it. 12.
Poštnina pavšalirana.
V Liuhllani, dne 24. marca 1921.
Leto III.
Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo"
E^T** Izhaja vsak četrtek. H Naročnina:	Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj hI sam!	Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: uradne razglase.............	K 1 — . „ 1-50 • n 2—
Uredništvo in upravni	žtvo lista Je v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).		
Vstal je, aleluja!
Ko vsenaokrog osvaja pomlad deželo in ko vedno bolj ugaša mrtvil-na sila zime, oznanjajo veseli velikonočni zvonovi drugo pomembno zmago, največjo, kar jih je doživel človeški rod, ko je človek zmagal silo vseobsezajoče smrti.
Dasi je izvojeval to zmago sam sin živega Boga, je vendar moral kot človek prenesti vse trpljenjet pretrpeti vso bol in preboleti vse mučeništvo, ker ni zmage brez boja in ni odrešenja brez trpljenja. Tako zahtevajo trdni in neomajni zakoni, ki vladajo človeški rod in katerim se nihče ne more odtegniti.
Divna je bila lepota ideje, vsled katere je nastopil križevo pot Kristus, prinašala je vsemu človeštvu odrešenje in vendar je bila njena zmaga dovršena šele tedaj, ko je z mučeniško smrtjo premagal Kristus vso človeško slabost in s tem pripravil ono veliko zmago ideje, da je mogel osvobojen in odrešen narod ^ailicati: Vstal je, aleluja!
Sin božji se ni hotel odtegniti večnim zakonom prirode in ne moremo se odtegniti njim mi, ki smo sinovi zemlje.
Zato ne pozabimo nikdar, da ni zmage brez boja in da so bili deležni venca zmage samo tisti, ki so za zmago ideje, pa naj je bila ta še tako pravična, žrtvovali vse, kar je bilo v njih moči in storili vse, kar so dopuščale njih sile.
Slovenski kmet ima svojo idejo, ki ie tako pravična in tako sveta kakor malokatera druga na svetu. Žrtev za žrtvijo je doprinašal stoletja slovenski kmet za njeno zmago in danes se vsem vidno bliža vzvišen trenutek, ko se mu že nagiblje zmaga. Ali zmaga še vendar ni dosežena, dasi smo ji blizu. Zategadelj je treba podvojiti delo, pomnožiti po-žrtvovalnost^ da ne bo brez haska vse že doprinešeno trpljenje, da ne bomo osleparjeni za zmago.
Težavna je pot do zmage in le velika in neomajna volja jo premoga. Ker smo mi danes šele na vznožju poti, ki vodi k zmagi, zato ne pozabimo, da je pred nami še polno trpljenja in boja. Čaka nas še marsikatero razočaranje, čakajo nas še vsemogoče neprilike in nasprotniki uam bodo ogrenili z lažmi in kle-
vetami pot, kolikor bodo le zmogli. Ali zaman je njih napor, če je naša volja trdna, zaman njih klevete, če je naša vera živa, ker vedno in vsek-dar je sila ideje nad vsako drugo silo, vsled česar je tudi neodvrnljiva zmaga «Stare pravde».
Toda za zmago treba delati, neumorno in zvesto delati in tik pred njenim uresničenjem še prav posebno.
Slovenski narod, zavedaj se tega, delaj tako, ker ni več daleč čas, ko bo tudi tebi veljal klic: Vstal je, aleluja! Z lastno močjo si nastopil pot k svoji osvoboditvi, z delom jo dokončaj, da izvršiš zapuščino svojih očetov, da maščuješ njih trpljenje! Svojim otrokom si dolžan zmago, svoji časti si dolžan požrtvovalno delo, ker samo to je pogoj Tvojega vstajenje in jamstvo Tvoje več kot zaslužene aleluje!
Ustavotvorna skupščina.
V Beogradu,
dne 15. marca 1921.
Za včeraj popoldne je predsedstvo sklicalo plenarno sejo skupščine, da podaljša rok ustavnemu odboru, ker le-ta še ni mogel dokončati svojega posla. Rok je bil podaljšan do dne 5. aprila; med tem časom zopet ne bo sej skupščine, pač pa se bo moral žuriti ustavni odbor, ker ima še dosti dela pred seboj.
Vsled včerajšnje plenarne seje je bilo danes dosti poslancev v Beogradu. To priliko so izrabili tudi kmetje iz Srbije in Bosne v zemljo-radničkem klubu, zahtevajoč, da «beograjska gospoda» razčisti tako-zvano vprašanje o ustavnem načrtu, katerega klub ni nikdar sprejel, in iz tega vprašanja izvirajočo gonjo zoper Vošnjaka in slovenske člane kluba vobče. Poslanec Čedo Stankovič je zahteval, da se že predloženi načrt podvrže reviziji v plenumu kluba, da se izbaci vse, s čimer se večina kluba ne strinja, in da se načrt šele potem sprejme za klubov načrt. Isto je z vso odločnostjo zahteval tovariš Marko Gakovič. Tista gospoda pa, ki se je v idealno kmetsko gibanje vsilila, kakor kozel v zelnik, in ki jo v Beogradu imenujejo kmete, ki orjejo na Terazijah, in ki že davno koketirajo s sloven-
MANICA:
Vstajenje.
„0d mrtvih vstal je nas Rešnik'1 doni nam iz visokih lin. Z Gospodom letos prvikrat si vstal ti, brat moj, kmet-trpin. Aleluja!
In kot vojščaki, ki nekdaj ob grobu Krista stali so, tako sovragi tvoji zdaj od straha popadali so. Aleluja!
Ti dvigaš se in se smehljaš, na onemogli krič in črt vseh onih, kojim tvoje je vstajenje provzročilo smrt. Aleluja!
Dovolj si pretrpel krivic, dovolj tiranom hlapčeval! Zdaj sam zagospodaril boš in sam postave si dajal. Aleluja!
Velika noč! 0 svet spomin, ko vstal je Kristus, tvoj Gospod! Gospodov dan i tvoj je dan, o kmetski rod, moj mili rod! Aleluja!
skimi. klerikalci, katerim so zadnje čase zlasti vedno izdajali slovenske člane in jih grdili, se je bala te razprave. Da bi jo preprečila, je pritiskala na svoje odvisneže in predlagala, naj klub sklene, da je to načrt kluba zemljoradnikov že od vsega početka. Tovariš Pucelj je konštati-ral, da je to nasilje, ker je vendar do sedaj smatral ves klub načrt ne za klubov, ampak le za načrt trinaj-storice, ki ga je podpisala, a da ga .celo Avramovič ni hotel podpisati in da je predsednik Lazič izjavil, da načrt ni klubov, čemur je Avramovič pritrdil. Slovenski člani kluba bi smatrali tako glasovanje za nasilje zoper resnico in bi morali izvajati posledice. Ker je večina sklenila, naj se o predlogu glasuje, so slovenski člani prijavili svoj izstop ter odšli iz kluba. Izmed ostalih članov je nato osem kmetov glasovalo proti in za resnico, devet gospodov in njihovi odvisneži pa so glasovali za. Vsled tega je pozneje izstopil iz kluba tudi Marko Gakovič, kmet iz Br»sne, ki kot odkril poštenjak ni mogel prenesti terorističnega dikta-torstva poedinih mogotcev, beograjskih zemljoradnikov«, o katerih bomo še govorili. Tudi med ostalimi kmeti vre in čim dalje več jih spregleduje, da je za kmetsko stvar silno slabo, če se je polasti različna gospoda iz rodu političnih špekulantov. Krono intrigantstva pa je dosegel Avramovič dve uri pozneje v ožjem odseku ustavnega odbora, kjer je izjavil v imenu zemljoradničkega kluba, da bodo njegovi člani glasovali brezpogojno za vsako ustavo, čeprav se ne bodo strinjali z njeno vsebino. Tej izjavi se vsa javnost smeje, njegovi najožji pristaši pa so pričeli spregledavati, kajti take izjave so do sedaj na političnem po-zorišču nekaj povsem novega in go-rostasno nezmiselnega.
Izstopivši slovenski člani kluba so si osnovali takoj nov klub, ki se bo zval «Klub samostalnih seljaka». Začasno predsedstvo je prevzel Pucelj, tajništvo Drofenik, blagajništvo pa Majcen.
Popoldne je izdal novi klub ta-le komunike: «V ,Zemljoradničkem klubu' že davno ni vladala ona soglasnost, ki je potrebna za skupno politično delo. Posamezniki so skušali vsiliti večini svojo voljo. Zemljorad-nički časopis ,Selo' je odkrito napadal klubove člane, kateri so se borili proti diktaturi posameznikov. To nezadovoljstvo je zlasti izbruhnilo dne 15. t. m. v klubovi seji, v kateri se je hotelo oktroirati (vsiliti) načrt ustave trinajstorice članov kot klubov na. črt, dasi je bilo razpoloženje Bosancev, Slovencev in pravih šumadijskih kmetov odločno proti temu.
Zaradi teh razmer so vsi Slovenci devet poslancev ,Samostojne kmetijske stranke', izstopili iz kluba ter takoj osnovali ,Klub samostalnih selja-ka' pod predsedništvom poslanca Puclja. Slovenski kmetje, prisiljeni po meščanskih zemljoradnikih zapustiti klub, obžalujejo, da so se morali ločiti od svojih tovarišev, pravih kmetov iz šumadije in Bosne. Slovenski samostojni kmetje pretrgajo stik z ,Zemljoradničkim klubom', s posamezniki, ne pa stika s svojimi tovariši
iz vse Jugoslavije in ne z zemljorad-ničkim pokretom. Prepričani so, da pride v bližnji bodočnosti do sporazumnega dela vseh onih, katerim sta na srcu sreča in korist kmetskega gibanja«.
Zakaj so šli naši iz klnba?
Klerikalci so zagnali hrup po Sloveniji: «Vidite, kmetje, poslanci SKS. so vas prodali, izneverili so se kmetiški stvari. Gre jim samo za ministrske stolčke in za izvoznice !»
Dokler ne izda strankino načelni-štvo oficielnega komunikeja, naj zadostujejo za sedaj v pojasnilo nastopne vrstice. Da se bo vsa stvar prav razumela, se mora poseči seveda nekoliko nazaj.
Od vsehkmetskih strank se je prva v vsej Jugoslaviji ustanovila SKS., in sicer iz potrebe, ker je njeno ustanovitev zahtevalo kmetsko ljudstvo. In tudi ustanovitev sama je bila izvršena od kmetov, ki so videli, kako so vse dotedanje stranke kmeta samo slepile, ga izrabljale kot volilca in ga tudi gospodarsko prav pridno skubile. Po ustanovitvi SKS. in na naše prigovarjanje so se ustanovile podobne (!) stranke tudi po drugih pokrajinah Jugoslavije.
Kmalu po volitvah pa smo prišli na čisto, da vse te kmetske stranke niso kmetske in kmetijske kakor naša, četudi se je čulo med nekaterimi srbijanskimi gospodi kvalificiranimi kmeti, da naš program ni kmetijski.
Pribijem: naš program je kmetijski in kmetski. Ta program stremi za izboljšanjem kmetijstva in hoče, da se kmetova posest in kmetski stan ne samo ohranita, ampak tudi okrepita in izboljšata. Nasprotno pa programi drugih organizacij, zlasti srbijanske kmetske organizacije, niso kmetijski^ ampak so mešanica kmetijskih zahtev in čeprav nezmiselnega, pa vendar vsaj za nekaternike silno «od-rešilnega», komunističnega programa z vsemi prevratnimi posebnostmi. Mi Slovenci nočemo prevratov, ampak hočemo mir. Ker mi ne zahtevamo diktature kmetskega stanu, zato ne dovoljujemo tudi nobenemu drugemu stanu, da bi nas absolutno komandiral.
Srbijanski program, ki ga gotovo niso izdelali kmetje in "ki njegove vsebine najbrže tudi s pravim razumevanjem ne presojajo, torej ta program je program ne kmetske, ne kmetijske, ampak nekak program stranke zemljiške reforme.
Zemljiška reforma ni isto kot agrarna reforma. Agrarno reformo zahtevamo mi! A vedite, da to, kar se danes nazivlie uradna agrarna reforma, ne odgovarja imenu. Agrarna reforma, ki se jo namerava izvesti, ni nikakor agrarna reforma (ni-kaka ureditev kmetijskih odnoša-jev), ampak je, odnosno šele bo, samo «razdeljevanje zemljo. Zemljiška reforma pa je utopija. Zemljiška reforma hoče, da zemlja ne bodi last posameznika, ampak last skupnosti. Ona zahteva, da prirastek na vrednosti zemlje ne bodi v korist tistega, ki zemljo obdeluje, ampak v korist vseh. Zemljiška reforma nosi tedaj na sebi komunistično obilježje. Kmetje načeloma taki reformi ne
ugovarjamo, če katerikoli gospodje komunisti ustvarijo nov rod, ki bi bil z njo zadovoljen, toda dandanes kmetje gotovo ne bomo pospeševali takih komunističnih stremljenj.
Kmet si ni ustvaril stranke za to, da pomaga samega sebe ubijati, ampak ustanovil jo je za to, da svojo lastnino in svoj stan ohrani in okrepi!
Jasno je, da ima tudi vse drugo jugoslovansko kmetstvo iste cilje kot mi, vemo, da ni voljno svoje lastnine proglasiti za skupno lastnino vseh, da ne misli obdelovati zemlje, ki ni njegova, da noče biti samo delavec na zemlji, ki je že skozi veke njegova. Vemo pa tudi, da drugi kmetje po Jugoslaviji ne prisegajo na komunistični zemljiškoreformni program, ki jim ga je izdelala gospoda, katera stremi za popolno pre-uredbo družbe. Vemo dalje, da ti kmetje čisto naravno čutijo z nami ter da bodo lepega dne zapustili svojo komunistično gospodo, katera ima v njihovi organizaciji vse preveč vpliva in katera zahteva od kmetov slepo pokorščino za svoje eksperimente. Tej gospodi postajajo tla med srbskimi kmeti zelo vroča.
Iz programatičnih ozirov torej Slovenci s to zemljiškoreformistično gospodo ne moremo delati skupno. Naši poslanci so bili dolžni zapustiti klub pokretov in se podati na realna tla. Šli so iz kluba v polnem prijateljstvu do ostalih kmetov, pri katerih se vidi, da izpregledujejo, da so zabredli v komunistične vode. Ne bo dolgo in gotovo bodo zopet vsi skupaj, vsi res pravi kmetje, ki jim je za ohranitev kmetske lastnine in kmetskega stanu. Kam bodo šli oni gospodje s svojimi načrti, kateri se niti v tisočletjih ne bodo uresničili, bo nam precej vseeno.
Učiteljstvn!
Ne, da bi Vas rabili za strankarsko delo, se obračamo do Vas, temveč za to, ker trpi vse podeželje na takem gladu duševnega življenja, da smo krivi, če Vas na to ne opozorimo.
Ničesar nočemo očitati in prav radi priznamo, da je med Vami mnogo tovarišev, ki so posvetili in ki še posvečajo vse svoje nikakor male sile narodnemu delu. Na drugi strani pa čutimo tudi dolžnost, da jasno in odločno konstatiramo, da število narodnih delavcev med učiteljstvom »talno in silno pada. Posebno med mlajšimi učitelji in najbolj med učiteljicami.
