Leto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za '/« leta 35 lir, za V* leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani,
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino. Industrijo, obri in denarništvo
Številka 81.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
f*faaia vsak torek
Liubliana, forefc 29. iuilia 1941-XIX
C«wSSS 0*60
Skrb Visokega Komisarja za gospodarske ustanove
Vis. Komisar Eksc. Grazioli posveča največjo skrb gospodarskim in socialnim razmeram pokrajine in kjer koli se mudi, povsod obišče gospodarske ustanove in podjetja ter se pogovori z delodajalci in delojemalci. Njegova velika skrb za gospodarsko aktivnost in za zvišanje socialnega standarda se je pokazala tudi te dni v Ljubljani, ko ga je, kakor so že obširno poročali dnevniki, vodila pot od živilskega trga do Mestnega doma, do raznih javni h del in potem v nekatere tovarne.
V tovarni »Štora«, ki v polnem obratu zaposluje 250 delavk in delavcev, je Viis. Komisar posetil vse prostore, kjer spretne delovne moči s pomočjo kompliciranih strojev izdelujejo prte, zastore, blago m pohištvo itd., v veliki tovarniški dvorani pa je nagovoril delavstvo. Priznanje im občudovanje je izrekel obratu in delavstvu zaradi visoke strokovne kvalifikacije ter izrazil nado, da se bodo gospodarske razmere zboljšale ter omogočile večja bremena v korist delavstva. To in današnje težke čase naj delavstvo upošteva ter se zaveda, da pomeni za vsakega danes že zelo mnogo, če lahko mirno živi ter se posveča svojemu delu.
S	poudarkom, da je in ostane njegova prva skrb mirno življenje
redno delo delavstva ter napredek pokrajine, je Eksc. Vis. Komisar zaključil svoj nagovor, *i je bil sprejet s polnim razumevanjem.
Pivovarna »Union« je s svojimi modernimi napravami zbudila zanimanje visokega gosta, ki pa je tudi tu v daljšem razgovoru z obratnimi zaupniki pokazal svojo veliko skrb za razmere delavstva. Vis. Komisar je posetil vse oddelke pivovarne, ogledal si je kalorično centralo ter se pomudil tudi v laboratoriju. Z odobravanjem je pozdravil načrte podrtja, ki namerava zgraditi delavstvu menzo in zdravstvene napra-j'e’ kakor kopališče in umivalnice. Izrazij je željo, da bi bili načrti cimprej uresničeni, podjetju pa je Zagotovil svojo naklonjenost.
Svoje obiske je zaključil Eksc. Vis. Komisar v tovarni kleja ob Šmartinski cesti. Pregledal je vse obsežne naprave tovarne ter se živo zanimal za dobave surovin in Pronvet izdelkov, ki so poznani tudi po vsej Italiji. Nekdaj so mnogo kleja izvažali v čezmorske države, želatino pa največ v Belgijo.
V vseh teh obratih je dajal Vis. Komisar vzpodbudne nasvete in predloge podjetnikom, delavcem in nameščencem, ki so vsi za obisk in dobrohotne besede iskreno hvaležni.
Upravni svet Pokrajinske delavske zveze
J? stavljen in so v njem pred-v“ 'v>niki vseh delavskih in name-
^ strokovnih organizacij, ki
bil© ^°Va'e ““»tajno Pa so .. ganjene v Strokovni kom is i-! ,P ni strokovni zvezi, Narod-1 s rokovni zvezi, bivši Jugoslo-V^T1 ^ .^rokovni zvezi in Zvezi nizenih delavcev. Združenje trgovskih nameščencev zastopa v upravnem svetu Alojzij Sitar, zastopnika organizacije nranufaktur-nih nameščencev in združenja Uradnikov socialnega zavarovanja Pa bosta pozneje določena.
Novi red v evropskem lesnem gospodarstvu
Kakor v vseh drugih gospodarskih sektorjih, tako je vojna tudi v evropskem lesnem gospodarstvu povzročila velike spremembe. Taiko je popolnoma odpadel za evropske lesne države angleški lesni trg, ki je konsumiral največ lesa. Na drugi strani pa so tudi silno padle dobave lesa iz skandinavskih in baltiških držav, ki so bile največje dobaviteljice lesa za evropski trg. Ze samo te spremembe so zahtevale novo ureditev evropskega lesnega trga in po nemški zasnovi naj se ta izvede takole:
Ves evropski lesni trg naj bi se uredil po načelu, da se doseže ravnovesje med proizvodnjo in potrebo po lesu. Pri tem naj se v prvi vrsti upošteva potreba Nemčije in vseh od vojne prizadetih držav. Vsa Evropa naj se v ta namen razdeli v dva velika gospodarska prostora, v Severno in Bal-tiško-morski prostor ter v Podo-navsko-jadransko-srcdozemski prostor.
