Naše narodno prosvetno delo. DRUŽINSKI LIST. Padla ie zopet beseda, kii nai ne ostane neoploiena. temveč ji daj Bog blagoslova na nieni p-oti k uresničenju. Družin- ski list! Ali ne diha že iz vsebine rartvih besed toplota domačega ognjišča. vabeča iz mrzlote vnanjega sveta v mirno zatišje domačnosti. Zato se mi zde besede tov. T. G. v 44. številki našega lista veselo poslanstvo iz onostranosti: znamenje. da razmišljamo o resnetn realnem delu. kar ie za našo zmaterijalizirano dabo visoka postavka dobrega. Cisto prav. da se lake zadeve obravnavajo pred forumom iavnosti, ker ima vsak delavec lahko kak pomislek ali dober nasvet in zna priti to poklicnim stavbiteljein v pomoč pri ustvarianju njihovega končnega načrta. Z bridkostjo opažamo deželani. da je naš preprosti človek izgubil kontakt z duševnim svetom naše dobe: postala sta si tuja kot »severa dan. juga noč«. Kaj je temu vzrok? — Dogodki. vrveči mimo nas z brzino. ki ni več sorazmerna časovnemu prostoru so nas postavili v hipu na nov svet. Vse tudi žlice in umazane cunje preteklosti simo vzeli seboi. a na narod smo pozabili. Odkar je doživela »Šmohorska družba« svoi duševni bankrot. nimajo os:njišča naših kmetskih hiš več spodobnega tovariša, ki bi iim povedal ob dolgih večerili lepo besedo in jih dvignil na lahkih perotih domišliije v čistejše nadzemske višave. Pride pač pogosto tujec. nespodoben in sirov. ki si še blatnih čižmov ne obriše. Družinski list tedaj! Toda kakšen — to ie sedai vprašanie. Slovenci smo imeli do danes dva resna družinska l'sta: Lampetov »Dom in Svet« ter imamo že tretje leto izhajaiočo goriško »Mladiko«. T. G. omenja ncmško poljudno izda;o »Kunst\varta« in »Ruskina«. O teh ne vem sodbe, ker dobivam le Avenariusov »Kunstvvart und Kulturvvart«. Zdi se mi dobro. če si ogledamo nekoliko »Mladiiko« ki nam je bližja in se ie na Goriškem razširila in vzamemo, kar bi bilo za nas. Prinaša leposlovje (Bevk, Detela, Fajgeli. Kosovel. Lovrenčič, Meško. Pahor. Pregelj Remec. Šorli. Samec i. dr.), poučni del. za naše malčke, ženski svet, iz našc književnosti. listek. slike. satire uganke kratkočasnice. zdravstvo, gospodarstvo itd. Tol^ka pestra družba pod zelo spretnim uredništvom bivšcga tov. Franceta Bevka. ie zainteresirala naš sroriški svet za mnogo duševnih stremlieni ki j:h težko dobiš v kakem drugem Hstu. Zadnje čase abjavlja še članke iz sociiologi.ie vzgoje in na stranicah tudi aktualne dogodke iz politike. Povdarjam zlasti. da ie ostal list kljub popularnosti v umetniškem oziru na višini časovnega razvoja, ogibajoč se spretno najnove.;ših ekstrernnih umetniških struj. V »Listku« prinaša zelo primerne i-n značilne izvlečke iz novoizšlih kniig in publikacij. s primerno oriientacijsko spremljavo. Prepričan sem. da dobi v tem listu slednji naš človek. od resnega inteligenta do preprostes:a seljaka svoi duhovni delež. Registrdral ie vedno vsak najmanjši poiav na našem kulturnem polju. Opazil sem, da so bile ljudem posebno všeč karikature s politiškitn ozadiem. Soglasna sodba kompetentnih mož pravi da ie to do danes naš naiboljši družinski list. Zakai bi ne vzeli vzgleda tukaj? Imaim s tein Iistom tudi nekai izkustev. zato iih navedem. Prvo leto ie izhaiala »Mladika« kot nabožen - znanstven list. z