In to kljub slavnim tradicijam slovenskega učiteljstva, kljub vzornemu delovanju premnogih starejših učiteljev in kljub temu, da je svobodna domovina izpolnila svojo dolžnost do učiteljstva v polni meri.
V interesu šolstva in v blagor vsega kulturnega napredka na deželi povzdigujemo svoj glas in kličemo vsemu učiteljstvu z vso resnobo: »Končajte z mrtvilom, bodite tudi Vi taki, kakršni so bili oni Vaši prvoboritelji, ki niso veljali samo za Vaše vzorne stanovske predvodnike, ampak so sloveli tudi kot kulturni delavci.
Dobivamo dan na dan težke pritožbe in žalibog. moramo priznati, da večinoma upravičene. V zavesti izvršenega dela in velikih zaslug starejšega učiteljstva je dal narod prvim kulturnim delavcem na deželi vse, kar so zahtevali. Bodite pa tudi prepričani, da je
Somišljeniki, ne pozabite na naš tiskovni skladi
2
Delujte kolikor le mogoče za razširjenje »Kmetijskega lista"!
enako mogoče, da narod v zavesti in pod vtiskom nedelavnosti mlajšega učiteljstva prekliče vse svoje dobrote.
Odveč je, če še posebe opozarjamo na silno agitacijo, ki jo vrši velika stranka proti učiteljstvu. Ta agitacija ie nevarna, ker zida na nizkih nagonih mas, in proti njej je samo eno sredstvo: delo, vzorno in požrtvovalno delo.
Živimo v povojnih razmerah, ko je še vse razbito in razdejano in ko je delo edina rešitev. Delati pa je treba po onem starem geslu, da ni mož dolžan storiti samo tega, kar mora, temveč kar more. Danes ne zadostuje, če se učiteljevo delo konča natančno s šolskim zvoncem, ne, danes je učitelj dolžan, da vrši tudi izven šole svojo kulturno misijo, in sicer z vso vnemo in z vso marljivostjo.
Kdor med učiteljstvom ima srce za narod in oko za njegove potrebe, tisti bo tudi brez vsega pritrdil našemu mnenju. Poglejte samo naokoli, kako so vsepovsod neobdelane njive! Ljudsko knjižništvo je pozabljeno, liudska predavanja so prenehala, dežela nazaduje čim dalje bolj in skoraj bosta edino razvedrilo ljudstvu pijača in z njo zvezan poboj. Sramota za človeka in še posebej za inteligenta, ki vidi vse to in ne priskoči na pomoč!
Poleg nedelavnosti pa se je razpasla med učiteljstvom še druga bolezen, ki nujno sledi iz prve. To je beg z dežele. Vse sili v mesto, vse se ogiba vas, in vse tekmuje med seboj, kako bi se bolj in hitreje pomeščanilo, kakor da ne bi nikogar rodila kmetska mati.
Tako dobivamo katastrofalne posledice, da ostajajo na deželi večinoma le najslabši in da posebno v krajih, ki najbolj potrebujejo kulturne pomoči, ker so vsled svoje oddaljenosti od prometnih cest najbolj zaostali, ni nikogar, ki bi vršiil nujno potrebno nalogo kulturnega delavca.
Beg z dežele temelji na napačni presoji vrednosti mesta in je za ves nared pogubonosen. Če podleže vabam mesta priprost vaščan, ki ne pozna mesta in njegovih slabih strani, je to nekaj razumljivega. Ni pa to oprosti j ivo za inteligenta, ]ki se odtegne svoji kulturni nalogi na deželi le iz pohlepnosti po zabavi, ki jo pričakuje v mestu. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da je le mrd odstotek tistih, ki gredo v mesto zaradi dela!
Odkritosrčno in brez olepšav pa tudi brez sovražnosti smo povedali svoje mnenje. Kdor ljubi svoj poklic in ima srce za narod, tisti nam bo pritrdil in vplival na svoje stanovske tovariše, da postanejo polagoma zopet to, kar so bili njih vzgledni prvoboritelji, ki so z delom dosegli častno mesto v slovenski zgodovini. Vse njim enake potomce bomo tudi vedno podpirali in naj nam bodo v strankarskem oziru še tako odločni nasprotniki.
Kdor pa noče slišati naše prošnje in kdor noče spoznati svoje dolžnosti, tisti pa naj bo tudi pripravljen, da ga mi ne bomo poznali v sili in da bomo proti njemu, četudi stokrat poreče, da je naš in da je tisočkrat antiklerikalec. Kajti mi hočemo napredek dežele, mi se borimo za blagostanje kmeta in samo zaradi tega smo osnovali svojo samostojno stranko. . Zategadelj pa tudi sodimo vse po delu za podeželje, po delu za kmeta.
To je naša odkrita prošnja do učiteljstva.
z obratovanjem pa vendarle ne morejo prenehati, ker imajo še velike zaloge sirovin ter so zaradi tega gospodarsko prisiljeni jih podelovati. Delavstva pa tudi ne morejo in ne smejo kar čez noč vreči na cesto.
Dasi nočem biti prorok, vendar mislim, da se ne motim, ako trdim, da stoje vse spredaj omenjene obogatele države pred težko krizo, kajti na eni strani imajo polno zalog, na drugi delavstvo, ki ga morajo zaposlovati, na tretji strani, t. j. v odprodaji njih izdelkov, pa praznoto. Mi berači ne moremo in ne maramo od njih ničesar več kupovati, še celo ne pa zaradi njih visoke denarne vrednosti (valute).
Tako jim postaja njih lastno bogastvo v nesrečo. Ne bo dolgo, ko bodo morali ponujati svoje blago skoraj za vsako ceno. S padanjem cen pa bo naj-brže še bolj padala njih valuta.
Na ta način bodo ti srečni nesrečneži hočeš nočeš morali vrniti precejšnje dele svojega bogastva zopet nam, od katerih so ga prejeli.
Zategadelj pozivljem na vse strani: ne nabavljajte si ničesar, kar prav posebno in neobhodno ne potrebujete in naj bodo to že stroji, industrijski izdelki, oblačilno blago, živila ali kar si bodi! Skušajmo nekaj časa prebiti brez vseh novih nabav, pazimo, neguj-mo in „flikajmo" to, kar imamo! S tem bomo, ako ne povzročili, pa gotovo' pospešili stagnacijo pri onih, ki so usmerili vse svoje pridelovanje in trgovino na nas, ki smo postali berači in ki naj damo še zadnjo kapljico krvi in postanemo od njih popolnoma odvisni.
Varčevanje in pametno ravnanje s tem, kar imamo, nam prihranita potrebo novih nabav. Ako ta potreba preneha, pridejo najbogatejši narodi upravičeno v škripce in cene bodo začele padati. Stiska teh narodov bo upravičeno nam v korist. In tako bo življenje samo izravnalo in ozdravilo vse, kar ni prav in zdravo.
Kmetija ne nese ?eč!
Bogastvo jih bo zadušilo!
(Napisal dipl. agr. A. Jamnik.)
V čim dalje večje zagate prihajajo države, ki se svetovne vojne niso udeležile. To so predvsem Švica, Holand-ska, Švedska, Norveška, med nje pa prištevam tudi Ameriko, četudi se je bila nekaj časa aktivno udeleževala bojev na strani antante.
Te države so med vojno dobavljale svoje stvari vojujočim se državam — seveda le za drago zlato. Prav tako je bila Amerika ena največjih dobaviteljic antante. Naštete države so si nabrale velikanske množine zlata. Z eno besedo: neizmerno so obogatele. Med vojno so s polno paro pospeševale produkcijo vseh predmetov ter zaposlovale čim dalje več delavstva; njih zaloge so se pa polnile.
Njih denar je zaradi dobrega kritja in zaradi velikega povpraševanja po njih izdelkih vedno bolj pridobival veljavo, njih valuta je postajala in še postaja vedno boljša. Vsled dolgotrajne vojne pa smo mi postali skoraj berači, ki več ne zmoremo niti cen njih izdelkov. Najpotrebnejše smo si sicer morali nabaviti, četudi za krvave gro-še, a odslej se bo za silo nekaj časa izhajalo.
Amenkanci in drugi imajo velikanske zaloge, zaposlujejo pa tudi še vedno velikansko število delavcev v svojih obratih. Njih produkcija se ne zmanjšuje in njih zaloge se kupičijo. Po Ameriki sicer v zadnjem času odpuščajo razni obrati veliko delavstva,
■^Kmetovalec" z dne 31. januarja 1.1. ie priobčil pod gorenj im naslovom uvodnik, v katerem se kmetom polaga na srce, da bi z umetnimi gnojili pomnožili svoje pridelke. Kakor odobravamo ta nasvet, prav tako tudi podpisujemo trditev, da kmetija danes ne nese več.
Poglejmo samo našega navadnega kmeta! Med nami je največ kmetov, ki rede po eno do štiri živinčeta. Kmetov, ki bi imeli po pet do osem glav živine, je bore malo. In vendar tvori pri nas glavno kmetovo bogastvo živina, ker mu daje potreben gnoj, ker je brez živine obdelovanje polja nemogoče in ker jo lahko, kadar treba, nekaj odpro-da. Ali pa more kmetovalec prodati vsako tek) tudi samo eno živinče? — Odgovor je jasen in se glasi, da namreč tega kmet na noben način storiti ne more. Kaj takega je mogoče samo pri veleposestn kih, kateri morejo rediti večje število živine. Ali spričo današ njih dragih delavskih moči niti položaj veleposestnikov ni zavidanja vreden.
Razmere pa so še nevzdržnejše. Recimo, da bi mogel kmetovalec prodati redno vsako leto enega vola. S tem izkupičkom bi si vseeno ne mogel nabaviti potrebne obleke in potrebnega gospodarskega orodja, sploh vsega tistega, kar neobhodno potrebuje.
Medvojni čas slovenskemu kmetovalcu ni prinesel nobenega dobička. Živine so mu pobrali namreč toliko, da ni imel doma niti zadostne množine gnoja. Zaradi tega se je zmanjšala produkcija njiv in travnikov, ki jih je vojno gospodarstvo že itak dosti izželo. Kmet je med vojno stradal, kajti pobralo se mu je skoraj vse. In kako se je plačevalo pri nas zaplenjeno blago? Tako slabo, kakor nikjer drugod v državi!
Naš brat Hrvat tega seveda ni čutil. Ne glede na to, da mu je podelila narava boljšo zemljo, so njemu tudi plačevali vse dvakrat dražje kot nam, čeprav njegova živina in njegovi pridelki niso bili nič boljši kakor naši. Vzlic temu pa je na Hrvatskem nezadovoljstvo dosti večje kakor pri nas.
Sedanji davki, posebno zemljiški davek, ter velika draginja naravnost ubijajo kmetovalca. Koruza, ki jo moramo uvažati, je vsled prevoznih stroškov najmanj za eno do dve kroni dražja kot na Hrvatskem. Razni »Radnički savezi" na Hrvatskem in v Srbiji so oproščeni poslovnega davka pri uvozu nujno potrebnih stvari ter dobivajo vse, tudi obleko, znatno ceneje kakor mi. Trošarina in drugi davki so podražili vse kmetu potrebne industrijske izdelke tako, da preseza njih cena dvakrat in tudi večkrat ves kmetovalcev izkupiček.
Res je, da proda danes kmet kilogram žive teže po 14 do 20 kron in res je tudi, da proda danes liter vina po 10 do 20 kron. Ali kaj mu pomaga vse to, če pa mora
je dobi! pred vojno za 40 vinarjev. In enako je razmerje pri drugem blagu. Plug, prej 24 kron, velja danes 1000 do 2000 kron, navaden kmetski voz, prej 80 kron, stane danes celo premoženje (4000 do 5000 kron), za meter sukna, ki se je dobil prej za 4 do 6 kron, se zahteva danes 300 do 800 K.
Sedaj pa vprašamo: ali odgovarjajo te cene cenam živine in vina? Ne in ne! Živino bi moral prodajati danes krnet po 60 kron kilogram, vino pa po 40 kron liter. Šele tedaj bi odgovarjale cene kmetovih pridelkov cenam industrijskih izdelkov.
Kje pa so še vse druge neprilike, ki kmetovalca skoraj redno obiščejo, kakor toča, mraz, razne živinske kužne bolezni, trtna uš itd. — Res: kmetija danes ne nese več!
Prav v zadnjem času je bilo vse polno bolezni po deželi. Razsajale so griža, koze, difterija, jetika i. dr. Kdo pa preipore dandanes sredstva za poplačilo dragih zdravil in dragih zdravniških obiskov, ki veljajo dostikrat po 400 in še več kron! Naš bedni kočar, pa tudi srednji kmet gotovo ne! In zato ima smrt bogato žetev po deželi.
Če pa nima kmetovalec niti živine, niti vina za prodajo, s čim pa naj potem poravna visoke davke in vse drugo, kar se dnevno zahteva od njega? Kako naj živi, če se mu za davke zarubi poslednja krava? Kmet ne dobi kakor uradnik redno vsak mesec svoje plače in če je bolan, ni za primer bolezni, še manj pa za starost zavarovan kakor delavec. Kje naj torej vzame potem revež denar za umetna gnojila?
In sedaj poglejte cene gnojil, kakršne zahtevajo v Ljubljani in v Zagrebu. Naša »Kmetijska družba" prodaja superfosfat po 380 kron, »Hrvaško kmetijsko društvo" pa po 279 kron, torej za več kakor 100 K ceneje. Galica velja v Ljubljani 23, v Zagrebu 19 kron, rafija v Ljubljani 37, v Zagrebu 21 kron, deteljno seme v Ljubljani 50, v Zagrebu 45 kron, in za apneni dušik plačujemo mi 400 kron, dočim ga dobi hrvatski kmet za 280 kron. Zaradi take razlike v cenah, ki se ne dajo prenašati, postanejo naši pridelki naravno dražji kot drugod in se iz prav tega vzroka tudi težje pro-dado.
Take so današnje razmere, v katerih se mora truditi naš kmetovalec od zore do mraka. Ker v takih razmerah ne more živeti, zato je čisto naravno, da ie beg z deŽ2^> v polnem cvetju. Saj dobi dandanes tvorniški delavec večjo letno mezdo kakor pa je vredno malo posestvo marsikaterega kmeta.
Država ne stori za kmeta ničesar, pač pa se dopušča, da z večnimi štrajki raste draginja, ker ima zmisel samo za organiziranega delavca, dasi le-ta dosledno ruši njen ugled.
Nad vse krivično bi bilo tudi, da bi se davki odmerjali v Sloveniji prav tako, kakor v blagoslovljeni Bački in blagoslovljenem Banatu. Pri nas mora delati kmetovalec ves dan, in s;cer trdo delati, vendar pa ne znese izkupiček njegovega truda niti desetine tega, kar pridela kmet v Banatu ali v Slavoniji, četudi še tako zanemarja svoje polje.