V	prvem prostoru so se že ustanovili potrebni gozdni in lesni odbori in v Kodanju je bila pred kratkim že 3. skupna seja odborov iz držav tega prostora. V glavnih obrisih je tudi že določeno bodoče sodelovanje lesnih proizvajalcev in potrošnikov. Ne bodo več določali lesni izvozniki, katere količine lesa se izvozijo, temveč sta sečnja in lesni izvoz pod nadzorstvom in se določujeta po nemškem načrtu.
Za lesne presežke pa se ustvarijo jamstva za prodajo, da se cene stabilizirajo in doseže enakomerna zaposlitev. Lesno-uvoznim deželam pa se priznava pravica do enakega uvoza lesa. Da se zmanjšajo transportni stroški, se morajo uporabljati najkrajše zveae. Za prevoz po morju naj se zgrade posebne ladje, ki naj bi na povratku prevažale premog. S posebnimi dogovori med lesno-pTedelovalnimi obrati naj bi se izločila vsaka nepotrebna konkurenca. Tudi cene bi se določale sporazumno.
Za Podonavsko-jadransko-sredo-zemski prostor so se odločili za drugo postopanje, ker manjkajo v nekaterih deželah za organizacijo trga primerne organizacije. V Berlinu se je ustanovila Nemška gozdna in lesno-gospodarska družba kot stalna organizacija, ki naj bi v posameznih deželah ustanovila svoje podružnice. Upravo teh podružnic bi vodili Nemci in zastopniki dotičnih dežel paritetično. Nemčija je pripravljena dati potrebna sredstva ea povečanje proizvodnje v lesno-produkcijskih deželah ter je tudi pripravljena sodelovati pri upravi gozdov teh dežel. Kot vzor za takšno sodelovanje se navaja Neinško-romunska gozdna in lesno-gospodarska družba. Madžarska in Bolgarska sta že pr istali na ustanovitev podobnih družb, pričakuje pa se, da bosta dali svoj pristanek tudi Slovaška in Hrva-
ška.. Nemci izrečno izjavljajo, da nikakor nočejo s tem sodelovanjem vsiljevati svojo voljo, temveč doseči le večjo enotnost in red na evropskem lesnem trgu.
V Nemčiji sami je bilo lesno gospodarstvo sedaj še bolj ostro organizirano. Velika Nemčija ima skupno s protektoratom in vzhodnimi pokrajinami 20,7 milijona ha gozda, od katerih odpade 13,9 ha na iglasto, 4,5 milijona ha na listnato drevje. Proizvodnja pa še daleč ne krije potrebe. Proizvodnja dosega v celoti 64,5, potreba pa 81,8 milijona kuibikov. Potreba uvoza je torej zelo velika, zlasti še, ker je domača sečnja dosegla že 150% normalne. Ze sedaj so pripravljeni veliki načrti za pogozdovanje, ki naj se začne po vojni.
V zvezi z vojnimi dogodki se je v Nemčiji gradnja lesenih hiš, lop in barak reorganizirala. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo je v soglasju s pooblaščenci štiriletke, gen. pooblaščencem za drž. upravo in vrhovnim poveljništvom oborožene sile odredil enotno vodstvo in dvig proizvodnje. Imenoval se bo poseben pooblaščenec za lesne stavbe. Z normiranjem stavb naj se dosežejo čim večji prihranek materiala in enotnost cen ter druge prednosti. Poleg tega so bili vsi proizvajalci lesenih hiš, lop in barak prisilno združeni v eno združenje.
Nazadovanje plovbe na Dalinem vzhodu
V	1. letošnjem četrtletju se prvič po izbruhu sedanje vojne občuti na Daljnem vzhodu veliko pomanjkanje ladij. Večina držav je uredila plovbo svojih ladij tako, da so zavarovani predvsem njih lastni interesi. Od teh ukrepov so zlasti prizadeta tranzitna pristanišča brez lastnega brodovja kakor na primer Šangaj. Tako si uvozniki žita v šangaju že štiri mesece zaman prizadevajo, da bi dobili ladje za prevoz žita iz Avstralije. Za prevoz blaga iz Bombaya je ostalo tako malo ladij, da morejo te prepeljati komaj polovico bombaža, ki ga potrebuje Šangaj. Tudi prevoz premoga iz Kalkute v Šangaj je tako zelo padel, da so morale elektrarne proizvodnjo toka znižati na 30 odstotkov.