leposlovnimi ocvirki. Ljudstvo io ie odklanialo Po eni, strani preveč doktrinarska. je prinašala v leposlovju plehko blago enodnevne Hterature. Toda »naš narod moder ic kot krali Mat;až« in ie hitro sooznal. da ni to glas srebrnih srčnih strun. temveč odjek niegovemu srcu daljniih neuglašenih piščalkarjev. Drugo leto je začel izhajati list pod onim vidikom. ki sem s:a obrazložil zgorai. S številkami prvih letnikov smo kurili, ker jili ljudstvo niti jemalo ni več, čeravno so bile plačane a z drugi-m letnikom smo doživeli slučaie ko nas ie preprosti človek vprašal na cesti: »Prosim. je že prišla ,Mladika'?« Seveda je treba za to vzgoie narodove iin — naše. In to ie najsvetejša naloga ,naše najbližje bodočnosti, s predpostavko, da uredimo prei pri sebi in odložimo ščipalnik.  ' NadaUnio besedo pri tem snovanju imaio naši udeleženi odseki. oziroma naša osjn;išča, okraina učiteljska društva. Pravi družinski list mora biti bogat raznovrstne siiovi tedaj precei obsežnejši od b^všesa »Uomačega ognjišča«. Toda nikdar ne z vsiljivo tendenco. Vedno več »dulce« kot »utile«. ki pride kot nameček, Da ne v obliki učenih razprav. Sicer ie pa resna leposlovna stvar. pravilno zaokrožena. najbol;ša vzgoia. Kardinalna napaka vseh takihle naših podietij je bila doslei ta. ker nisrao znali ora:anizirati sotrudnikov. Kdor pač pride mimo. vrže kamenček k stavbi iz česar seveda ne more priti kai pomembnega. Najprej ie treba delavcev. ker sami jih nimamo dovolj. Treba je širšega kroga. To se mi ie zdelo koristno opomniti. Mogoče noišče bodoči organizovatelj tudi v tem kako zrno. Fr. L. Šolski odri in pevski zbori. —po Sv. Trojica v Slov. Goricah. V korist ubogim šolarjem se uprizorita na šolskem odru dne 17. grudna t. 1. in 6. prosinca 1923, vsikdar ob 15. po dva igrokaza s petjem in sicer: «Sirota« v štirih dejanjih. »Božični sen nedolžnega otroka«, enodejanka s petjem in živo sliko. »Teta iz Amerike«. mladinska igra v dveh dejanjih. »Človeški poklic, spisala Marica Gregorčičeva. Sosedne šole se uljudno vabijo k mnogobroiini udeležbi. — šolsko vodstvo. —po Šmartno na Pohorju. (Šolski oder.) V -nedeljo. 19. novembra je priredilo tukajsnie šolsko vodstvo o priliki otvoritve renoviranega šolskega poslopia pod vodstvom nadučitelja g. Zagažen Ivana v prid novemu šolskemu odru krasno mladl-nsko mo »Lažnjiva Milena«. Vsi otroci so kar najboljše rešili svoje naIoge ter želi od ljudstva ki ie napolnilo veliko šolsko sobo do zadniega kotička, buren aplavz. Uvodoma je g. nadučitelj piedaval o temi »Šola in dom« ter vplival na starše. da bi redneje pošiliali otroke v šolo podpirali učitelja v vsakem oziru ter pošiljali tudi šoliodraslo mladino po knjige v šolsko kndižnico, ki je na novo urejena. — Ker je prireditev res krasno uspela, jo hoče vodstvo ponoviti v Slov. Bistrici. da čim prej plača šolski oder. Prvi roditeljski sestanek smo Imell na Brezovici 26. listopada t. 1. Predaval je šol. voditelj o šoli: 1. o potrebi šolanja otrok in je pozival starše, naj pošiljajo otroke r e d n o v šolo. 2. Izreja in vzgoja do 6. leta. 3. Kot privlačno točko je prečital »I z k a z« o zdravstvenem stanjti prebivalstVa v Sloveniji i. 1921. (Ur. lisf 26". okt. 1922. št. 111). Udeležba je bila prav povoljna, starši zadovoljni.