Resnica je, da kmetija danes ne nese več. Gorje državi, če ne prepreči tega, da postane ta resnica trdna zavest pri vseh kmetovalcih, ker nastal bo tak beg z dežele in mesta se bodo tako napolnita z maso brezposelnih, da se bo morala stresti država v svojem temelju. Zategadelj je krvava dolžnost države, da zastavi m svoj vpliv in vse svoje sile, da se kmetu sedanje stanje izboljša in da posebno slovenski kmet ne bo največji trpin vse Jugoslavije.
Pomagajte, dokler je še čas, in varujte se, da ne bo vaša pomoč pre-kasna! — Kmet je temelj države. Poklicani činitelii, skrbite, da bo ta temelj aktiven! To je vaša državniška dolžnost!
Zategadelj hočejo preprečiti usta novitev zavoda, v katerem naj bi se vzgajali strokovnjaki, ki bi res z uspehom delali za dobrobit našega kmeta. Da pri tem ne izbirajo sredstev, se razume, tudi smo tega pri njih že itak vajeni. Dijake še neustanovljenega zaveda imenujejo že kar v naprej same izprijene študente, ki bodo hodili v to šolo samo »pohajkovat"; »izobrazba" je samo teoretična, profesorska mesta so samo za falirane strokovnjake in sama korita. Pri takem »Stražinem" modrovanju pride človeku nehote na misel pregovor, ki pravi: kakršen je človek sam, tako sodi tudi druge. Tako za inspiratorja, -kakor za pisca tega »Stražinega" članka obstoji menda ves svet iz samih korit. Ali se boji kdo mogoče za lastno korito?
Prav tako so vsi drugi navedeni pomisleki ničevi. Vlada gotovo ne misli preustrojiti mariborske šole kar na slepo, preden ne bo na razpolago zadosti primerno kvalificiranih strokovnjakov ter potrebnih učfil, strojev, knjig itd. Da bo stalo to velike vsote, je gotovo res, kajti iz nič se pač ne da napraviti ničesar. Mogoče sta pa naš kmet in njegov obstanek teh vsot vendarle vredna!
Da se pa »Straža" ne bo preveč razburjala, naj svetuje dotičnemu svojemu dopisniku, da prečita v 7. letošnji številki našega lista uradno pojasnilo, iz katerega bo zvedel, da je vprašanje, velikonedeljske šole zvezano z vprašanjem preosnove mariborske šole v višjo kmetijsko šolo. Na vsak način bodo imeli torej tudi kmetje iz vinorodnih krajev priložnost pošiljati svoje sinove-naslednike v nižjo, vinarsko šolo. Da pa vlada ravno za veli-konedeljsko šolo med našim ljudstvom veliko zanimanje, bo znano mogoče tudi »Stražinemu" dopisniku, če le količkaj čita časopise.
Še en vzrok bi nam mogel bolje pojasniti klerikalni odpor proti preosno-vanju mariborske šole in ta bi bil — strah »mrtve roke" za svoj imetek. Ker se spravlja preustrojitev mariborske šole v stik z ustanovitvijo druge ali celo drugih nižjih vinarskih, oziroma
Kmetijsko šolstvo v Slove-■ ■ ■
niji.
Pod tem naslovom se nekdo v 23. številki mariborske »Straže", kakor pred nedavnim v »Slovenskem gospodarju", protivi na vso moč preosno-vitvi mariborske vinarske in sadjarske šole v srednjo kmetijsko šolo. Vemo — naš list je to že opetovano poudarjal — da so klerikalci nasprotniki vsake kmetske izobrazbe, zaradi česar se vsak le količkaj izobražen kmet otrese njih jerobstva in s tem tudi izkoriščevanja v njihove namene. Prav iz istega vzroka tudi ne potrebujejo strokovnjakov. Oni hočejo obdržati našega kmeta neizobraženega in nevednega, da ga tem lažje izrabljajo. Kot strokovnjaki jim zadostu ljudje brez zadostne
jejo tudi ljudje brez zadostne strokovne naobrazbe, samo da so pristaši plačati za meter j njih stranke in agitatorji za njih stvar, platna dandanes do 80 kron, dočim ga! Vzgledov imamo zadosti.
kmetijskih, šol na Spodnjem Štajerskem, ni tako neopravičena bojazen, da bi znala v to svrho zaseči država kako samostansko ali drugo slično posestvo (admontski Razerhof pri Mariboru, posestvo nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji itd.).
Z ustanovitvijo srednje kmetijske šole v Sloveniji in osnovanjem potrebnih nižjih kmetijskih, oziroma vinarskih in sadjarskih, šol se bo gotovo ustreglo zahtevam in potrebam naših kmetov, kar pa ni nikakor izigravanje interesov kmetijstva v kake take namene, v kakršne bi jih radi izigravali ravno naši klerikalci. Da pa se klerikalcem to zadnje ne posreči, za to morajo skrbeti naši poslanci!
Darila za tiskovni sklad SKS.
Na zaupnem shodu SKS., ki je bil dne ,7- januarja v Brežicah, je nabral tovariš Martin Kos, posestnik v Si-lovcu pri Sromljah, 410 kron. Živeli darovalci in nabiratelj!
Krajevni odbor SKS. v Iški vasi je poslal 200 kron. Živel!
Med zavednimi obrtniki Dolenjske (posebno med Belokranjci) je nabral na družabnem sestanku narodnih poslancev SKS. in tovarišev iz Srbije in Bosne, ki je bil v hotelu Koklič v Novem mestu dne 7. marca, g. tovariš M. Malovič 900 kron. Posnemajte!
Na shodu SKS. v Velikih Laščah se je na predlog tovariša L. Hočevarja nabralo 346 kron. Živeli darovalci!
Shodi naših poslancev.
V	nedeljo dne 3. aprila po prvi sv. maši (ob sedmih zjutraj) bo shod SKS. v Starem trgu pri Ložu, ob treh popoldne pa v Cerknici.
V	ponedeljek dne 4. aprila bosta tudi dva shoda SKS., in sicer po prvi sv. maši v Borovnici, ob treh popoldne pa na Vrhniki.
Na vseh teh shodih bo poročal poslanec Kušar.
Kmetje! Udeležite se shodov polnoštevilno, da boste zvedeli resnico o delu naših poslancev!
Pokrajinske vesti.
(Vesele velikonočne praznike) želijo vsem pristašem in somišljenikom SKS. načelništvo SKS. ter uredništvo in uprava »Kmetijskega lista".
(»Kmetijska družba.') Dopolnjeno ie! Za komisarja »Kmetijske družbe" je imenovan g. dr. Špilar, za prised-nika pa gg. generalni ravnatelj družbe Pire in dosedanji predsednik
Jan. Naloga komisarja in obeh pri-sednikov je, da izvedejo ustanovni občni zbor »Kmetijske družbe", in sicer s starimi delegati. Občni zbor bo koncem meseca aprila. To poklanjajo klerikalni kvarapolitiki svoji stranki kot velikonočno potico. Da bi jim izvrstno teknila, jim kličemo prav iz dna srca.
(Seja načelništva SKS.) bo v torek dne 29. t. m. v Ljubljani, in sicer ob desetih dopoldne v gostilni g. Mraka na Rimski cesti. Ker se seje udeleže vsi naši poslanci, zato se je udeležite polnoštevilno!
(»Kolo slovenskih sester'.) Dne 20. t. m. je bil v Ljubljani ustanovni obsni zbor »Kola slovenskih sester". Zbor je bil zelo dobro obiskan in ie potekel v najlepšem redu. Slovensko ženstvo je z zborom dokazalo, da je politično zrelo in da zasluži tudi svoje mesto v javnem življenju. Pogrešali pa smo prav zelo zastopnice našega kmetskega ljudstva. Zategadelj pozivljemo vse naše ženstvo, da se vpiše v »Kolo slovenskih sester". Pričakujemo pa tudi od vodstva na novo ustanovljenega društva, da s pomočjo učiteljic udomači idejo novega društva po vsej Sloveniji.
(Žalna manifestacija.) Kot odgovor na tržaško proslavo, je priredil »Jadranski zbor" v Ljubljani "Veliko žalno manifestacijo, ki je z ozirom na znano zaspanost Ljubljančanov dobro izpadla. Želimo le, da bi naša bela metropola iz praznih besedi prešla skoraj k ustvarjajočemu dejanju.
(Odlikovanja.) Regent je odlikoval pisatelja Fr.Finžgarja ob njegovi petdesetletnici z redom sv. Save III. razreda. — Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčae je bil odlikovan z redom svetega Save 11. razreda.
(Represalije.) Po ljubljanskih listih se silno prerekajo, ali se naj z ozirom na nasilstva proti slovenskim Korošcem izdajo nasilne mere proti med nami živečim Nemcem, ali ne. Čemu toliko krika, ko pa je stvar tako jasna, da ne more biti bolj. Ne preganjajte tistih, ki so slabi in nedolžni, in predvsem ne preganjajte tako, da bo vse podobno le sitnarenju, ne pa resnim odredbam! Zadenite pa v živo različne nemške kapitaliste, ki jih je med nami na kupe in ki imajo tudi v Avstriji vpliv, ter prepričani bodite, da bod.o skoraj prestala nasilstva nad našimi Korošci.
(Pegan suspendiran) Božji mlini meljejo počasi, a zanesljivo! Nekdanji klerikalni mogotec dr. Pegan, ki je med vojno kot zagovornik kmeta Bren-ceta nastopal tako, da je bil kmet Brence obsojen na smrt in tudi ustreljen, je bil pred disciplinarnim sodiščem obsojen na polletno suspenzijo advokatske službe. Po Vehovcu nov udarec za klerikalce, katerih prvi voditelji so bili pred sodiščem žigosani kot denuncijanti in najpodlejši kleče-plazci. Pegan je odletel, Vehovca pa še sedaj trpe v klerikalni stranki. Res, lepo skrbe za napredek nravnega in verskega čuta med slovenskim narodom.
(Klerikalna korupcija) Kako razumejo klerikalci vladanje, so zopet pokazali pri »Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo". Omenjena komisija je tako poslovala, da je zginilo vse demobilizacijsko blago, vredno okoli 300 milijonov. Vlada je zaradi tega morala odrediti strogo preiskavo in mi upamo, da bodo krivci tudi kaznovani. Značilno za klerikalce je, da se »Slovenec" zaradi preiskave silno vznemirja in da nasprotuje preiskavi. Ker njegova vest pač ni čista, zato razumemo njegovo onemoglo jezo.
(Občni zbor in manifestacijsko zborovanje NSS.) je bilo v dneh 19. is 20. t. m. v Ljubljani. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da oba poslanca narodnih socialistov delata še naprej opozicijo in da ne vstopita v klub SKS. Na manifestacijskem zborovanju pa se je pokazalo, da so vrste Narodnih socialistov le redko sejane, kar je posebno na navzočne odposlance češke socialistične stranke zelo neprijetno vplivalo.
(Dejanja in besede.) Največji social-nodemokratični gromovnik proti kapitalistom, sodrug Anton Kristan, je zašel med kapitaliste in se poslovil od socialnodemokratične stranke. Stranka je izgubila z njim dobrega delavca, pa tudi težkega kapitalista. Sedaj se prerekajo v stranki, kdo bo njegov naslednik, ker premnogi bi radi končali svojo proletarsko slavo z dobro napolnjenim kapitalističnim mošnjičkom. Seveda bodo socialni de-mokratje še v . naprej kričali, da se edino oni bore za osamosvojitev bed-nikov in da so proti kapitalu. V, besedah sicer res, toda v dejanju je pa druga pesem.
(Financiranje »Kmetijske družbe'.) »Slovenec" piše, da vstopijo naši poslanci v vlado tudi zategadelj, da dobi »Kmetijska družba" od vlade podporo. Sicer ne bi bil to nikak greh
Kmelje, podpirajte po svojih močeh »Jugoslovansko Matico"!
«
Izobrazba je moč, nevednost pa slabost!
3
in naši kmetovalci bi tako državno podporo gotovo le pozdravili. Ali nekaj drugega ie zanimivo, kar je treba pripomniti. Da so namreč klerikalci tako slabo gospodarili v družbi, da jo bo treba podpreti z državno podporo. »Slovenec" to sam priznava in njegovemu priznanju ni treba dostaviti drugega, kakor da je že res skrajnji čas, da pridejo v »Kmetijsko družbo ljudje, ki bodo delali za njen blagor, ne pa v njeno škodo.
(Na javen pretep SLS.) še ni nikoli pozivala, pravi »Slovenec". Vprašamo „Slovenca", če se še spominja časov, ko je d'r. Krek na shodu na Homcu naravnost pozival k poboju. In da ne segamo tako daleč: Kdo pa je grozil, da ne bo ime1! Pucelj v ribniškem okraju nobenega shoda in kaj je govoril na nedeljskem shodu v Trebnjem klerikalni gromovnik? „Slovenec" odgovori na to, potem pa zavijaj dalje oči in laži o nasilnosti samostojnih!
(Malo računstva ..Slovencu'.) Kadar stoji na ljubljanskem Kongresnem trgu 1000 vojakov v razviti črti, tedaj zavzamejo ves trg, ker je med vsakim vodom in vsako "celo po nekaj korakov dolgih presledkov. Če pa je na istem mestu shod, kjer je glava pri glavi, pa zavzame Kongresni trg tudi 20.000 !l'judi. To si naj zapomni »Slovenec", ker laže, da ni bilo na našem novo meškem shodu preko 3000 zboroval-cev. Na klerikalnem shodu v »Uni-onu", kjer je bilo več kot polovico dvorane prazne, pa je naštd 5000 udeležencev, množico, ki je tista dvorana nikdar ne vzprejme. Pa naj kdo reče, da ne razume „Slovenec" računstva po svojem tako, kakor že cd nekdaj potvarja resnico!
(Še novomeški shod.) Na shod v Novem mestu z dne 7. t. m. je vab.l Žužek tudi poslance SLS., da bi pomagali shod razbiti. Ker so pa poslanci SLS. vendar brihtnejši kakor žužek, se shoda niso udeležili. Mi se ne bojimo nikogar, najmanj pa poslancev SLS. ali celo žužka in ne kličemo nobenega na pomoč, vendar vprašamo, ali je študent žužek zaprosil ali celo dobili že koncesijo za razbijanje shodov, ker se po »Slovencu" baha, da poslanec Pucelj ne bo smel govoriti v ribniški dolini.
(Neki ožji žužkov rojak) iz Dobre-polja je Žužka opominjal, naj nikar ne poizkuša svoje klerikalne sreče v Novem mestu. Opomin je bil zaman. Žužek je hotel vsekakor razbiti shod in s tem ustreči svojim poglavarjem. Zgodilo se je seveda drugače: žužek je obračal, Dolenjci so pa obrnili. Vračajoč se domov, se Dobrepoljčan žužku hudomušno nasmeje in mu pravi: Fante, al ti najsm pravu.
(Stanovnikov atek) so po žirovski dolini obljubljali, da bodo daleč nazaj postavili državno mejo na ono stran, ki bi imela pripasti Italijanom. Ko so bili atek izvoljeni za poslanca, pa so se nekoč skupaj vozili z našim pristašem, ki je v žirovski dolini deloval za SKS. m so ga vprašali, če so naši poslanci že kaj storili za žirov-Sko dolino. Čudno za Vas, atek, da nas izprašujete o tem, kar ste Vi de-magoško obljubljali, pa nikdar ne izpolnili! Atek, atek!