Tudi v drugih deželah Daljnega vzhoda so nastale hude transportne težave. Filipini so mogli vkrcati šele eno tretjino svoje uvozne kvote sladkorja za USA in so v nevarnosti, da bodo USA kupile sladkor v Zapadni Indiji. V plovbi z Nizozemsko Indijo in Malajsko imajo prednost kavčuk, kositer in manganova ruda in mora vse drugo blago čakati, da se prevozi to blago. Siam si zaman prizadeva, da bi ustavil stalno nazadovanje pomorskega prometa.
Prevoznina je sedaj dva do trikrat tako visoka kakor v prvih mesecih pred vojno. Posebno pa se je podražila prevoznina za obalno plovbo. Prevoznina iz Siama v Šangaj je prav tako visoka kakor za trikrat bolj dolgo pot iz San Francisca v Šangaj. Vendar pa prevoznina še ni dosegla te višine kakor v svetovni vojni, ker skušajo vse
države preprečiti prevelik dvig prevoznine.
Pomanjkanje ladijskega prostora je nastalo na Daljnem vzhodu predvsem zaradi angleške pomorske ladijske prometno politike. Štiri petine angleških ladij je bilo od izbruha vojne odpoklicanih z Daljnega vzhoda. Celo parnike za obalno plovbo in pomožne ladje ladijski promet v Šangaju je zato padel od mesečnega povprečja v višini 550.000 ton na 125.000 ton.
Angleži nameravajo še bolj omejili promet svojih ladij na Daljnem vzhodu in vsem ladjam, ki imajo nad 4000 ton, je plovba v vodah, ki so pod japonskim območjem, prepovedana. Enako postopa tudi Kanada.
Japonska je dolgo vrsto let čakala na to, da zavzame mesto britanske morske plovbe na Daljnem vzhodu. Sedaj je sicer za Japonsko nastala ta prilika, toda Japonska je ne more izkoristiti. Lastnih ladij ima komaj toliko, da more zadostiti svojim lastnim potrebam. Več ko en milijon ton ladij je japonska admiraliteta rekviri-rala za plovbo v kitajskih vodah. Od ostalega ladjevja sta dve tretjini koncentrirani v Rumenem morju. Japonska ne more dati svojih ladij na razpolago za mednarodni pomorski promet in zato je japonsko trgovsko ladjevje ves čas vojne s Kitajsko ob skoraj vse svoje devizne zaslužke.
Zelo pa je narastel promet z ameriškimi ladjami, toda skoraj izključno samo z Nizozemsko Indijo in Malajsko, ki dajeta Ameriki potrebne surovine. Vojna nevarnost z Japonsko pa v zadnjem
času še bolj zadržuje ameriške ladje od Japonske. Od ladij, ki jih grade USA, je le neznaten del določen za plovbo na Daljnem vzhodu in samo stare, že odslužene parnike dovoljuje washingtonska vlada prodati kupcem z Daljnega vzhoda.
Italijanske in nemške ladje, ki so v japonskih vodah, se sicer vzdržujejo za plovbo, ne upajo pa se odpluti na morje, ker je angleška kontrola na morjih še vedno zelo intenzivna. Grške, nizozemske, norveške ladje pa se ravnajo popolnoma po navodilih iz Londona. Zato ni nikakega upanja, da bi se plovba na Daljnem vzhodu dvignila. Edino sovjeti so povečali svoj promet in sovjetski parniki prevažajo azijske kovine in surovine v Združene države Sev. Amerike, iz teh držav pa uvažajo ameriške stroje in zemeljsko olje v Vladivostok.
Zakladni boni »Banca d’Italia«
Ljubljanska podružnica banke >Banca d’ltalia« je izdala redne zakladne bone, ki so bili v naši javnosti zaradi dobrega obrestova-nja in drugih ugodnosti, ki jih nudijo, zelo ugodno sprejeti.
Ti zakladni boni se obrestujejo: z eno- ali dvomesečnim rokom zapadlosti po 3.25 »/o, s tri- do štirimesečnim rokom po 3.75 °/o, s pet-do šestmesečnim rokom po 4.25°/c, s sedem- do devetmesečnim rokom po 4.75 °/o in z 10 do 12 mesečnim rokom zapadlosti po 5 °/». Obresti se plačajo kupcem bonov vnaprej takoj ob nakupu bonov.
