za to prasati. Izp!a5ba in po§iljatev dobljenih zneskov izvrsujt'in naravnost in naglo uuelezencem in v _____ najveC'i tajnosti. 0y* Vsakoforo naroCilo se laltko izvrai po postnl naka-zniciiili /. rekomandiranim pismom, XotMCila uaj se torej posiljajo, ker je sreckanje blizu, dn 18. decembra t. 1. Samuel Heols-seliei* senr. Banqnier and Wechsel-Comptoir in Hamburg. Vazuanilo. Vljudno podpisani si steje v 6ast naznaniti slavnemn obfiinstvu, da je za-cetkora t. rn. odprl novo gostilno „*pri solncu" („al Sole") za mesnicanii, pod kosarnp, ter obeta, da bo stregel z do-bro jedjo in pijado v cednih prostorih po jako nizki eeni. Priporocnje se torej slavnemu ob^instvu, posebno castiti dn-hovsfiini, neiteljem, znpanom in drugim gostom z de^ele, da ga obilno obiskuje. Tone Jeretid. Majatelj ia odgovorai urednjk; A. FADIJANI. — Tisk»: ,Hil8rijanska Uskarna« v Gorici,