(Zaupnico našim poslancem) zaradi njih izstopa iz »Zemljoradničkega kluba", ki ni vodil kmetijske politike, so izrekli predstavniki vseh naših krajevnih organizacij radovljiškega in kamniškega političnega okraja, in sicer zbrani prvi na okrajni seji dne 19. t. m. v Lescah, drugi pa na okrauu seji dne 20. t. m. v Kamniku.
(Mobilizacija bo!) Tako lažejo po Kamniku klerikalci. Sicer bo res in je že tudi mobilizacija, toda čisto brez krvavih ciljev, namreč mobilizacija za občinske volitve. Vsi naši somišljeniki na plan, da zrušimo tudi med nami poslednje klerikalne trdnjave!
(Požari, provzročeni po železnicah.) V pretečenih dveh letih so na mnogih krajih tik belokranjske železnice nastali požari, ki so bili zaneteni po iskrah z lokomotiv. Temu se ni čuditi, ker so poslopja ob železniški progi v pretežni večini krita s slamo, iskre iz lokomotiv pa švigajo zaradi slabe kvalitete premoga po zraku, kakor bi gorela sama slama. Ob poletnem času, ko je suša, zadostuje že mala iskrica, da se užge slamnata streha. Dasi se pri gradbah železnic gleda na to, da so poslopja v ožjem požarnem rajonu ognjevamo krita, vendar ni mogoče preprečiti požarov. Ker pa je železniška uprava prav nespametno tolmačila pojem ožjega požarnega rajona, se je večkrat pripetilo, da so dali le en del strehe pokriti ognjevamo, dočim je ostal drugi del strehe še vedno s slamo krit in to v žlic opozoritvam komisijskih članov, da se iskra iz lokomotive ne da omejiti na ognjevamo kriti del strehe. — Na belokranjski progi so po železnici provzročeni požari napravili od dne 8. julija 1919. do dne 8. avgusta 1920. za 1,357.551 kron škode. Taki požari so grozna nesreča tako za prizadtete naselbine ka-
kor tudi za železniško upravo. Ljudje so ogroženi v svoji eksistenci, ker se jim škoda nikdar ne povrne in ker železniška uprava odškodnine ne izplača takoj, marveč šele po dolgotrajnih obravnavah. Lahko si je misliti, kaka beda vsled tega nastane. Pa tudi železniška uprava trpi po požarih, ker mora plačati velike odškodnine. Te škodle bi se dale čestokrat zabraniti, če bi železniška uprava pravočasno ukrenila, da bi se strehe v neposrednji bližini proge ognjevamo pokrile, četudi niso več v požarnem rajonu. Na ta način bi se požari omejili in železniška uprava bi si na požarnih odškodninah mnogo prihranila.. Upravni svet Dolenjskih železnic se je po sklepu seje z dne 11. februarja 1921. obrnil na deželno vlado za Slovenijo kakor tudi na upravo državnih železnic s prošnjo, da bi poklicana oblastva brez odloga vse ukrenila, da bi se nevarnost, če ne odstranila, pa vsaj zmanjšala. Železniška uprava naj da slamnate strehe ob progi ali sama ognjevamo pokriti ali pa naj se sporazume s prizadetimi posestniki, da pokrijejo le-ti sami strehe proti določeni odškodnini. Na vsak način pa je jasno, da so požarov krive iskre iz lokomotiv in s tem železnice. Zato pozivi jemo vladty, naj ukrene vse potrebno, da se ljudstvo obvaruje škode!
(Kmetijska šola na Gorenjskem.) Kakor smo zvedeli, je poverjeništvo za kmetijstvo že ponovno zahtevalo od ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, naj se že vendar enkrat vprašanje kmetijske šole na Gorenjskem načelno reši. To svojo zahtevo je poverjeništvo ponovilo zopet pred nekaj dnevi. Naši poslanci se bodo-za to stvar zavzeli in bodo posredovali pri kmetijskem ministrstvu,takoj, ko se vrnejo v Beograd.
(Mitnina na mleko.) Mestni magistrat ljubljanski nam z ozirom na našo pritožbo, ki smo jo vložili glede pobiranja« mitnine na mleko, izporoča, da se bo pobirala mitnina za mleko samo od strank, ki prinašajo mleko na trg. Stranke (mlekarice), ki prinašajo mleko na dom, se bodo oprostile mit-nine, če se bodo izkazale z od stranke potrjeno legitimacijo, v kateri bosta morala biti točno navedena ime in naslov prodajalca in kupca s pripombo, da se donaša mleko na dom. Vsi prizadeti dobe take legitimacije v našem ljubljanskem tajništvu na Kongresnem trgu št. 9.
(Popravljamo.) V našem poročilu o novomeškem shodu je pomotoma izostalo, da je govoril na shodu tudi naš poslanec Kušar. Kakor vsi govori, tako je bil tudi njegov govor sprejet z viharnim odobravanjem, posebno ko je govoril o starem, in vendar še ne dovršenem boju kmetskega ljudstva za Staro pravdo.
(Vsem Slovencem, posebno pa „než nemu spolu",) v daljnji domovini žele prav vesele velikonočne praznike slo-
podpisi samo iz treh vasi. V vlogi smo prosili, naj se nam da namesto Per-kota drugega učitelja, da nam ne bo treba svojih otrok v pet kilometrov oddaljene šole pošiljati. Še danes hodi veliko otrok v druge šole. Šolsko oblastvo nam pa še do danes spredaj omenjene vloge ni rešilo. Pričakujemo za nas ugodno rešitev te vioge.^ da bomo mogli doma svoje otroke v solo pošiljati. Šolski nadzornik Kante je med preiskavo te afere rekel: „Ako bi mene tako preganjali, bi ponoči pobral svoja šila in kopita ter odšel, da bi me nihče več ne videl", a Perko mora imeti trdo kožo. Prihodnjič bi mogli povedati o tej zadievi še kaj več. To pa že danes rečemo: Mi hočemo imeti drugega učitelja, če ne, gremo v Beograd ponj." — Več kmetov.
(Umrl je) v Kostanjevici na Do-ljenskem posestnik Anton Bizjak, član odbora SKS. in odbornik meščanske korporacije kostanjeviške. Pred vojno je bil več let občinski odbornik in svetovalec. Anton Bizjak, ki je bil priden kmet, dober in varčen gospodar, pravičen sosed in mejaš, zapušča vdovo in osem otrok. Blag mu spomin!
Vse krajevne odbore SKS., ki še niso odgovorili na okrožnico e dne 6. januarja t. L, ponovno opozarjamo, da to nemudoma store. Zlasti važna je točka 1. — Tajništvo,
venski fantje 24. pehotnega polka Peču (Črna gora): Podnarednik Jo-ško Borstner iz Celja, Antop Rogina iz Podgorja, Joško Repina' iz Stične, Viktor Zupane iz Rajhenburga, Cen-ko Robavs iz Zagorja, Joško Steblaj iz Boštanja, Slavko Grum iz Litije, Rudolf Čater iz Šmarjete, Mirko Src-dovnik in Mirko Rehar iz Celja, Joško G ril iz Vuzenice, Viktor Lopert in Al. Mihelič iz Ribnice, Peter Šertelj iz Šent Ilja, Edi Skarlovnik iz Celja, Franc Kopušar iz Ljubnega, Franc Dela-korda iz Petrovč ter Bernard Gregi iz Remšnika.
(Velike Lašče.) V petek dne 11. marca je bil tukaj občni zbor SKS., na katerem je poročal poslanec tovariš Pucelj o splošnem položaju v Beogradu, o prihodnjih občinskih volitvah itd!. Navzočni so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika. Navdušenje je bilo splošno. Nato so se vršile volitve. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: za predsednika Anton Pirkovič; za podpredsednika Ivan Jelene; za tajnika Jože Hočevar; za blagajnika Franc Podlogar; za odbornike pa Valentin Zadnik, Ivan Koprivec, Alojzij žužek, Josip Nalitigal, Ivan Brodnik, Ivan Olavan, Alojzij Babnik, Štefan Ivan-čič in Lovro Hočevar.
(Z Ježice.) „ Jutri ne bo šole. Grem v Ljubljano zaradi popisovanja ljudskega štetja." Tako je dejal otrokom v šoli tukajšnji učitelj Janez Perko. In šel je v Ljubljano, kjer je na svojo žalost zvedel, da od popisovanja ljudskega štetja ne bo nikakršnega zaslužka. Zastonj Perko tega dela ni hotel prevzeti, kar so pa tukajšnji dijaki iz višjih razredov srednjih šol storili. Perko je mislil, da mu bo šla pri tem delu tudi tako pšenica v klasje, kakor med vojsko pri aprovizaciji; ki sta jo imela z bivšim županom v rokah. Ta krat je bil Perko za mokarja ter je zapisoval ženicam odtehtano moko, za šolo se je pa malo brigal. Učiteljica Malovrh je včasih svoj in njegov razred poučevala. Mi starši s takim poukom nismo bili zadovoljni. Šolskemu oblastvu smo predložli vlogo s 137
(V Kostanjevici) je imel poslanec Majcen dne 19. t. m. shod, na katerem je poročal o političnem in gospodarskem položaju. Zborovalci so odobrili izstop samostojnih kmetskih poslancev iz »Zemljoradničkega kluba" in jim izrekli svoje zaupanje.
(Mestna godba gasilnega društva v Kostanjevici) se je obnovila in je prvič po vojni svirala pri pogrebu umrlega posestnika in meščana Bizjaka.
(Odgovorni urednik ,.Straže") je postal poslanec Vlado Pušenjak. Ugotavljamo, da so zopet klerikalni listi prvi, ki so se poslužili poslanske imunitete (nedotakljivosti). Očividno nameravajo sedaj pred občinskimi volitvami pričeti s tako lažnivim obrekovanjem vseh nasprotnikov, da si ne upa noben pošten človek več prevzeti odgovornega uredništva. Ampak »Straža" naj si zapomni, da imamo tudi proti temu lek.
(Klerikalna polomij^. v Posavju) je dosegla svoj višek dne 11. sušca 1.1., ko je primahal v Brežice sam general dr. Hohnjec, da svojim ovčicam pokaže svojo duševno revščino. Na »strogo zaupni" klerikalni shod, prirejen za ves brežiški politični okraj, je prišlo sedem duhovnikov, ki so privlekli s seboj iz 56 občin trinajst klerikalnih kmetov, dVa cekmeštra, tri mežnarje in enega financarja. Razen dveh sa-mostojnežev je bilo torej navzočnih vseh skupaj 26 oseb. Ženske niso imele dostopa, dokaz, kakšno enakopravnost jim privoščijo klerikalci. Ali pa se je bal dr. Hohnjec njih odpora pri nameravanem napadu na — babice? Kc.r je bila naročena dvorana v Narodnem domu menda presvetla, so preselili shod v tesno gostilniško sobo. Boljšega izpričevala nevednosti in nezmožnosti ni mogel podati dr. Hohnjec o samem sebi in svoji družbi, kakor je to storil s svojim govorom, ki je donel kot votla nagrobnih klerikalcem. Ves govor je bil samo o teh „prokletih samostojnih". Vse druge stranke so še pravi angelčki proti tem preklicanim »samostojnežem". Izdali so vero, potem hočejo, da bi žandarji poslušali, kaj se pridiguje, s prisego so prodali kmete Srbom, ko so prišli v Beograd, so že držali roke kvišku, Mrmolja je kriv visokih davkov, avtonomijo so izdali. silijo v vlado, da bi postali ministri, davke so znižair samo neinčur-jem-bogatašem, podržavili bodo advokate, babice itd. itd. (V klerikalnih listih pa pišejo, da naši poslanci nič ne delajo — še ust da ne odpro. Op. uredništva.) To je bilo celo jedro njegovega »tužnega" govora, ki je sililo vse verne poslušalce na jok. Portir Podvinski, ki je stal na straži pri vratih, da bi ne zašel kdo »nepoklicanih" na shod, si je v obupu in žalosti po-grizel vse nohte s koreninami vred. Da potolaži svoje žalujoče, je povedal končno dr. Hohnjec tudi nekaj za »zabavo". rekoč: »Vsi oni, ki so volili samostojne, se že bridko kesajo; zato pa le vzemite sedaj pri občinskih volitvah milostno te ,spokorjence' nazaj pod svoje okrilje!" Nadalje je povedal, da je protestiral proti sokolizaciji šol, ker vendar ne gre, dia bi 12- do 141et-na dekleta mladim učiteljem dejale: »Čuj, brat načelnik!" Ko je še rekel
Podvinski: »Pr mej kuš, da je taku!" je bila ta polomija srečno končana. Odkrito povedano: sram me je bilo, ko sem tako klobasarjenje moral poslušati iz ust navideznega učenjaka, profesorja in poslanca inteligence, drja. Hohnjeca. Če bi to kvasil kak »kun-šten" Stanovnik, bi mu še odpustil. Žalostno dovolj, za kako trapaste imajo ti gospodje še danes naše klerikalne kmete, ker se upajo s takimi neslanostmi med nje. Sicer pa, kolikor sem opazil, je bila ta slama celo tudi za njih sicer potrpežljive klerikalne želodce vendarle predebelo zrezana.
(V Zagorju pri Kozjem) smo vsi, razen g. župnika, pristaši SKS. Poleg tega pa, da se zavedamo svoje stanovske dolžnosti, ne pozabljamo na izobrazbo. Prvič, odkar stoji Zagorje, so priredili fantje in dekleta v nedeljo dne 6. februarja t. 1. v šoli gledališko predstavo, h kateri je bil naval ogromen — dokaz, da tudi mi napredujemo. Čisti dobiček je bil namenjen revnim šolarjem. V lepi slogi se razvija pri nas kmetska napredna misel, ker se ravnamo po geslu: »V slogi je moč". To geslo priporočamo vsem kmetom, svojim stanovskim tovarišem, in jim kličemo: Posnemajte nas, ker potem bo bodočnost gotovo naša! — Zagorjan.
(»Kancelparagral") je razlagal v Kozjem kaplan pri obeh pridigah, ki jih je imel v nedeljo dne 6. marca. Očital je našim diplomatom (hote! je reči našim poslancem), da niso proti pravoslavni in mohamedanski, temveč samo proti katoliški cerkvi, ki jo ho čejo baje spraviti pred sodni stol, pred porotnike, kakor nekdaj Judje Kristusa — vse to da izhaja iz »kancelpa-ragrafa". Gospod kaplan, če ste morebiti prezrli »Slovenčevo" poročilo o »kancelparagrafu", pa preberite naš članek' o klerikalnem časopisju, v katerem smo ponatisnili »Slovenčevo" poročilo. Mogoče potem vendar najdete, da ni tako hudo in da boste mogli tudi v naprej oznanjevati resnico božjo nemoteno. Menda Vas vendar ne jezi, da bosta po »kancelparagrafu" neresnica in izrabljanje vere nemo
pa zopet kot Sahotichz. Slednjega podpisa se poslužuje, kadar tihotapi madžarskemu škofu v Sombotely pisma. Vprašamo našo vlado: Ali bo še dolgo trpela odvisnost prekmurske duhovščine od madžarskega škofa v Som-boteliju in ali bo še nadalje pustila poslovati po naši zemlji madžarske duhovnike? Pošljite namesto njih du-hovnike-begunce, ki bi ravno tu zaradi svoje narodne zavednosti mogli največ koristiti!
goča! Prijateljsko Vam pa svetujemo,
da v prihodnje opustite v cerkvi vsako politiko, ker drugače bodo naši poslanci v resnici tudi v Kozjem morali vpeljati »kancelparagraf"!