Cene in mezde v Bolgariji
V	zadnjih mesecih so se v Bolgariji življenjske potrebščine podražile za 36 °/o. Ko je vlada dovolila zvišanje cene za pšenico od 4.30 na 5.20 levov (pred vojno je bila cena 3.50 leva), je istočasno preprečila porast cen pri blagu, ki ga kmetje najbolj potrebujejo. S sredstvi, ki jih daje na razpolago sklad direkcije za zunanjo trgovino, je bilo celo omogočeno, da dobivajo poljedelci najpotrebnejše blago tudi po znižanih cenah. Tako n. pr. je pri uvozu 3000 ton modre galice znašala nabavna cena s transportnimi stroški vred okrog 40 levov, vinogradniki pa dobivajo modro galico za 28 levov.
Podražitvi življenjskih potrebščin je moralo slediti zvišanje mezd in plač. Nižje mezde in plače so bile zvišane za 30 do 35 °/o, srednje pa za 27 °/o.
Nekaj o italijanski sladkorni industriji
Družba Societit Italiana per l’In-dustria dogli Zuccheri v Rimu je
eno največjih italijanskih sladkornih podjetij. V lanskem poslovnem letu je dosegla družba 15,78 (predlani 16,17) milijona lir čistega dobička in bo izplačala pri glavnici 150 milijonov lir 9.8 (lani 9.6) odstotno dividendo.
Poslovno poročilo družbe navaja, da je ugodna letina sladkorne repe omogočila doslej še ne doseženo proizvodnjo sladkorja in alkohola. Navzlic mnogim težavam, zlasti pri nabavi suirovin, je potekalo obratovanje družbe normalno. V Rovigu je začela znova obratovati žganjama, ki je bila že dve leti izven obrata. Dobave sladkorja potrošnikom so se zaradi racio-niranja potrošnje zmanjšale, cene pa so ostale neizpremenjene na višini iz 1. 1987. Vse večje zaradi draginje nastale produkcijske stroške je torej prevzela družba sama. Družba zato upa, da bodo tudi letos oblasti določile trdne prodajne cene za sladkorno repo.
Poslovno poročilo tudi navaja, da se pripravlja sklenitev triletne pogodbe med italijanskimi sladkornimi tovarnami.
Vrednost blagovnih .zalog je v bilanci izkazana s 141,8 milijona lir, dočim je bila v prejšnjem letu izkazana le s 87,8 milijona lir.
Hrvatska steklarna v Humu pri Ormožu
Pri določitvi meja med Nemčijo in Hrvatsko je Hrvatski pripadel kraj Hum pri Ormožu, ki se zdaj imenuje Hurnska Straža. Tovarna zelenega in rjavega stekla (steklenice iza mineralno vodo in pivo) v tem kraju je zdaj edina steklarna- na Hrvatekem. V trgovinskem dogovoru med Nemčijo in Hrvat-sko je določeno, da bo Nemčija brez carin uvažala izdelke humske steklarne, Hrvatska pa bo brez carine dobivala belo in medicinsko steklo iz steklarn v Hrastniku ob Savi in pri Rogaški Slatini.
Edina hrvatska steklarna ima pri svojem obratovanju tudi to težavo, da je železniška postaja za Humsko Stražo na nemški strani. Obrat je zvezan z železniško postajo s svojo industrijsko progo, a po sredi te proge teče državna meja. Obstoj in razvoj humsike steklarne je odvisen od dveh problemov: Ali bi bilo na Hrvaitskem dovolj odjemalcev za izdelke razr širjenega obrata in ali bo mogoče nabaviti dovolj potrebnih strojev za steklarno?
Zagrebški listi menijo, da bo rešitev teh dveh vprašanj mogoča šele po vojni, ko bo treba ustanoviti še eno steklarno, ki bi obrat v Humski Straži dopolnjevala.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 29. julija 1941-XIX.
Štev. 81.
Komisija za urejanje valutnih sporov uspešno končala svoje delo
Komisija, ki jo bila imenovana od Vis. Komisarja za urejanje ev. sporov, 'ki bi nastali ob zamenjavi dinarjev v lire, je končala uspešno svoje delo. Oto razpustu komisije je izrekel Vis. Komisar Grazioli vsem članom komisije svoje prizna an jo.
Societa di Monteponi, Turin
Med najpomembnejša italijanska Tudarska podjetja spada tudi družba Societa di Monteponi v Turinu. Skupno z družbo »Montevecchio«-Soc. Italiana del Piombo e dello Zinco proizvaja 75 °/o vse italijanske svinčene in 65 °/o vse cinkove proizvodnje. V lanskem poslovnem letu je dosegla družba 5,94 milijona lir čistega dobička in bo izplačala na delniško glavnico 100 milijonov lir 5 °/o dividend©. Poslovno poročilo upravnega sveta navaja, da je ostala proizvodnja svinca približno ista ko predlani. Dvignila pa se je proizvodnja cinka in pirita, svinčene kovine in elektrolitičnega cinka. Družba je lani dosegla sicer manjši dobiček ko predlani (7,2 proti 5,94 milijona lir lani). Zmanjšanje čistega dobička je posledica draginje, ker so se produkcijski stroški zvišali za približno 200 %, dočim je zvišala družba svoje prodajne cene le za 35°/o.