(Sv. Barbara v Slovenskih goricah.) »Slovenski gospodar" se je v svoji 6. številki prav po kozlovsko zaletel v nas, barbarske samostojneže, češ da na plesu in zabavah rešujemo svojo staro prattdo. Brezmadežni gospodje okrog »Slovenskega gospodarja" vedite, da imamo mi kmetje na deželi prav take pravice, udeleževati se veselic, kakor vaše mestne »frajlice" ter orli in orlice, katere s takim hrepenenjem in tako navdušenostjo v svojem listu vabite na razne planinske in druge plese. Tudi se nam ne vidi čudno, da ste sprejeli dopis od človeka z zakr-panim obrazom, ki dovolj jasno izraža, kako ste nekdaj (kot pravi klerikalni petelini) reševali svojo pravdo. Kar se pa tiče rodbine drja. Boleše in pa moje osebe v Vašem kosmatem članku. Vam pa povem, da so taki pamfleti mogoči le pri ljudeh, ki so zavrgli božji nauk evangelijev. — Vaš Alojz Bračič.
(Sv. Trojica v Slovenskih goricah.)
Tukaj se je ustanovil dne 6. marca krajevni odbor SKS., katerega okoliš obseza vso župnijo in poleg tega še občini Gočovo in Biš.
(Iz Prekmurja.) V nekem poročilu r seji ustavotvome skupščine, ki je bil priobčen v »Kmetijskem listu", je nekdo zelo dobro opisal Klekla. Da bo opis popolnejši, dostavljamo še mi nekaj podrobnosti iz našega življenja v Prekmurju, ki' tudi osvetljujejo delovanje Kleklove stranke. Že dalj časa, zlasti pred volitvami, so pošiljali klerikalci »Novice" povsod naokoli, ne da bi plačevali poštnino. Zaradi tega je imela pošta v Beltincih dosti sitnosti. Slučajno pa je poštarica zasačila klerikalce, ko so zopet hoteli brez poštnine pošiljati list; posledica je biia, da je moral plačati Klekl za poštni pavšal 6000 kron. Sedaj se jezi in hu-duje ter grozi, da bo naznanil tistega, ki mu je onemogočil brezplačno pošiljanje njegovega trobila. — Kakor kakšen advokat hodi Klekl naokoli in zaslišuje vse po vrsti, celo tuje podanike. Vsem pa seveda obljubuje, da bo zanje dosegel v Beogradu vse, kar le žele.JFarbarija, da ji ni para! Kakor da bi se v Beogradu kdo menil za gospoda Klekla! Široko se tudi hvali, kako da je dosegel prost izvoz živine in druge take »zasluge" trosi okoli, dasi sain najbolje ve, da je pri vseh teh stvareh tako nedolžen, kakor komaj kdo drug. Čisto drugače pa se ponaša njegov tovariš ScS|&lič, ki ne more zadosti prehvaliti nemške Avstrije, kakor da bi bil Nemec ali kak zagrizen fran-kovec. Zato je tudi čisto v redu, da mu niso dali potnega lista. Kakšen človek je to, se vidi zlasti iz tega, da se enkrat podpisuje kot Sahofač, drugič
k v
Politične vesti.
(Klub SKS.) Višek zanimanja je vzbudila v vsej javnosti vest, da naši poslanci izstopili iz Zemljorad-ničkega kluba in osnovali svoj klub SKS. Kakor obžalujemo, da je prišlo do preloma v enotni kmetski fronti, tako pa tudi odločno pozdravljamo korak naših poslancev, ker napredek kmetske misli je zahteval tako. Ne moremo podpirati nobenih prekucuških misli, še manj pa moremo trpeti, da je «Selo», glasilo srbijanskih zemljo-radnikov, napadalo naše poslance, osobito drja. Vošnjaka, tako, kakorv delajo to kvečjemu naši klerikalni listi. Videlo se je pa tudi, da naši srbijanski tovariši pod vodstvom nekaterih gospodov absolutno nočejo razumeti pravih politčnih nalog. Korak naših poslancev je prinesel jasnost, ki je vedno podlaga vseh nadaljnjih uspehov. Zato pa vemo, da ni več daleč čas, ko bodo spoznali tudi srbijanski kmetje, da je njih mesto samo v res pravem kmetijskem klubu naših poslancev, ne pa v Zem-ljoradničkem klubu neslanih intrig. Zato čestitamo našim poslancem k njih odločnemu koraku.
(Nepristranski glas.) «Jugoslavija» piše v svoji 64. številki o razdoru v klubu zemljoradnikov med drugim tudi to-le: «Zaupniki (SKS.) iz vse Slovenije so brez ovinkov povedali, da nimajo zmisla za državnopravne prepire, temveč da hočejo praktičnega dela in sadov tega dela... Vladna politika v Srbiji sploh ni mogla in ne more biti drugačna kakor agrarna in ker Srbija veleposestev ne poz^na, zato tudi kmetska. Stranka, ki bi zanemarjala kmetske interese, bi se sama upropastila. Zato lahko srbski zemljoradniki mirno čakajo v opoziciji. Pri nas pa je to drugače. Mi nismo imeli na krmilu strank, ki bi imele posebno razumevanje zakmetsketežnje. Zato je umevno, da stremi kmetijska stranka za tem, da dobi na eksekutivo direkten vpliv. To pa je mogoče le s sodelovanjem na vladi ali vsaj zvlado. Srbski zemljoradniki so izšli iz opozicije proti demokratom in radikalom, ki sta v Srbiji kmetski stranki. Zato morajo zemljoradniki nastopati ostro, če jima hočejo izpodkopati tla. Odtod tudi njihov res skoro komunistično pobarvan program, ki ga pa slovenski kmetje ne morejo vzprejeti».
Tako sodi neodvisen list. Kdor preudarja trezno in brez predsodkov, tisti mora listu le pritrditi. Da pa kriče klerikalci, je naravno, saj so nas tudi prej obrekovali kot tepce in «kmete», ker nismo šli v vlado. Njim pač ne ustrežemo nikdar, kvečjemu če bi prestopili v klerikalno stranko, pa še takrat bi našli kako psovko. Zato naj le lajajo, saj nam njih bevskanje ne škoduje.
(Zakaj so naši izstopili iz Zemljo-radničkega kluba?) Poslanec Vošnjak navaja te-le vzroke: Slovenski člani zemljoradničkega kluba so bili izvoljeni na temelju svojega lastnega programa. Nikdar niso v celoti vzprejeli programa srbijanskih tovarišev. Tudi ni izvedena še nikaka enotna organizacija za vso državo, za katero so se potegovali z vnemo edinole Slovenci. Slovenci imajo v občnem zboru delegatov SKS. in v načelništvu stranke edino merodajen odbor, ki odloča o postopanju poslancev. Ta pa jim je dal proste roke. V Zemljoradnič-kem klubu so elementi, ki so že zelo blizu komunistom, in v «Selu», glasilu kluba, so bili priobčeni čisto komunistični članki. «Selo» me je dalje napadalo, da hočem postati minister, dasi sem opeto-vano izjavil, da mi je glavna stvar dovršitev ustave. Avramovič in tovariši niso pogajanj glede vstopa v vlado nikdar smatrali za res-
na, vsled česar so tudi določili za
Sporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
4
Knjiga in časopis sta najboljša prijatelja kmeta in obrtnika.
delegata poslanca Laziča. V n e j a s-n os t i se je Zemljoradnički klub odlikoval že od samega početka, sicer bi z lahkoto došlo do sporazuma z vlado. Vladne stranke so prišle tako do prepričanja, da z zemljoradniki ne gre računati kot s solidno stranko. Zategadelj je bila vlada prisiljena iskati škodljiv s p o razum s Turki. Če bi vodstvo Zem-ljoradničkega kluba vodilo politiko v interesu države in zemljoradnikov samih, bi bile glavne zahteve zemljoradnikov gotovo izvršene in m u s 1 i -mani bi morali biti znatno cenejši. Vseeno pa so dosegli samostojni poslanci, da je moral Avra-movič izjaviti, da bo v ustavnem vprašanju brezpogojno glasoval za vlado. (Samo, da pri tem zemljoradniki ničesar ne dobe. Op: ured.) Slovenski poslanci smo zahtevali ustanovitev velikega gospodarskega sveta, ki bi imel zakonodajno iniciativo in kateremu bi se predložile vse zakonske osnove gospodarskega značaja.. Privredni svet bi šel neovirano v enodomni sistem. Avramovič pa se v zadnjem času približuje načrtu klerikalcev in zahteva gorenji dom. Izčrpno pojasnilo poslanca Vošnjaka zadostuje gotovo popolnoma.
(Kako sodi pošten zemljoradnik?)
Poleg naših poslancev je izstopil iz Zemljoradničkega kluba tudi posla-Marko Gakovič
naši poslanci tega nasilja dalje niso mogli trpeti, je jasno in čisto pravilno je, da so tudi oni, kakor poslanec Gakovič, pretrgali občevanje z gospodo, ki z ozirom na osebne ambicije dela politiko. Kaj pa nas briga, če je g. Davidovič odklonil Avramo-viča kot ministra za agrarno reformo, in kaj nas briga, če je g. Jova-novič razžaljen, ker ga je odpoklical Pašič kot poslanika iz Londona. Mi hočemo poiitiko, ki kmetu koristi, ne pa politike, ki naj zadosti osebnim ambicijam, pa naj izvirajo te iz otročje maščevalnosti.
(Zločin nad narodom. «Epoha», gotovo prvi in najuglednejši list v Beogradu, ki nastopa enako proti demokratom kakor proti radikalom, prinaša uvodnik o ponašanju srbi-janskih zemljoradnikov, ki ga imenuje naravnost zločin nad narodom. Zal nimamo prostora, da bi prinesli ves članek «Epohe», temveč se moramo zadovoljiti le s kratkimi izvlečki, ki pa vseeno z bengalično lučjo osvetljujejo delovanje teh «zemljo-radnikov» ali gospode, kakor pravi tovariš Gakovič. Najprej ugotavlja «Epoha«, kako je ves narod pričakoval od novega Zemljoradničkega kluba, da izide iz njega ozdravljenje našega javnega in političnega življenja, kako pa je prišlo med pogajanji z vlado do splošnega razočaranja. Nato opisuje obširno ves potek pogajanj in ob koncu karakteri-zira «voditelje» zemljoradnikov, to
nec Marko Gakovič iz Bosne, ki
utemeljuje svoj izstop v«Epohi»,tako-	,	_ ,
le: «Načrt ustave Zemljoradničkega Ue tlsto zloglasno gospodo. «Epoha» kluba, ki je bil oddan ustavnemu Pravi: «Voden od ljudl, kl na račun
odboru, je podpisan samo od trinaj-storice članov in ni bil v kkibu niti pravilno presojan, niti sprejet. Bili so dnevi, ko pri presojanju načrta ni sodelovalo niti deset članov, dasi ima klub 39 članov. In niti prisotni niso glasovali vsi ,za'. Bili so primeri, ko so bile najvažnejše točke načrta ,sprejete' s šestimi glasovi proti petim glasovom, in sicer je pet kmetov glasovalo proti šestim članom gospode. V ustavi so stvari, s katerimi se nikakor ne morem stri-njati.» Poslanec Gakovič omenja tu razmerje med predsednikom skupščine in kraljem in pravi čisto pravilno: «Predsedniku je dana prevelika oblast. Niti vsa narodna skupščina ga ne more odstaviti, ker je za kaj takega potrebna dvetretjinska večina, dočim ga more izvoliti že samo navadna večina, da celo samo relativna večina. S tem se pride do absolutizma in diktature posameznih strank. Jaz pa sem proti vsaki diktaturi, pa naj pride že od katerekoli strani. Če se že hoče vzeti oblast kralju, potem se naj jo prenese na narodno skupščino, ne pa na njenega predsednika, na narod, ne pa na eno osebo. Razumem, da se je moral predložiti načrt ustave, ker je bil že skrajnji čas; večina članov pa je bila odsotna. To pa se je moralo pozneje popraviti. Zato sem poslal že dne 17. februarja predsedniku kluba, g. Laziču, pismo, v katerem sem zahteval, naj se načrt, kakor hitro bodo zbrani vsi člani kluba, predloži seji vseh članov v pretres. Isto je zahteval tudi Čedo Stankovič. Toda kaj se je zgodilo? Na včerajšnji klu-bovi seji je prečital predsednik moje in Stankovičevo pismo. Naravno bi bilo, da bi se o pismih takoj otvori-la debata. Toda znana gospoda, baš ona, ki je izdelala načrt, hoče biti diktatorica v stranki, da se z glasovanjem brez debate označi načrt kot klubski načrt, in sicer z dnem, ko je bil predložen ustavnemu odboru. Odločno sem protestiral z nekaterimi tovariši proti takemu načinu reševanja, toda gospodi se je posrečilo pridobiti za sebe večino. Sicer je morala biti ta večina slaba, ker se je šestorica demonstrativno odstranila, sedem članov pa se je vzdržalo glasovanja. S takim postopanjem je zrušen temeljni princip parlamentarizma. O tako važnih stvareh se mora najprej razpravljati, ne sme se pa z izrabljanjem nepoučenosti članov, z enostavnim glasovanjem izpreme-niti činjenice... Ker sem prišel do prepričanja, da se z ljudmi, ki so izvršili tako nasilje, ne more skupno delati, zato sem izvajal konsekvence in izstopil iz kluba. V Beogradu, dne 16. marca 1921.» — Tako je z izjavo poslanca Gakoviča objektivno in nepristransko osvetljeno delovanje gospode, ki hoče terorizirati in gospodovati Zemljoradničkemu klubu. Da
naroda poskušajo že stotič svoje preizkušene nesposobnosti, se ni znal najti Zemljoradnički klub v prvem velikem trenutku svojega političnega življenja. Blodenje in zavlačevanje se je nadaljevalo. Nekoliko inteligen-tov je hotelo čisto iz osebnih ozirov in ne iz stvarnih političnih razlogov, uvesti v klubu diktaturo.* In nato opisuje «Epoha» dalje potek pogajanj in završuje svoj uvodnik takole: «In če bo jutri plačal naš kmet s svojim znojem, begom zemljo, ki je bila nekdaj njegova, naj ve, da so tega krivi zemljoradnički (srbijanski) poslanci, ki se, nedorasli svoji politični nalogi, niso znali najti v danem momentu, ker je bilo njihovim voditeljem več do tega, da se jim ne očita, da so vstopili v vlado s ,starimi in reakcionarnimi strankami', kakor pa do resničnih narodnih interesov. Zemljoradnički (srbijanski) poslanci sos svojo zmešano politiko potisnili našemu kmetu nož v ledja.» In zato imenuje «Epoha» delovanje gospodov Komadiniča, Avramoviča, Jo-vanoviča in drugih zločin nad narodom. K temu konstatiramo, samo to, da je ta gospoda oškodovala jugoslovanskega kmeta za eno milijardo, ker so samo oni vzrok, da so prišli begi do vlade. Čast našim poslancem, da se niso soudeležili tega zločina nad narodom!
(Tudi «Slovenec» odobrava nastop naših poslancev.) V svoji 64. številki piše namreč dobesedno: «Pasivna politika se> še v nobeni državi in pri nobeni stranki na svetu ni izkazala s povoljnimi uspehi». Tako pasivno politiko hočejo naši tovariši zemljoradniki iz Srbije. Naši poslanci pa tega nočejo, temveč hočejo pozitivno delo za narod. In zato so si osnovali svoj klub in storili, kakor priznava «Slovenec», edino prav:
(Ustavni odbor) nadaljuje s svojim delom. Pričel je razpravo glede pokrajin. Dosedaj še v tem pogledu ni padla odločitev in upanje je, da pride v tej najkočljivejši točki do sporazuma.
(Od Slovencev) bodo glasovali za ustavo poleg samostojnih in demokratov tudi narodni socialisti in socialni demokratje. Tako bo glasovala večina (40 :21) slovenskih poslancev za ustavo.
(Upravna razdelitev države.) V odbor, ki naj reši vprašanje upravne razdelitve države, so izvoljeni poslanci Ljuba Jovanovič,, dr. Laza Mar-kovič, Juraj Demetrovič, dr. Vošnjak in Omerovič.
(Radič) preklicuje izjavo doktorja Drinkoviča in pravi, da je slejkotprej republikanec. Z njegovim republikan-stvom je prav tako kakor z njegovim prihodom, oziroma neprihodom v Beograd. Kot aprilsko vreme je ta človek, vsako minuto drugačen. Ali
njegovi volilci bodo gotovo kmalu siti njegovih dvoreznosti.
(Položaj v Albaniji.) V vsej Albaniji vre. Med katoličani in muslimani je prišlo do novih spopadov. Katoličani hočejo, da pride Albanija pod italijanski protektorat, muslimani zahtevajo samostojno Albanijo, pravoslavni pa žele personalno, unijo z Jugoslavijo. Po tem slednjem načrtu bi bili v obeh državah vojska, finance in zunanji posli skupni, ostale stvari, kakor šolstvo in cerkev, pa bi bile avtonomne. ,
(Smešno kraljestvo.) Po smrti črnogorskega razkralja Nikite je prestalo tudi črnogorsko vprašanje. Navzlic temu pa bi se nasledniki kralja Nikite radi igrali še naprej kralje, za kar so osnovali «črnogorsko regen-co», ki nima ne dežele, ne državljanov, ne denarja. Naj imajo svoje otročje veselje!
(Plebiscit v Gorenji Šleziji.) V nedeljo dne 20. t. m. se je vršil v Gorenji Šleziji plebiscit med Poljaki in Nemci. Ker so zavezniki Nemce odkrito podpirali, zato je bilo mogoče, da so Poljaki doživeli enak poraz, kakor mi na Koroškem. Nemci so dobili nad 60 odstotkov glasov, dasi je dežela izključno poljska.
(Rusija.) V ospredje interesa so postavili uporniki Kronštata Rusijo. Dasi maloštevilni, so vendar bili v stanu zamajati v njenih stebrih sovjetsko republiko. Končno se je krvavim vladarjem Rusije posrečilo premagati upornike in s krvjo udušiti vsak upor. Proti upornemu Kronštatu so poslali kitajske in letiške polke, ki so z izdajstvom zavladali nad Kronštatom. Vkljub temu pa je položaj boljševi-kov sila neugoden in sam Ljenin, «pa-pež boljševikov», kakor ga imenujejo, je moral priznati, da mora sovjetska vlada ugoditi kmetom in tujini kapitalistom, ker drugače bo neusmiljeno propadla. Tako so boljševiki slavno zatajili ves svoj program in se niso izkazali za prav nič boljše, kakor njih mali učenčki, naši komunisti, ki so kričali v nebo o republiki, na koncu pa prisegli kralju, kakor naši klerikalci.
Iz ,,Društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo".
Na občnem zboru kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v Ljubljani, ki je bil dne 29. januarja 1.1. ob petih popoldne v dvorani «Kmetijske družbe», je bilo navzočnih 24 rednih članov. Blagajniško stanje društva izkazuje imovino v znesku K 1765-83. Referenti posameznih strokovnih odsekov so poročali o tekočih poslih. Za vsak strokovni odsek so se postavili obrisi bodočega dela, tako n.pr.: 1.) za rastli-narski odsek: vzbujati zanimanje za pridelovanje dobrega semenskega žita in zvišanje produkcije; 2.) za živinorejski odsek: zbiranje strokovnih izrazov in gradiva za sestavo terminologije; 3.) glede vinarsko-sadjarskega odseka se je pokazala potreba, da se ta odsek razdvoji, in sicer sta se iz njega sestavila poseben odsek za vinarstvo in poseben odsek za sadjarstvo; 4.) odsek za kmetijski pouk bo sestavil načrt organizacije potovalnih kmetijskih predavanj; 5.) književni odsek je sklenil setaviti kmetski koledar v večji nego žepni obliki, ki naj vsebuje poučne črtice o vseh kmetijskih panogah, zlasti o kmetijskem knjigovodstvu; 6.) v odseku za agrarno politiko so se z ozirom na izstop nekaterih članov kooptirali drugi tovariši; 7.) odsek za službeno pragmatiko prične z izdelovanjem predloga za službeno pragmatiko takoj, ko bodo člani vrnili razposlane vprašalne pole. Sklenilo se je, naj se stremi za tem, da dobe agronomi v bodoči službeni pragmatiki posebno skupino. Občni zbor je dalje razpravljal
0	razširjenju društva, ki naj se izvrši v smeri zbližanja, oziroma združenja z «Udruženjem državnih ekonoma poljeprivrednih činovnika
1	službenika v Beogradu» na eni ter z «Društvom absolventov kmetijskih šol» na drugi strani. Odbor se je pooblastil, da pripravi v to svrho vse potrebno, kakor hitro dobi obvezna pojasnila «Udruženja» iz Beograda. Občni zbor je potrdil zvišanje članarine na letnih 48 kron.
Kmetijska razstava v Pragi v dneh od 12. do 17. maja 1921.
Ta razstava, ki naj poda predvsem stanje kmetijstva in kmetijske industrije na Češkem, hoče obenem vplivati vzgojno na posetnike in jih navajati k ljubezni do poljedelstva. Razstava naj končno posreduje tudi med pridelovalcem in konsumentom ter podpira povzdigo produkcije kmetijske trgovine in konsuma poljedelskih izdelkov. Razstava se bo delila na te-le glavne skupine:
1.)	Splošna7 poljedelstvo: Raziskovanje in poizkusi, kmetijsko šolstvo, literatura in časopisi, melioracije, kmetijska uprava, poljedelska statistika.
2.)	Rastlinska produkcija: Žita, okopavine, lan (predilnice), tobak, vinarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, dre-voreja, zdlenjadarstva, rastlinske bolezni, hmeljarstvo, zdravilne rastline.
3.)	Oozdna produkcija.
4.)	Živinska produkcija: Razstava konj, goved, drobnih kmetijskih živali, perutnine, ribarstvo, čebelarstvo, ži-vinozdravništvo.
5.)	Poljedelska industrija: Sladkorne tvornice, žganjarne, mlinarstvo, mlekarstvo, sirarstvo, pivovarne, škrobar-ne, sušilnice, oljarne, tvornice za sadne in zelenjadne konserve, umetna gnojila, sladna kava.
6.)	Kmetijski stroji: a) Motorji, stroji in orodje za oranje in obdelovanje rastlin; b) najnovejše iznajdbe v strojni tehniki.
7.)	Poljedelski, obrtni in industrij ski obrati in njih izdelki.
8.)	Kmetijsko zadružništvo.
9.)	Kmetijske stavbe: Načrti, modeli, proračuni, gradivo, razni pred-mdfi ,za Hotjranjo uredbo kmetijskih zgradb, opekarne, keramika itd.
Razstava bo največji semenj za poljedelske stroje in plemensko živino v Češkoslovaški republiki in kakor je razvidno iz navedenega obsežnega vsporeda. tudi nekaj velikopoteznega in koristnega.
» * «
Kdor se namerava te razstave udeležiti, naj si preskrbi pri pristojnem političnem oblastvu potni list, opremljen s svojo sliko. Vojni obvezanci morajo imeti tudi dovoljenje vojaškega oblastva. Tako opremljen potni list pošljite na podpisanega v priporočenem pismu. Poleg tega je treba založiti 400 kron za različne stroške, kakor vizume češkoslovaškega in nemško-avstiVjskega konzulata ter konzularnega oblastva v Beogradu. Vizume bom preskrbe! za vse sam in jih bom izročit na dan odhoda vlaka posameznikom. Rok priglasitve se ne more več podaljšati, ker hočejo na Češkem štiri tedne poprej vedeti, koliko stanovanj jim bo treba preskrbeti, in ker morajo tudi na deželi vse pripraviti, da nam morejo vse razkazati. Obiskali bomo Češko, Moravsko in Slovaško. Na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah bomo plačali polovično vožnjo. Vožnja bo stala okoli 400 naših kron, drugi stroški pa bodo znašali tudi najmanj 1000 kron. Iz Bol garske se bosta odpeljala dva vlaka na Češko. Ker Jugoslovani ne smemo zaostati za Bolgari, zato posetimo kmetijsko razstavo v čim večjem številu.
Priglase sprejema: Fran Malasek, strokovni učitelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
iivo.
(V finančni sosvet) sta imenovana izmed Slovencev gg. Dragotin Hribar in Ivan Mohorič, prvi kot zastopnik industrij cev, drugi kot zastopnik trgovcev. Ali je bil kdo imenovan za zastopnika kmetovalcev, ki vendar vzdržujejo vso državo, tega poročilo ne pove.
(Nove poštne zveze.) Vzpostavljene so sledeče proge: Rakek-Cerknica-Grahovo-Blošika PolSca-Stari trg pri Rakeku, nadlalje Nova vas pri Rakeku-Bloška polica. Pošiljke za vse te urade gredo od sedaj čez Rakek. Potujoča pošta Maribor-Ljubljana vozi do Rakeka.
(V Brežicah) se je osnovala dne 12ega t. m. „Splošna gospodarska zadruga za brežiški okraj", ki ji je namen preskrbovati člane s kmetijskimi potrebščinami in posredovati pri prodaji vina, sadja in živine.
(Zaradi elektrifikacije celjske okolice) je bil1 dne 18. t. m. v Zadružni zvezi v Celju sestanek interesentov in industrijalcev.;
(Promet naših bankovcev.) Dne 22ega februarja je bilo bankovcev Narodne banke v prometu za 3.353,042.950 dinarjev; tako da se je zmanjšali promet bankovcev med 15. in 22. februarjem zopet za 13,313.145 dinarjev.
(Bankovce po eno krono,) to je po četrt dinarja, izda Narodna banka v
najkrajšem času. Bankovci bodo izdelani v Zagrebu.
(»Oračev") je bilo v vsej državi ponarejenih 4900 komadov, dočim jih je bilo izdanih za 170 milijonov dinarjev, torej 85.000 kosov.
(100- in lOOOdinarske) bankovce je naročila Narodna banka v Ameriki.
(Ponarejeni bankovci po dve liri) so se pojavili v zadnjem času zlasti v Dalmaciji.
(Čekovni promet.) Meseca februarja so imele poštne hranilnice v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani 1,701.541,000 kron prometa. Stanje vlog je znašalo koncem meseca februarja 244 mlijo-nov kron, to je za 32 milijonov več kakor meseca januarja,-
(Dvanajst tisoč milijonov kron) namerava doseči v Angliji naše trgovinsko ministrstvo. S tem kreditom naj bi bilo omogočeno našim trgovcem kupiti v Angliji blago, ki bi ga pa plačali šele tedaj, kadar bi se izboljšala naša valuta. Na ta način bi bilo doseženo, da bi naši konsumenti že v naprej uživali vse dobrote, ki bi izhajale iz izboljšanja naše valute. Pogajanja za dosego tega kredita potekajo ugodno.
(Potni listi.) Vizum na potnem listu velja za državljane: Zjedinjenih držav ameriških dolarjev, Belgije 10 zlatih frankov, Bolgarije 40 dinarjev, Anglije 10 šilingov (280 kron), Grške 35 dinarjev, Poljske 16 dinarjev, Avstrije 30-5 dinarjev. Madžarske 31 dinarjev, Italije 59 dinarjev, Španije 12 pezet, Francije 10 frankov, Švice 25 dinarjev, Rusije 10 dinarjev, Češke 30 dinarjev, Rumunije 20 dinarjev, Norveške 10 norveških kron, za državljane drugih držav pa 10 frankov.
(O terjatvah proti bivšemu erarju)
razpravlja pravkar v svojih člankih »Trgovski list". Ker so v tej važni in pereči zadevi prizadeti vsi sloji, zato opozarjamo svoje čitatelje na priob-čevanje teh člankov v »Trgovskem listu", čigar upravništvo je v Ljubljani v Gradišču št. 17/1.
(Izvoz pšenice.) Kakor javlja »Trgovinski glasnik", se je iz naše države do konca meseca decembra izvozilo 5005 vagonov pšenice, in sicer v Avstrijo 3926, v Češkoslovaško 938, v Italijo 73, na Grško 39, na Madžarsko 14 in v Nemčijo 4 vagone. V mesecu januarju je znašal izvoz 1149 vagonov pšenice in 347 vagonov moke. V prvi polovici meseca februarja pa se je izvozilo 127 vagonov pšenice in 105 vagonov moke.
(Izvoz lesa.) Po službenih podalkih znaša vrednost iz naše države izvoženega lesa 293,525.975 dinarjev. V to vsoto je vračunjen tudi ves gradbeni in kurilni les.
(Naš izvoz v Italijo.) Od dne 1. januarja do dne 30. novembra 1920. se je izvozilo iz naše države v Italijo za 16,802.910 lir lesa in za 9,711.180 lir prašičev. Ves izvoz iz Jugoslavije v Italijo je znašal 39 milijonov lir, dočim so Italijani v istem času uvozili za ■121 milijonov lir, tako da so torej Italijani uvozili k nam za več kot trikrat toliko kakor smo mi k njim izvozili.
(Uvoz živine in krme) iz Bolgarske, Rusije, Ukrajine in Turčije je zaradi živinske kuge prepovedan.
(Svoboden uvoz vina) je dovolila češkoslovaška republika, in sicer v količini 90.000 hI. Enako prost je uvoz limon.