Rudniki družbe, katerih najvažnejši je v Iglesiju na Sardiniji, so mogli navzlic mnogim težkočam vzdržati normalno obratovanje. Livarna v Vado Ligure, ki je trpeli zaradi sovražnih vojnih operacij, je mogla po kratkem prestanku svoje obratovanje še povečati, da je ob koncu leta njena proizvodnja prekosila predlansko.
Naredba o zvišanju plač in mezd
Silno narasla draginja je spravila posebno vse nameščence s stalno plačo v silno težaven položaj, ker mi njih plača zadostovala nič več niti za nakup najnujnejših življenjskih potrebščin. Zato jo vsa uvidevna gospodarska javnost pozdravila ukrep Vis. Komisarja, da je izdal posebno naredbo o prilagoditvi plač zvišanim cenam. Večina podjetij je zato tudi takoj izvršila svojo dolžnost po navedeni naredbi in zvišala plače svojim lameščencem. Nekaj podjetij pa tega še ni storilo in zato smatramo za potrebno, da znova opozorimo na dotieno naredibo Vis. Komisarja. Naredba se glasi:
Člen 1. — Od 1. julija 1941-XIX dalje se zvišujejo uradnikom in delavcem in vobče vsem nameščencem pri oblastvih bivše jugoslovanske države, bivše dravske banovine in pri drugih javnih oblastvih in poldržavnih ustanovah kakor 'tudi zasebnih delodajalcih prejemki, kakršni so bili dne 15. marca 1941-XIX, takole:
mesečni prejemki pod L. 600.— za 20°/»,
mesečni prejemki pod L. 900.— za 15%, mesečni prejemki pod L. 1200.— za 12%,
k Italijanskega gospodarstva
Cena svinjam, težkim 160 kg in najboljše pasme, je bila v Rimu maksimirana na 10.75 lire za kg žive teže.
Urad za cene pri Fašistični zvezi v Trstu je določil kot maksimalno ceno za 'kondenzirano mleko v posodicah za 385 g na 7.50 lire, za domača sveža jajca v nadrobni razprodaji pa na 1.30 lire.
Italija bo znatno povečala proizvodnjo koksa. V ta namen je družba Cokitalia v Milanu, ki je že sedaj dosegla letno proizvodnjo 800.000 ton koksa, povečala svojo delniško glavnico od 100 na 200 milijonov lir, družba Cokspuania pa od 1 na 75 milijonov lir, da bo narasla njena letna proizvodnja koksa na 200.000 ton.
Med italijanskimi in nizozemskimi industrialci je bil to dni sklenjen sporazum, po katerem bodo nizozemski industrialci dobavili Italiji' še letos 2,5 milijona kg kazeina, ki je potreben za izdelavo umetne volne.
Olje iz koruze
V nekem velikem mlinu v Bol ga riji so napr a vili razne poskuse za pridobivanje olja iz koruze Poskusi so pokazali, da daje koruza 81 % moke, 12 % klic, 5% otrobov in 2% odpadkov. Iz klic pa ge da, kakor so dokazali izvedeni poskusi, pridobivati olje. 100 kg koruznih klic da 20 do 25 kg olja Tako olje, ki je lahko prebavljivo in prav redilno, uporabljajo že dolgo v Ameriki. To, kar ostane pri proizvodnji olja iz koruze, pa predstavlja prav dobro krmo za živino.
V Bolgariji pridelajo na leto povprečno 1 milijon ton koruze in ke-r znaša domača poraba komaj polovico pridelka, bi se dalo računati z letno proizvodnjo 10 mi lijonov kg koruznega olja. Že v kratkem bo ustanovljena v Bolga riji prva tovarna za olje iz kormze,
mesečni prejemki pod L. 2500.— za 10%, mesečni prejemki nad L. 2500,— za lir 250.—.
Člen 2. — Za določitev odstotka zvišanja prejemkov, ki se ne izplačujejo na mesec, se morajo najmanjši zneski iz čl. 1. prirav-nati tako, da se šteje 25 delovnih dni za en mesec in šest delovnih dmi za en teden.