(Izvoz hmelja iz češke.) Pristojbine za izvoz hmelja so znižane od 9 na 4 odstotke.
(Izvoz češkoslovaške v Italijo) je
znašal od dne 1. januarja dodne30ega novembra 1920. 170 milijonov lir, dočim je znašal v istem času uvoz Italije v Češkoslovaško samo 73 milijonov lir.
(Češkoslovaška) je znižala izvozno pristojbino na oglje za polovico, to je od 1200 na 600 kron za vagon. Isto namerava storiti v najbližjem času tudi glede lesa.
(Izvozna trgovina Bolgarske.) Ameriški konzulat v Sofiji podaja naslednje podatke o zunanji trgovini Bolgarske: Uvoz je znašal 45 milijonov kilogramov v skupni vrednosti 920 milijonov levov; na prvem mestu stoji Italija s 14 milijoni kilogramov v vrednosti 302,393.012 levov, na drugem Carigrad1, na tretjem pa Jugoslavija z 1,020.533 kg v vrednosti 19,129.341 levov. Uvozilo se je največ sukna, namreč za 556 milijonov. Izvoz je znašal 45,620.262 kg, vreden 677,552.607 levov; največ se je izvozilo tobaka, potem kož in žita; rožnega olja se je izvozilo za 30,903.784 levov.
(Med Trstom in Njujorkom) prično s prvim majem voziti redno brzopar-niki.
(Železničarjem) bodo v Severni Ameriki vsled zmanjšanega prometa znižali plače.
(Več stotisoč železniških pragov) potrebuje naša železniška uprava. Ponudbe do 3000 komadov se naj naslove na ministrstvo za promet.
(železniška tarifa) za izvoz v našo kraljevino bo znižana na češkem za 10 odstotkov.
Obrtniki in obrtnice, naročite se na »Kmetijski list"!
»Kmetijski list" naj ne manjka v prav nobeni kmetski hiši!
5
(Črnomaljski grad) je kupila »Gospodarska zveza" v Ljubljani. Namerava ga preurediti ter porabiti za vinsko trgovino in za trgovino s poljskimi pridelki.
(Vse jugoslovanske zavarovalne družbe proti toči) so se združile v kartel. Da bo to v korist samo bankokratom, ne pa ljudstvu, je jasno.
(Kdo podražuje?) Osješki paromlin „Union", ki je imel v preteklem letu štiri in pol milijona čistega dobička, izplača delničarjem 30odstotno di-videndo. Ako bi izplačal le desetod!-stotno, bi bil lahko kruh dosti cenejši. Zategadelj je že skrajnji čas, da konča država to bankokratsko izkoriščanje.
(Tovarna za led v Osijeku.) »Udru-ženje mesarjev" v "Osijeku bo zgradilo tovarno za led. 100 kg ledu iz te tovarne bo stalo namesto 100 samo 60 do 70 kron.
(Podzemne pline,) ki se dado zelo dobro uporabljati za pogon parnih mlinov, so odkrili v Starem Bečeju v Bački.
(Cene krompirju) so znašale v Berlinu začetkom tega meseca od 130 do 140 mark za 50 kg. Po našem denarju bi bilo to 5 do 6 kron za kilogram.
(Cene živilom v Pragi.) Prvi teden tega meseca so se prodajala živila na prostem trgu po teh-le cenah: govedina po 12, svinjina po 16, gnjat po 20, salame pa po 18 čeških kron za kilogram. (Ena češka krona-je vredna skoraj dve naši.)
(Grška drahma) je v zadnjem času znatno padla, in sicer iz političnih vzrokov, ker hočejo Angleži na ta način Grke prisiliti,- da delajo politiko' zaveznikov.
Zdravstvo.
(Najboljše zdravilo za bolne oči) ]e
domači med, ki se uporablja na ta-le način: Bolno oko se dobro izpere, nato pa se spusti v oko eno ali dve kaplji čistega medu. Če pa je med presi-len, se ga raztopi v žlici vode in se ga spusti v oko tri do štiri kaplje. Učinek je hiter in zanesljiv.
(Kako se ohranijo zdravi zobje?) Najboljše zdravilo za zobe je čistota. Po vsaki jedi je dobro, če se zobje izpere-jo, da ne ostanejo med zobmi ostanki jedil, osobito mesa, ki provzročajo gnitje zob. Kadar je zob nagnit, tedaj je treba, iti takoj k zobozdravniku, ker ai tako človek prihrani denar in bolečine. Dobro je, če se da vsaj enkrat na leto pri zobozdravniku očistiti zobe. Raznih zobnih vod, ki jih ni priporočil zdravnik ali res zanesljiv in pameten prijatelj, pa se naj ne kupuje, ker so večinoma slabe in je denar, izdan zanje, zavržen.
(Iz nosa tekoča kri) se ustavi najlažje na sledeči način: Najprej si dobro umij prste, nato se vzame malo vate, na katero «se nakaplja nekaj kapljic limonovega soka. Tako namočeno vato se vtakne globoko v nos, kjer se io pusti nekoliko ur. Priporočajo pa se tudi hladni obkladki na čelo in čez uos.
(Najboljša hrana za bolnike) je mleko, zlasti pa kozje mleko, ki se more sveže zaužiti tudi nekuhano. Kravje mleko je veliko opasnejše, ker je v njem polno kali sušice, od katerih more človek dobiti jetiko. Pri kozjem mleku ni te nevarnosti, ker koze nimajo sušice, Najboljše mleko dajejo one koze, ki so vedno na prostem. Zato uporaMjajmo predvsem kozje mleko, kravje mleko pa ie kuhano!
Pasja steklina.
V preteklem letu in posebno v mesecih januarju in februarju letošnjega leta je bilo v Sloveniji toliko primerov pasje stekline (ugriznenih je bilo 240 oseb), da je dobila ta kuga že značaj splošno razširjene epidemije. Izdane so bile sicer že ostre odredbe z namenom, da bi se zadušila ta nevarna kuga, ali odredbe same ne zadostujejo, če se ljudje ne ravnajo po izdanih predpisih. Zato naj prinesemo kratek popis pasje stekline.
Steklina je nalezljiva bolezen, ki zelo hitro napreduje in se širi le po ogrizu steklih živali.
Razlikujemo dve vrsti stekline, in sicer pravo in tiho steklast. Najbistve-
nejši znaki prve so razburjenje, togo-ta, razdraženje, silno nagnjenje h grizenju, druge pa otopelost, slabost, ohromelost, zlasti zadnjega dela telesa.
Stekli psi kažejo spočetka le malo izpremembe, kmalu pa postanejo čemerni, razdražljivi, nezaupni, neposlušni proti gospodarju, se silno ogib-ljejo svetlobe, s sprednjimi nogami grebejo, neprenehoma menjajo ležišča, posluškujejo, lajajo in grizejo v zrak brez vsakega povoda; njihov glas postane izpremenjen in hripav. Občutljivost steklih psov je znatno povečana. Taki psi radi popadajo in le v navadni okolici ostanejo mirni; včasih se zapazi pri njih težko dihanje. Nekateri stekli psi si drgnejo ali grizejo mesto, kjer so bili ogrizeni od stekle živali. Poprej priljubljeno jim hrano zametavajo, ljubijo pa posebno gnusne stvari, celo (lastne odpadke. Požirajo s težavo in pregrizeni predmeti jim padajo iz gobca. Iščejo vodo, ki je pa ne morejo požreti. Njih spolni nagon je silno pomnožen.
Po enem do treh dneh po ogrizu postanejo znaki steklosti vedno vidnejši. Psi grizejo zemljo in opažajo se pfi njih prvi znaki besnosti. Silno radi pobegnejo in brez cilja pretečejo velike daljave. Na dom se povrnejo le redkokdaj.
Za steklino posebno značilno je popadanje psov. Zdrav pes, ki zaide v tuj kraj, se tamkajšnjih psov boji, stekel pes pa napada tudi največje pse in jih grize zlasti v glavo. Dočim zdrav pes pri popadanju laja, je ste1 kel pes tih.
Stekli psi hirajo hitro. Videti so čudni: oči so jim kalne, dlaka brez svita in kuštrava. Naposled ohrome popolnoma, zlasti v zadnjem delu in spodnji čeljusti. Med boleznijo se zelo slini jo. Čim bolj napreduje bolezen, tem redkejši postajajo popadki; med petim in sedmim dnevom bolezni redno poginejo.
Pri tihi pasji steklini so vsa znamenja le malo vidna. Pri steklih psih se opaža izpremenjeno vedenje, izpremenjen glas in tek, pozneje na-gnenje do pobega in potepanja ter očitna grizljivost.
Steklina mačk je podobna steklini psov.
Pri človeku se pojavi steklina v enem do šestih mesecih po ugrizu. Spočetka čuti bolnik- tam, kjer je bil ugriznjen, več ali manj močne bole-
pogodiT otročjo dušo kot čika Jova. Ker je prevod zelo dober, zato zbirko kar naj topleje priporočamo. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
(Jos. Stare, Lisjakova hči.) Povest. Založila Tiskovna zadruga. 130 strani. Knjiga velja broširana 16 K, po pošti 1 K 40 v več. — Jos. Stare je prijeten pripovedovalec. Zategadelj bo našla njegova najboljša povest brez-dvomno povsod dovolj hvaležnih čita-teljev. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
(VI. čorovič, Rasa in vera v srbski prošlosti.) Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, pri kateri se knjiga tudi naroča. Cena 16 K, po pošti 1 I< 50 v več.
Na delo!
V	nedeljo dne 6. marca je bil občni zbor SKS., na katerem je bilo sklenjeno. da dobe organizirani obrtniki v načelstvu SKS. dva zastopnika, in sicer enega za Kranjsko in enega za Štajersko.
V	ponedeljek dne 7. marca pa je bil v Novem mestu velik kmetski shod, na katerem so poročali narodni poslanci SKS. o političnem položaju in o važnih gospodarskih vprašanjih. Isti dan popoldne smo sklicali v dvorano novomeškega Narodnega doma velik obrtni shod, na katerem sta poročala o obrtniškem položaju in obrtniških zahtevah poslanca tovariša ./. Pucelj in J. Majcen. (Glej »Kmetijski list" št. 11!) Na tem shodu sta se zlasti poudarjala krivičnost davčnega vijaka in škandalozno postopanje pri bolniških blagajnah, ki so bile centralizirane, ne da bi bile o tem zaslišane merodaj-ne obrtniške organizacije. Premoženje se je tem blagajnam kar kratkomalo odvzelo. Tovariša poslanca sta obljubila, da se bosta resno zavzela za odpravo te krivične, obrtni stan uničujoče napake, ki so jo napravili „samoizvoljenci" raznih starih strank.
Da pa se to čim prej uresniči ter da olajšamo delo našim poslancem je treba močne in trdne obrtniške organizacije, ker le tako bo mogoče našim zastopnikom uresničiti naše želje in
....	-	.zagotoviti obrtnemu stanu ono svo
čine. Telesna toplota se zviša, tek selbodo in ono pravjC()) ki mu gresta in poslabša. Bolniki, ki so duševno utru-? katerih ^ drugi stanovi že davno de-jeni in potrti, trpe na glavobolu m; ležni
zelo nemirno spe. Čez nekaj dni po- j ^obrtna organizacija za Slovenijo", stane vse živčevje bolni!<ovo skrajno ki ščiti obrtni stan in skrbi za nje-
"	~ " ...... govo povzdigo, uvideva, da je posebno
na Štajerskem v obrtniških krogih vse
občutljivo. Najmanjše razburjenje provzroča silne krče v požiralniku in v mišičevju, ki oskrbuje dihanje. Najznačilnejši znak v tem štadiju bolezni je bolnikov strah pred vodo. Razburjenje stalno narašča, slednjič se pojavijo deliriji in besnost. Ti napadi trajajo pri človeku samo kratek čas in pojavijo se le redko. Eden ali dva dni pozneje se bolnik pomiri in more zopet uživati tekočine. Skoraj nato se pokažejo znaki splošnega otrpnenja. Celi deli telesa otrpnejo, srce deluje slabo in pet do šest dni po pričetku bolezni umre bolnik za otrpnenjemsrca. Posledica stekline je vedno smrt.
Kogar je vgriznila kaka stekla ali tudi le stekline osumljena oseba, naj gre takoj k zdravniku!
Edino sredstvo proti steklini je cepljenje po načinu, kakršnega je izumil Pasteur. V Zagrebu imamo izborno opremljeni Pasteurjev zavod, v katerem se more pustiti vsakdo brezplačno cepiti proti pasji steklini. Kogar je torej vgriznila stekline le osumljena žival, in bodi poškodba še tako majhna, naj se pusti takoj cepiti, ker drugače mu grozi gotova smrt!
Književnost.
(čika Jova Zmaj. Kalatnandarija.)
Za našo deco poslovenil A. Gradnik. Založila Tiskovna zadruga. Strani 70. Cena vezani knjižici 10 K, po pošti priporočeno 1 K 40 v več. Poleg Zupančičevega »Cicibana" še ni izšla v slovenskem jeziku pesniška zbirka, ki bi nudila našim otrokom več kot pravkar izšla »Kalamandarija,,. Malo-kateri mladinski pesnik je tako dobro
premalo življenja, predvsem v političnem oziru. Tam hoče biti skoro vsak obrtnik ali vsako društvo že politična stranka z lastnim ministrom ali vsaj poslancem.
Tovariši obrtniki! Mnogo je dela, le žal, da se delavci pojavljajo najraje samo pred volitvami. Ako hočemo, da se uresničijo naše želje, tedaj delajmo na to, da se strnejo vse "naše vrste pod eno zastavo in pod eno streho z enim in istim geslom: »Vse za naš obrtni stan ter za njegovo povzdigo in njegov napredek"!
Od poslancev, ki ste jih volili, zahtevajte, naj Vam izpolnijo vsaj deloma dane obljube. Ako pa uvidite, da so Vas po volitvah — zapustili, tedaj storite Vi isto in pridružite se »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ki edina ima pravi in čisti namen pomagati obrtniku.
Obrtna organizacija se s tem obrača do Vas, zavednh obrtnikov, s prošnjo, da ji sporočite naslove tovarišev obrtnikov, ki so zmožni in ki bi bili voljni delati za organizacijo obrtnega stanu. Snujte obrtniška društva in pišite po vzorce pravil, ki jih dobite pri »Obrtni organizaciji" v Novem mestu.
Obrtniki, delajte za ujedinjenje vsega obrtništva v Sloveniji, ker s tem delate za vse prebivalstvo, za vso državo! — Na delo!	. .
Astamia.
Za našo Dolenjsko.
Najkrasnejši in naj rodovi tnejši del naše Dolenjske je gotovo Šentjernej-ska in Krška dolina. Od Kostanje-
vice pa do obronkov divne Rake je zaraščena Rakovska ravnina z bogatimi hrastovimi gozdi, ki so bili prej last verskega zaklada. Na obeh straneh so obronki zasajeni z žlahtno trto. Poleg tega bogastva pa ima kraj gotovo tudi mnogo rudnin, pred vsem črnega premoga, kar bi se moglo sklepati iz naplavljenega drobnega okroglega grušča na Šentjernej-skem polju. Prehvaležno polje nudi ravnina tudi geologu.