Člen 3. — Če so bili prejemki morda zvišani po 15. marcu 1941-XIX, mora to zvišanje ostati v veljavi, se pa eventualno všteje pri novih prejemkih, ki gredo po zvišanju iz člena 1.
Člen 4. — Za delovna razmerja, ki so se začela šele po 15. marcu 1941-XIX, se morajo prilagoditi prejemki zvišanim življenjskim stroškom s sporazumi, ki se sklenejo med pristojnimi strokovnimi organizacijami, če bi se pa sporazum ne dosegel, se določijo po Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 5. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave, t. j. s 5. julijem t. 1., v »Službenem listu za L j ubl j ansko pok raj i no«.
Ljubljana 5. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
stotov pridelka, po agrarni reformi, na malih kmetijah pa samo 8,5 metrskih stotov. Za izdatnejše obdelovanje zemljišč je- romunska vlada že lani naročila v Nemčiji mnogo poljedelskih strojev. Precej strojev je že razprodanih, ostale pa bodo razdelili med člatne kmečkih delovnih zajednic, ki bodo dobili tudi raznovrstno orodje in seme.
Doma in po sveti
Bližnii vzhod in angleški kapital
»Sudost-Echo« ceni vloge angle-1 Iranian Oil Co. in Irak Petrol Co..
škega kapitala v državah Bližnjega vzhoda na četrt milijarde funtov. Od tega odpade na posojila 115 do 120 milijonov funtov, ostalo pa na razne investicije.
Največji delež (70—80 milijonov funtov) angleškega kapitala je v Egiptu. Najbolj se angleški kapital udejstvuje v egiptskem gospodarstvu z bombažem, velike pa so tudi angleške vloge pri najmlajši družbi za pridobivanje olja Anglo-Egyptian Oilfield Co., pri telegrafski družbi ter pri raznih javnih ustanovah in podjetjih. Močno je udeležen angleški kapital tudi v angleško-cgiptskem Sudanu. Te vloge v četrtini milijarde niso vštete, utegnejo pa doseči višino vlog v Egiptu.
Na drugem mestu je Turčija (60—70 milijonov funtov), a tu odpade pretežna večina angleškega kapitala na posojila, ki jih je Anglija v zadnjih letih delila po svojih političnih vidikih in računih. Le malo angleškega denarja je v turškem gospodarstvu, ki ne mara tujih vplivov.
Drugače pa je v iranskem gospodarstvu, kjer je največja družba za pridobivanje olja Anglo-Iranian Oil Co. popolnoma v angleških rokah in je sploh težko najti kako večje podjetje brez večje angleške udeležbe. Anglo-
kjer so udeleženi tudi Američani, sta največji podjetji za zemeljsko olje na Bližnjem vzhodu. Investicije kapitala v obeh cenijo na 30 do 35 milijonov funtov in odpade od tega na Angleže okrog 25 milijonov funtov. Angleška posojila v Iraku znašajo 7 milijonov funtov.
Težavna je ocenitev angleškega kapitala v Palestini, ker sta tam angleški in židovski kapital tesno spojena. Po angleški cenitvi je palestinskem gospodarstvu angleških investicij za blizu 20 milijonov funtov, dočim znašajo posojila
6	in pol milijona funtov,
Še bolj kakor višina angleških investicij kapitala na Bližnjem vzhodu je važna njih svrhat. Kapital je vložen predvsem iz političnih in strategičnih namenov. Zveza gospodarskih in političnih interesov se povsod dovolj jasno izraža Najbolj pa prihaja do izraza z angleško udeležbo pri sueški družbi ki je sicer francoska, a vendarle pod kontrolo anglešk6^3 kapitala.
Političnemu cilju služijo tudi angleške banke na Bližnjem vzhodu. National Bank of Egypt in Bank of Irak sta angleški družbi in ker izdaja prva egiptske, druga pa iraške bankovce, je finančna kontrola obeh držav v angleških rokah.
Preureditve romunskega gospodarstva
«Sudo6t-Edio> opisuje gospodarske reforme, ki so jih letos začeli uvajati v Romuniji v namenu kontrole in boljše usmeritve potrošnje, ter meni, da je Romunija na pravi poti načrtnega gospodarstva. Najvažnejše reforme so naslednje:
Zaradi preskrbe prebivalstva do nove žetve, ki prav dobro kaže, je vlada zasegla vse zaloge žita v državi. Zasežene so tudi vse zaloge ovčjih kož in privatna industrija je morala dati na razpolago vse svoje zaloge aluminija in kositra, da bodo razdeljene in uporabljene po zahtevah vojnih potreb.