Kraj je naseljen dobro, mogel bi pa biti še mnogo bolj. Z regulacijo Krke bi se osušili močvirnati kraji in dobile bi se vodne sile, ki bi bile potrebne za razvoj obrti in industrije. Žalostno dejstvo je, da je ves ta okraj brez vsake tovarne, dasi je delavskih sil dovolj na razpolago.
Glavna krivda zaostalosti kraja leži v pomanjkanju prometnih zvez. Leta 1914. se je ondotno prebivalstvo že veselilo, misleč, da se mu izpolni vroča želja z železniško zvezo med Brežicami in Novim mestom. Pred-dela so bila že zagotovljena in tudi kraji, po katerih bi tekla nova železnica, določeni. Da ni posegel vmes dr. šusteršič žalostnega spomina, ki je vso stvar tako zavlačeval, da sq se ministrstva naravnost zgražala, bi bila proga morebiti že izvedena. Tako pa je prišla vojna in vsi načrti so bili naenkrat pozabljeni.
In vendar je železnica Brežice-Novo mesto največje važnosti za državo. Njen strategični pomen je očiten, kar najugodnejše bi pa vplivala na našo prekomorsko trgovino. S tem da je prišel Trst pod Italijo, smo prisiljeni si preskrbeti novo trgovsko pristanišče ob Adriji. Na vsak način bo to pristanišče vzhodno od Reke. Železnica Brežice-Novo mesto bi pomenila pričetek velike trgovske poti med pristaniščem in Avstrijo. Naši državi bi bila tako ohranjena dobič-kanosna tranzitna trgovina. Zategadelj je treba zastaviti vse sile, da se že predloženi načrt inšpektorata državnih železnic v Ljubljani čim prej uresniči.
Razdalja med Novim mestom in Brežicami znaša samo okoli 40 kilometrov. Teren je zelo ugoden, veči noma sama ravnina. Proga bi se dala speljati brez vsakega predora, le pri Novem mestu bi bilo treba nekoliko nevelikih zasek ob Krkinih bregovih. Največje stroške bi provzročala gradnja mostov, in sicer enega čez Savo, dveh pa čez Krko. Tako bi bili zvezani po železnici važni in bogati kraji, kakor Kostanjevica in Št. Jernej, in gospodarska vrednost vseh teh krajev bi silno narasla.
Vsemu prebivalstvu bi se z železniško zvezo preskrbeli novi in lepi dohodki. Obrtniki bi našli nove in lepe zaslužke, kmetje bi prodajali znatno bolje svoje pridelke in tujski promet bi mogel v veliki meri povzdigniti blagostanje teh krajev.
Naši poslanci se bodo gotovo z veseljem zavzeli za omenjeno železniško zvezo in popravili to, kar je zakrivil prejšnji klerikalni deželni odbor.
Dolžnost vseh Dolenjcev je, da povsod naglašajo potrebo železniške zveze med Brežicami in Novim mestom, da tako podpro delo naših poslancev.
Bližajo se občinske volitve, ki jih je treba izrabiti. Volilci, volite v ob-
činske zastope samo take može, ki se ločejo zavzeti za omenjeno železnico. Ne zadovoljujte se z obljubami, temveč zahtevajte odločno, da se mora železnica tudi zgraditi!
Zato na delo, da bo čim prej dosežen naš cilj — zgradba proge, ki je ključ do našega blagostanja.
M. Malovič.
Obrtniške vesli.
(Občni zbor obrtne zadruge na Bledu.) Dne 19. marca je bil občni zbor obrtne organizacije za radovljiški politični okraj na Bledu v dvorani podružnice »Kmetijske družbe". Po dovršenem dnevnem redu je pozival neki Vavpotič obrtnike, naj zopet oživijo svojo politično organizacijo in naj se ob vsakih volitvah prodajo oni stranki, ki jim bo največ dala. Očividno ga je inspiriral znani Rebolj iz Kranja, ki je hotel na vsak način postati poslanec naše stranke, a ker so ga v SKS. združeni obrtniki odklonili, se je iz jeze prodal demokratom in tako razbil obrtniško edinost in zapravil obrtnikom enega poslanca. Tovariš Kenda mu je temeljito pojasnil; da na tako organizacijo nihče ne bo dal ničesar, sami pa smo po številu tudi premajhni, da bi zmogli enega poslanca. Tovariš Kenda je dalje svetoval obrtnikom, da store veliko bolje in pametneje, če se organizirajo v sorodni jim naši stranki, katere program so itak prevzeli svoječasno tudi za svojo SGOS. Prav tako je ugovarjal kot gost uvedeni podnačelnik SKS., dipl. agr. A. ]amnik, trditvam predsednika tega občnega zbora, ki je rekel, da nobena stranka za obrtnike ničesar ne stori. Kaj je SKS. že storila za obrtnike in koliko že intervenirala zlasti glede osemurnega delavnika in bolniških blagajn, je pojasnil tovariš Kenda, ker tovariš dipl. agr. A. Jamnik kot gost ni mogel dobiti besede. Gorenjski obrtniki, pazite, da Vas kak zavedenec ne zvodi na Reboljevo pot!
(Obrtnikom v ljubljanski okolici, zlasti onim okrog Zgornje šiške!) Za Zgornjo Šiško in okolico se snuje obrtniško društvo. V ta namen se sestavlja pripravljalni odbor, čigar naloga bo s pomočjo »Obrtne organizacije za Slovenijo" ustanoviti obrtniško stanovsko društvo. — Obrtniki! Komur je izboljšanje današnjih neznosnih razmer (davki, bolniške blagajne, carina, dobava sirovin itd.) pri srcu, naj se teh važnih sestankov zanesljivo udeleži! Tozadevna pojasnila daje rade volje tovariš ./. Čeme, sedlarski mojster v Zgornji Šiški, ali pa »Obrtna organizacija za Slovenijo", v Novem mestu.
(Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani!) Obrtniki in trgovci Novega mesta in okolice si dovoljujejo vprašati tudi v imenu drugih prizadetih p. n. rav: nateljstvo, ali ne bi bilo mogoče najti nekaj desk za prepotrebno telefonsko celico na novomeški pošti. Jasno je, da ima vsakdo, kdor plača telefonski pogovor, rad, da se pogovarja brez poslušalcev, ki se jih navadno okrog telefona po več nabere, posebno kadar je treba na zvezo čakati. Tudi nismo, varni, da si ne polomimo nog v »jamah", ki so precej velike v deskah pri vhodu k blagajni. — Vet obrtnikov in trgovcev.
f
Krajevni odbor »Samostojne kmetijske stranke" v Kostanjevici naznanja s tem žalostno vest, da je nenadoma preminil njegov zvesti član
Anton Bizjak
posestnik v Kostanjevici
v 56. letu starosti. Bodi kmetu-trpinu in možu-poštenjaku ohranjen blag spomin!
V Kostanjevici, dne 18. marca 1921.
Fr. Colarič s. r,
predsednik.
L. Bučar, s. r.
tajnik.
Javna dražba dveh njiv v izmeri 7050 m2 v Spodnji Šiški,
ki se dne 20. t. m. zaradi slabega vremena ni mogla vršiti, se je preložila na velikonočni ponedeljek dne 28. t. m. ob desetih dopoldne. Dražba bo na licu mestu ob zvezni železnici Dravlje-dolenjska železnica koncem vojaškega letališča. Pogoji ostanejo isti.
flsahovrstiie feosti,
suhe in sveže, kupuje vedno po tržnih cenah tvrdka L. Šef & drug v Mariboru, Prešernova ulica It. 1. Nabiralci kosti se sprejmejo v vsakem kraju.
Mnogo denarja
lahko zasluži vsakdo z nabiranjem kosti. Pojasnila daje L. Šei & drug v Mariboru, Prešernova ulica št. 1.
Hranilnica mestne občine Celje. wm\
Pupilarnovarni zavod.	V lastni palači j»*»i kolodvoru (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli).	Telefon štev. 35.
Stanje hranilnih vlog K 22,000.000.	Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000.
Oskrbuje svojim vložnikom prodajo in nakup vseh vrst vrednostnih papirjev itd. Izvršuje za nje tudi inkaBO in druga denarna opravila najkulantneje. Izplačila t inozemstvu izredno ugodno in promptno.
Hranilne vloge, ki se sprejemajo od vsakogar, uživajo najpopolnejšo varnost in ugodno obresto-vanje. Poštne položnice strankam brezplačno na razpolago. Rentniuo plačuje zavod iz svojega.
Sprejema tudi v varno shrambo od strank in sodišč razne vrednostne papirje, vložne knjižice itd. Daje v najem predale v svojih safeblagajnah, tako da obdrži ključ stranka sama
Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokovnjaški nasveti v vseh denarnih vprašanjih.
Obrtniki, pristopajte k »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker Ie združeni postanemo močni I
Spoštujmo vse stanove, a iz vsega srca ljubimo svojega!
DmaSmim Vse tiste, ki so bili JErTOSIljSli- v ruskem ujetništvu in ki kaj vedo o pogrešanem Antonu Vlrantu ia Dobravce št. 5, prosim, da bi mi, če le mogoče osebno, proti odškodnini izporočili kake podatke o njem. — Jožef Janeitd, Dobravea št. 5, pošta Ig.
Ženitna ponudba.
31 let star ekonom čedne zunanjosti z več stotisoči premoženja se želi priženiti k dekletu ali vdovi primerne starosti z večjim posestvom. Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravo ..Kmetijskega lista" pod „Ve»na 300.000".
Išče
_ _ pridna in čistosti va-
----S© jena ženska za manjše
posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kraj je od mesta oddaljen pol ure. Vajena mora biti vsakega dela na polju in tudi pri živini.
Lahko je vdova z otrokom, ki v šolo hodi. Nastop takoj. — Vpraša se pri Josipu Petelina v Ljubljani, Sv. Petra naBip št. 7.
Prva srbska tvornloa slrllnega praška ln slrllne tekočine
GJoka Dimitrijevič, Niš,
ima v zalogi sirilni prašek in sirilne tekočine, cenejše in močnejše kakor tuji proizvodi.
Zastopstva za Slovenijo: D. Dimitrijevič, LJubljana! Blelwelsova cesta 20.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske nre, budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari trg 4t. 20.
tudi začetnica, se sprejme za vsa hišna dela kv rodbini brez otrok. — Miroslav Žabka, vila Bistra, Domžale.
Veliko zalogo
velikonočnih
In dragih
Pozor, kmetovalci!
Prvovrstne oepljene trte različnih čistih in rodovitnih mešanih vrst prodajam po 4 krone komad. Na prodaj imam tudi amerikanske korenjake in bele vkore-ninjene šmarnice. Vse oddajam po ugodni ceni. — Frano Horvat, posestnik, Mostje, pošta Juršinci, okraj Ptuj.
Iščem podjetnega gospoda ali podjetno gospo,
ki ima veselje do napredka, z imovino 100.000 kron, ki bi se naložila v podjetje in zavarovala na prvem mestu hipoteke. — Cenjene ponudbe sprejema predsednik »Slovenskega kluba" v Zenici Ante Urek, kolon. 48, Bosna.

Vesele velikonočne pravnike
je// vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka.
^	Af. tfuštrin v Ljubljani

33E
Vesele velikonočne praznike
želi vsem svojim cenjenim trgovskim prijateljem
menj al niča
Slovenske eskomptne banke v Ljubljani.
razglednic
pismenega papirja kakor tudi cigaretni papir In stročnice po zelo nizki ceni priporoča tvrdka
Ivan Bonač, Ljubljana.
Trgovina z železnino
Erjavec & Tur>k „pri zlati lopati"
v LJUBLJANI, Valvazopjev trg št. 7
aasproti križanske cerkve (prej Hammer-schmidt- Muhleisen).
Zaloga cementa in karbida.
Drva
klana bnkova, hrastova in druga, kupujer tvrdka
Lavrenčič & Co.»
lesna indnstrija In trgovina
- Ljubljana, =
Dunajska cesta št. 47.
UMETNA GNOJILA
(kalijevo sol, kostni snperfosfat, apneni dušik)
dobavlja najkulantneje
VINKO V A BIČ, Žalec.
Zahtevajte ponudbe za vagonske, polvagonske in manjše množine!
Za praznike in bližnjo pomlad
priporočamo Bvojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
veletrgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, Mestni trg št. lO.
a
Rdeče brinje
razpošilja, dokler traja zaloga, iz svoje podružnice in zaloge v Velikih Laščah vsako množino nad 100 kg za ceno K 650 — za 100 kg
tvrdka Paternost & Remic,
LJUBLJANA, Rimska cesta št. 2. Brzojavi: Parem, Ljubljana.
Vreče je prinesti, oziroma poslati, naprej, ker se sicer naše zaračunajo po K 23'-
105
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
Telefon int. ši. 3
Ljubljana
Telefon inf. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
ffiE
„pri Solncu"
CELJE, Glavni trg.
Velika zaloga vsakovrstnega tuzeraskega in inozemskega manufakturnega blaga, kakor: moškega sukna, belega, pisanega platna, hlačevine, tiskovine, barhanta, moškega ia ženskega perila, moških in ženskih nogavic, navadnih In svilenih rut ter krojaških potrebščin na debelo in na drobno.
I! I
n|
S n
I
H
i * n i
u
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka
tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7.
m,
J)drt!galiCOkgpo20kr<m

za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca marca proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse železniške postaje v Sloveniji,
d. d- Ekonom v Ljubljani.
Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana.
šJ
dinamit, dinamon, vžigalne vrvice, jeklo za svedre, orodje za kamenolome,
I železne blagajne,
poljedelske stroje in vso drago železnino ima vedno v zalogi
Frai km v Uii, Bossastfetska [Marije Terezije) cesta 1.
Strojne tovarne in livarne d. d.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 35.
Velika zaloga gumijevih trakov za cepljenje trt. :
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20, telefon št. 470.
E£1
Podružnica v Mariboru, Jai čieeva ulica št. O. ■	Za trgovce poseben popust. -■
Telefon int. 230.
Brzojavke: ,,Stroj".
Stroji za obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri-kacijo upognjenega pohištva in lesenih cvekov, stiskalnice sa klobuke. Francisove in Peltonove turbine.
Naprave za mline in žage«
Razne armature, sesaljke, ognjegasne brizgalnice itd.
Zvonovi v vsaki velikosti.
E399S
eksportna in importna družba ac o.
Telefon št. 7O
Krekov
knpujo po najvišjih cenah:
1.)	hlode, deske in trame;
2.)	drva, oglje;
3.)	žito, moko in poljske pridelke sploh;
4.)	mast in slanino;
5.)	živino in prasife;
6.)	razne sirovine itd.
s.
Brzojavi: „lmpexu tj?£j ss-fces-sr. IO
prodaja po najnižjih cenah (samo na debelo):
1.)	manufakturno in konfekcijsko blaga;
2.)	kolonialno in špecerijsko blago;
3.)	železnino, stroje, orodje;
4.)	kemikalije (galico itd.);
5.)	mineralije (bencin, petrolej itd.);
6.)	razne sirovine itd.