Zelo važno gospodarsko refor mo predstavlja tudi ustanavljanje kmečkih deloivnih zajednic, ki bo-
do pod državno kontrolo v posa možnih okrajih opravljale poljedel ska dela s pripomočki, ki jih bo dajala država brezplačno na razpolago. V zajednice bodo sprejeti kmetje, ki imajo najmanj po 10 ha zemljišč, skupna posest zajedni čarjev ene občine p* bo morala znašati najmanj 200 ha.
Kmečke delovne zajednice naj bi popravile napake, ki jih je zagrešila v Romuniji agrarna reforma ko se je ustavila na polovici poti Mali kmetje so v prvih letih po vojni sicer dobili nekaj zemlje, niso pa dobili produkcijskih sred stev in tako se je polagoma znižal pridelek za 25%. Pred agrarno reformo je dal na velikih posestvih 1 ha povprečno 11,5 metrskih
Položaj na vzhodni fronti se
more na podlagi nemških vojnih poročil označiti takole: Glavni boji se vodijo v smereh proti Leningradu, Moskvi, Kijevu in Odesi. Nemške čete napredujejo navzlic težavnim terenskim razmeram, slabim cestam in tudi vremenskim neprilikam stalno in po načrtu. Odpor sovjetskih čet je sicer močan, vendar pa so sovjetske čete povsod prisiljene k umiku. Izgube sovjetskih čet so zelo velike, in sicer tako na ljudeh ko na vojnem materialu. Tudi na romunsko-nemškem frontnem odseku se sov-etske čete umikajo. Po zadnjih vesteh so nemške čete dosegle posebno velike uspehe proti Leningradu.
Zadnje nemško vojno poročilo z dne 28. julija poroča, o bojih na' vzhodni fronti: Bitka pri Smolen-sku se bliža svojemu uspešnemu zaključku. Vsi poskusi, da bi se preprečilo uničenje obkoljenih sov. 'etskih vojsk, so bili preprečeni. V Ukrajini prodirajo zavezniške čete kljub najtežjim prometnim razmeram za umikajočim se sovražnikom neovirano naprej. Na finskem bojišču so nemške in finske čete kljub žilavemu sovražnemu odporu zavzele novo ozemlje.
Nemci poročajo, da so Angleži v spopadih nad Rokavskim prelivom treh dneh izgubili 102 letali, Nemci pa samo sedem.
Japonska vlada je izdala o fran-cosko-japonskem sodelovanju v obrambo Indokine daljšo deklaracijo. V njej naglasa, da je bilo doseženo med francosko in japonsko vlado popolno soglasje glede obrambe Indokine in da bo Japonska izpolnila vse svoje obveznosti v varstvo Indokine. Japonska bo spoštovala integralnost Indokine ter francosko suvereniteto nad to deželo. Novi sporazum, ki je bil sedaj dosežen, je bil sklenjen popolnoma v duhu prejšnjih dogovorov francosko vlado.
Angleški veleposlanik v Tokiu je prišel v japonsko zunanje ministrstvo ter v imenu svoje vlade odpovedal vse gospodarske pogodbe Vel. Britanije z Japonsko.
V	odgovor na iz Washingtona odrejeno zaporo vseh japonskih dobroimetij v Združenih državah je japonska vlada odredila zaporo vseh ameriških dobroimetij na Japonskem.
Ministrski predsednik Siama Son-grama je izjavil, da je Siam trdno odločen, da ostane tudi v bodoče v konfliktu zaradi Indokine strogo nevtralen.
Turški radio je odločno zavrnil vse vesti o nekem dozdevnem pritisku Nemčije na Turčijo. Kako neutemeljene so te vesti, se vidi že iz tega, da sta tako turški zunanji minister ko gen. tajnik turškega zun. ministrstva na počitnicah.
Bolgarska vlada je vložila v Moskvi oster protest zaradi bombardiranja bolgarskih mest po sovjetskih letalcih. Sovjetska vlada je protest odklonila, kar je napravilo v Sofiji zelo slab vtis.
Finančni komisar Srbije Letica je sestavil novi državni proračun Srbije Proračun je uravnovešen in izkazuje 2315 milijonov din izdatkov Za izredne izdatke, ki pa bodo potrebni, ni nič predvideno. Posebno velike težave so tvorili pri sestavi proračuna izdatki za urad ništvo, ker se je število uradnikov zaradi prihoda uradnikov iz drugih bivših jugoslovanskih pokrajin zelo povečalo.
Svet komisarjev v Beogradu, ki opravlja v Srbiji vladne posle, je imenoval za Bačko posebno upravo, v kateri bodo procentualno zastopani tudi Nemci iz Bačke.
Srbija ima sedaj tri sladkorne tovarne, katerih produkcija znaša letno 4500 vagonov sladkorja. Ker potroši Srbija samo 2300 vagonov sladkorja na leto, bo mogla Srbija izvoziti na leto nad 2000 vagonov sladkorja.
Ameriški finančni minister je predložil kongresu zakonski načrt s katerim se zvišajo razni davki za 3,5 milijarde dolarjev. Zvišanje je potrebno zaradi vojnih izdatkov USA.
Potrošnja cigaret je v zasedeni in nezasedeni Franciji racionirana. Vsak kadilec dobi na teden 40 cigaret ali vsakih 5 dni en zavojček tobaka za pipo.
Kontrola premoženja v Grčiji
Grška vlada je izdala dva zakona, ki naj bi ozdravila javno življenje. S prvim zakonom 'bo izvedena kontrola premoženja, ki so si ga bivši ministri, državni podtajniki1, guvernerji ter drugi visoki državni funkcionarji in privatniki pridobili po 4. avgustu leta 1936. Vlada hoče ugotoviti, kako so bile izkoriščane pozicije ter rodbinske in druge zveze z oblastniki. V roku 30 dni po objavi zakona morajo prizadeti natančno razložiti, kako so si pridobili svoje premoženje. .
Z drugim zakonom pa bodo skušali odpraviti dvojno zaslužkarstvo. Pod kontrolo niso samo uradniki, temveč tudi svobodni poklici. Tako na primer odvetnik ne bo smel delovati kot pravni svetovalec dveh javnih ustanov ali podjetij, zdravnik, ki je profesor univerze, pa ne bo smel izvrševati privatne prakse.
Denarstvo
Iz Nemčije so bili poslani na Hr-
vatsko prvi novi hrvatski bankovci
V	prvi pošiljki jih je bilo za 650 milijonov kun, v kratkem pride pa druga pošiljka za nadaljnjih 600 milijonov kun.
Hrvatska državna banka je obvestila vse emisijske banke, da je uvedena nova hrvatska valuta, katere enota je ena kuna z vrednostjo 0.017921 g zlata. Ta vrednost bi pomenila, da je 100 kun vredno 8.81 šv. franka. V Zagrebu pričakujejo, da bo kuna v kratkem notirala na švicarski borzi.
Ustanovila se je Zveza hrvatskih hranilnic, v kateri je včlanjenih
7	mestnih in 8 drugih občinskih hranilnic. Mestne hranilnice so sedaj v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Karlovcu, Varaždinu, Belovaru in Vinkovcih. V kratkem pa se ustanove še 4 mestne in 6 občinskih hranilnic.
Izvoz kovancev iz Romunije je prepovedan. Vsak potnik sme vzeti seboj 2000 lejev v bankovcih. Nikljasti kovanci po 10, 25 in 50 stotink pridejo na Norveškem iz prometa ter bodo zamenjani s kovanci iz brona in železa.
Gospodarske vesli
Letošnjega dunajskega velesejma,
ki bo od 21. do 28. septembra, se udeleži tudi Italija. Italijanski narodni fašistični institut za zun. trgovino je že organiziral italijansko kolektivno razstavo.
Italijansko-romunska gospodarska komisija je v soboto končala svoje delo. Sklenjena je bila zamenjava določenega blaga med obema državama. Podrobnosti dogovora bodo še objavljene.
Šef gospodarskega oddelka r nemškem zun. ministrstvu dr. Clo-dius je prišel v Ankaro, kjer bo imel važna posvetovanja zaradi poglobitve nemško-turških gospodarskih odnošajev.
Romunski uvoz je dosegel v prvih petih mesecih letošnjega leta vrednost 72©5, izvoz pa 13.287 milijonov lejev, dočim je lani v isti dobi znašala vrednost uvoza 12.538, izvoza pa 17.577 milijonov lejev. Pri uvozu so bili na prvem mestu stroji, aparati in motorji v vrednosti 1235 ter železo in železnina v vrednosti 1182 milijonov lejev. Pri izvozu je na prvem mestu kameno olje, ki zavzema 71,2% vsega izvoza. Vrednost izvoženega olja je 9463, žita 1909, lesa pa 493 milijonov lejev. Od izvoza je odpadlo na Nemčijo 64, na Italijo 12, na Švico pa 6,24%.
Letošnja vinska letina v Franciji se ceni na 70 milijonov hi. Določen odstotek tega vina se bo izvozil v Nemčijo.
*	barva,	pleaira	in
Ze v 24 urah
itd. Škrobi in gretlolika srajce, »vratnike is maniete. Pere, suši, moaga in lika domate perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon it. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani