UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberta (Ul. Commerciaie) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v g o'ovini
NAROČNINA:
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
St. 604
TRST, ČETRTEK 7. JULIJA 1966, GORICA
LET. XV.
DRAMATIČNI DNEVI V JUGOSLAVIJI
Jugoslavija preživlja dramatične dneve. Začelo se je 1. julija, ko se je zbral v Titovem bivahšču na Brionih plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in je generalni sekretar Zveze, Tito, predložil zborovavcem dnevni red štirih točk: 1. aktualn' problemi v zvezi s škodljivim delovanjem nekaterih varnostnih organov in škodljive posledice tega delovanja za razvoj sistema in dela centralnega komiteja; 2. o reorganizaciji in nadaljnjem razvoju Zveze komunistov Jugoslavije; 3. o nekaterih kadrovskih spremembah; 4. razno.
Ko je bil dnevni red sprejet, je odprl Tito sejo, ki se je začela ob devetih zjutraj, z govorom, v katerem je razkril enega glavnih problemov, ki so doslej zavirali razvoj bolj demokratičnih odnosov in samoupravljanja v vseh republikah Jugoslavije, to je vlogo državne varnosti, (UDBe) v političnem in gospodarskem življenju.
Zaradi aktualnost’ in dokumentarne vrednosti ponatiskujemo Titov govor v celoti. Glasi se:
Tovariši in tovarišice!
Na seji izvršnega komiteja 16. junija smo obravnavali deformacije v delu nekaterih organov Državne varnostne službe. Na tej seji je Izvršni komite s klenil imenovati posebno partijsko-državno komisijo, ki naj te probleme prouči, še pred tem je bila ustanovljena tehnična komisija, ki je imela nalogo tehnično ugotoviti nekatere deformacije v delu naše Državne varnosti. To je bil tudi eden izmed elementov, ki je spodbudil izvršni komite, da je sestavil Še politično komisijo, to je partijsko-državno komisijo. Ta bo pozneje predložila poročilo o dosedanjem delu, kajti preiskava o raznih odklonih i(n nepravilnostih, ki so se dogajale v naši Državni varnosti, še ni popolnoma končana.
POGLEJMO DEJSTVOM ODKRITO V Oči
Tovariši, ob tej priložnosti bi se hotel vrniti nekoliko nazaj. Marca leta 1962 smo imeli razširjeno sejo izvršnega komiteja i,n na njej obravnavali razne probleme, ki so sc nanaSali na odnose v našem vodstvu, na odnose v naši partiji in sploh na razne nepravilnosti, ki so se dogajale. Tista seja je trajala tri dni. Tega sc udeleženci, seje Zelo dobro spominjajo. Takrat smo precej natančno ugotovili, v čem so te razne nepravilnosti, ti odkloni itd., nismo pa ugotovili njihovega izvora. Zdi se mi, da smo takrat pogrešili, ker nismo šli do konca, marveč smo zaradi nekaterih kompromisnih teženj, da to ne bi vplivalo na enotnost naše partije in na enotnost našega vodstva, ki pa je bila pravzaprav že tedaj načeta, obstali takrat na pol poti. Torej to, zaradi česar da-
| nes zasedamo in o čemer bomo razpravlja-
li,	ni č>sto nova zadeva. To ima svoje korenine nekaj let, skoraj blizu 10 let nazaj.
I DRŽAVNA VARNOST JE PREDOLGO
DELALA BREZ NADZORSTVA PARTIJE
| Tovariši, napak smo ravnali, ko smo našo [Državno varnost v 20 in več letih prepustili tako rekoč sami sebi in njen glavni voditelj je bil tovariš Rankovič. Kakor veste, je naša Državna varnost med vojno in prva leta po njej imela velikansko vlogo. Pri tem imajo seveda precejšen del zaslug tudi tovariš Rankovič in drugi tovariši pod rjegovim vodstvom. In prav zaradi tega izredno velikega zaupanja, tako do tovariša Rankoviča, kakor do službe Državne varnosti, nismo niti enkrat imeli na sejah našega izvršnega komiteja problemov te službe. Toda ali je mogoče katerokoli organizacijo, katerekoli organe tako dolgo pustiti brez nadzorstva partije, brez nadzorstva vodstva naše partije, seveda je to naša krivda.
Ko razpravljamo danes o tej zadevi, moramo začeti pri ugotovitvi, da je imela naša Varnost velikansko vlogo pri uničevanju razrednega in vseh sovražnikov, ki so se hoteli pri nas uveljaviti tako med vojno kakor po njej. Tega ne smemo nikoli izgubiti izpred oči. To je zgodovinsko dejstvo. Ljudje, ki so v tej službi delali, imajo velike zasluge, tudi tovariš Rankovič. Toda, tovariši, ali imamo pravico oprostiti tisto, kar sc je zgodilo pozneje, ko se je neka taka organizacija deformirala in ko je zaradi raznih popačenj ustvarila sistem, ki je pritiskal na vso našo družbo? Seveda nimamo te pravice in je ne moremo imeti. Tisto prej so zasluge, to zdaj pa so velike napake. In o teh vprašanjih moramo razpravljati in sprejeti ustrezne sklepe. Ko smo se tega lotili, smo postopoma spoznavali, kako neverjetno velike so bile te deformacije. Tedaj nam je tudi postalo jasno — mislim pa, da se bo to še bolje videlo in spoznalo
—	zakaj nismo mogli izvajati sklepov, ki smo jih sprejemali na plenumih in kongresih, zlsati na VTTT. kongresu ZKJ. Nastopila je nekakšna stagnacija, nekako ni šlo. Sklepi so bili odlični, ljudstvo jih je sprejelo z odprtimi rokami, se razveselilo, naši ljudje so bili veseli in so govorili takole: »Naposled bomo vendarle krenili naprej«. Pa vseeno ni šlo.
GRE ZA FRAKCIJSKI BOJ,
BOJ ZA OBLAST
To pomeni, da mora biti vsa zadeva postavljena na politične temelje, to je politična zadeva. VITI. kongres — gospodarska reforma, to so velike akcije naše družbe, da zboljšamo celotno naše življenje in hitreje napredujemo. In če obravnavamo posamezne deformacije, potem ne moremo
govoriti o posameznikih kot o nekem primeru. Po mojem, tovariši, sicer ne morem tega trditi, vendar pa tako mislim, ne gre samo za posameznike in ti( posamezniki tudi ni nujno, da so samo tisti, ki so v tem primeru v glavnem odgovorni, marveč gre tu za frakcijski boj, boj za oblasl. Kajti kako bi se sicer lahko zgodilo, da se te reči po letu 1962, ko smo jih že obravnavali, zdaj spet pojavijo v še hujši in ostrejši, obliki, če ne bi šlo za to. Mislim, da mora nadaljnja preiskava iti v tej smeri, ker je to nevarno za enotnost našega ljudstva, nevarno za ZK in njeno enotnost, z eno besedo: za naš socialistični razvoj.
Razumeli me boste, da ne govorim o Državni varnosti kot o celoti,. Velika večina teh kadrov so odlični ljudje. Govorim o posameznikih, ki so se napihnili, ki so ustvarili oblast nad ljudmi, oblast nad Zvezo komunistov, oblast nad našo družbo. Te negativne deformacije so prodrle navzdol, do podjetij, tovarn, v razne družbene organizacije, povsod. Zakaj smo imeli v podjetjih toliko raznih pritožb? Prav zato, ker so nekateri organi spodaj mislili, da je v njihovi pristojnosti nadzorovati, odločati, ocenjevat’ javno mnenje, kar v resnici ni njihova zadeva.
Na tem plenumu gre torej, tovariši, za veliko vprašanje — za ozdravitev naše partije, za ločitev Notranje uprave od partije in ne, kakor je bilo doslej, da se je to pomešalo, da je Notranja varnost prerasla partijo. Za to gre zdaj. To je, tovariši in. tovarišice, zgodovinski trenutek, ko moramo storiti vse, pogledati dejstvu odkrito v oči in sprejeti take sklepe, ki bodo v korist, ne pa v škodo našega nadaljnjega razvoja in našega ugleda v svetu. Dovolj močni smo, da lahko pogledamo dejstvom v oči in sprejmemo daljnosežne sklepe, ki bodo omogočili naši državi in našemu ljudstvu hitrejše napredovanje.
DRŽAVNA VARNOST NI SAMO STAGNIRALA, AMPAK NAZADOVALA
Tovariši, v uvodni besedi se nisem hotel spuščati v podrobnosti. Toda reči moram, da so ti ljudje začeli šepetati, da je nasta-
lo	nezaupanje človeka do človeka, od zgoraj navzdol. Ali se vam ne zdi to nekoliko podobno tistemu, kar je bilo nekoč pri Stalinu? Mislim, da je temu precej podobno. Medtem ko je ves družbeni razvoj pri nas napredoval s hitrimi koraki, je Državna varnost ne samo nazadovala, zakrnela je, ni spremljala tokov našega družbenega razvoja in že je imela nekatere svoje misli, to je, da se postavi nad družbo. Tovariši in tovarišice, vse to je danes pred vami. Komisija je svoje prve rezultate že obliko-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Johnson upa zmago
RADIO
m NEDELJA, 10. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja : 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu: 10.15 Poslušali bo9te... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše - S pravljico okrog sveta: (2) »Podzemeljska kraljica«. Napisal Dušan Pertot. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožna glasba; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 »Balada iz '99. leta. Napisal Emilio De Marchi, dramatiziral Danilo Tellold, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., režira Jože Peterlin;
17.00 Popoldanski ples; 22.10 Nova glasba.
• PONEDELJEK, 11. julija, ob: 11.45 Trije ansambli, tri dežele; 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 13.30 Znane melodije; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 20.35 Giacomo Puccini: »Madame Buitlorfly«.
V	odmoru (približno ob 21.25) Opora, avtor in njegova doba, pripravil Goj mir Demšar.
■ TOREK, 12. julija, ob: 11.45 Popevke 'treh rodov;
12.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Ne pošiljaj za manuo, jest nečem te več«; 17.20 Glasba za vaš tranzistor; 19.15 Spoznavajmo naravo, napisala Mara Kalan; 19.30 Glasbila in zvonovi v folklornih motivih; 21.00 Gore v slovenski literaturi - Janko Mlaikar: »Kako je Trebušnih hodil na Triglav«, pripravil Martin Jevnikar; 21.25 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66 -Sergej Prokofjev: Sonata op. 94 bis; 22.45 črni cvet, jazzovska revija.
« SREDA, i5. julija, ob: 11.45 Glasbila in barve;
12.15 Turistični razgledi; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Sodobne bolezni; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.35 Zvočne razglednice; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.30) Obletnica meseca -Gojmir Demšar: »Skladatelj Francesco Gilea, ob stoletnici rojstva«.
e ČETRTEK. 14. julija, ob: 11.45 Trije glasovi, trije slogi: 12.00 Josip Jurčič: »Deseti brat« (6) »Marjan je ljubosumen«, priredba Martina Jevnikairja. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo votli Jože Peterlin; 17.20 Glasba za vaš tranzistor; 18.30 Slavni solisti; 19.00 Zlata skrinjica — otroške pesmi in Skladbe. Pripravila Desa Kraševec; 19.40 Zbori Fuirlanije-Juljijske krajine; 21.00 »šlmnov Lipe«. Povest, napisala Krista Hafner, za radio dramatiziral Edi Majrfinuzzi.
* PETEK, 15. julija, ob: 11.45 Orkestri lahke glasbe: 12.15 Zena im dom; 13.30 Glasbeno potovanje;
18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti; 18.50 Bedrich Smetana: Vltava; lz čeških gajev in logov; 19.15 Umetnostne galerije v Italiji; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Sindikati v moderni državi.
e SOBOTA, 16. julija, ob: 11.45 Vokalni ansambli;
12.15 Živalstvo Jadranskega morja - Tone Penko: »Brizgači«; 15.30 Otroški zbor s Trnovega pri Ljubljani pod vodstvom Majde Hauptmamove; 16.00 Volan .Oddaja za avtomobiliste; 16.20 Igor Tuta: »Otrokov božični večer«, delo nagrajeno na natečaju RAI Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele; 18.30 Panorama ameriške folklore, pripravlja Susy Rim; 19.15 Počitniška srečanja, pripravili Saša Martelanc; 21.00 Josip Jurčič - Deseti brat: (7) »God graščaka Benjamina«, priredba Martina Jevnikarja. Izvajajo dijaki slovenskih višiih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 21.35 Operetne melodije.
TEDENSKI KOLEDARČEK
10. julija, nedel a: Ljubica, Amalija
11. julija, ponedeljek: Olga, Savij
12. julija, tordk: Mohor, Draguška
13. julija, sreda: Dragan, Marjeta 14 julija, četrtek: Franc, Svoboda,
15. julija, petek: Justa, Vladimir
16. julija, sobota: D. M. Karm., Marija
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Ameriški predsednik Johnson je priredil tiskovno konferenco na svojem ranchu v Texasu. Rekel je, da so z letalskimi napadi na hranilnike nafte in bencina pri Hanoju in Hajfongu uničili 57°/» vseh severno-viet-namskih zalog tekočega goriva. Priznal je, da je v tem hipu Vietnam še vedno glavni problem, rekel pa je tudi, da po najnovejših diplomatskih poročilih, ki jih ima, komunistične sile v vietnamski vojni ne upajo več na zmago v Južnem Vietnamu.
Po Johnsonovem mnenju, bombardiranja Severnega Vietnama ni zaprlo poti za dosego pogodbe proti širjenju atomskega orožja. V tem pogledu je izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza napravila kak korak, da bi prišla naproti Združenim državam.
Govoreč o zadnjih bombardiranjih oko-
OBSOJENI JUŽNI TIROLCI
V	soboto se je zaključila v Milanu sodna obravnava proti 84 južnim Tirolcem. Obtoženi so bili, da so v noči med 11. in 12. junijem 1961 in tudi že prej povzročili vrsto dinamitnih atentatov na električne napeljave, mostove, ceste in da so posredno povzročili tudi smrt nekega cestarja. Obtoženi so dalje bili protidržavnega delovanja.
Prizivno sodišče jih je strogo obsodilo. Povečini je potrdilo obsodbo prve stopnje. Obtoženemu Destallerju, ki je bil prej o-proščen, je naložilo 16 let ječe. Drugim so kazni odmerjene od osmih mesecev do 22 let, ker je sodišče vsem odbilo po dve leti zaradi amnestije. Dva izmed dvajsetih obtoženih, ki so v zaporih, sta bila oproščena. Drugi so bili že prej oproščeni ali pa so tuji državljani.
ŠE ENA
Opolnoči od 5. na 6. julij se je rodila republika Malavvi. Nastanek te nove afriške države je pozdravila salva 21-ih topovskih slrelov. Republika Malawi bo ostala v okrilju Commonvvealtha, kateremu je doslej pripadala kot protektorat. Včeraj so zaprisegli predsednika Hastinga Banda, ki je bil doslej ministrski predsednik.
Republika Malawi, ki je nosila kot kolonialno ozemlie ime Nvasaland, meri nekaj nad 86.000 kvadratnih kilometrov in ima okrog 3 miliione prebivalcev. Njeni glavni gospodarski viri so bombaž, tobak, čaj in zemeljski oreški
lice obeh velikih mest v Severnem Vietnamu, je Johnson naglasil, da so pazili pri izbiranju ciljev, da ne bi zadeli področij s civilnim prebivalstvom. Kritiziral je tudi zadržanje določenih držav, ki so slabo reagirale na njegovo odločitev, da je treba bombardirati zaloge tekočih goriv v Severnem Vietnamu.
 •--
NAČRT ZA RAZVOJ V PARLAMENTU
Zakladni minister Colombo je naglasil, da je potrebno, hitro odobriti petletni načrt, za razvoj, ki ga obravnava zdaj posebna komisija v poslanski zbornici. To je izjavil v nekem intervjuvu za tisk. Rekel je, da spada nujnost programiranja med tiste obveznosti, ki predstavljajo temeljni program sedanje vlade in sodelovanja med strankami sredinske levice.
Finančni, minister Preti pa je izjavil, da je v tem trenutku najbolj važna odobritev petletnega načrta, ki ga mora preiti iz poslanske zbornice v senat vsekakor še pred poletnimi počitnicami.
FRANCOSKA BOMBA
Francija je začela delati poskuse z atomskimi bombami na otoku Moruroa v Polineziji. V načrtu ima razstrelitev petih vodikovih bomb do polovice septembra. Te bombe imajo sedemkrat večjo razstrelilno moč, kot bomba, ki je bila vržena ob koncu vojne na Hirošimo.
Francoski državljani bodo plačali za te poskuse 650 milijard lir. Kakšno važnost polaga De Gaulle tem vojnim poizkusom, se vidi iz tega, da namerava eni razstrelitvi celo sam prisostvovati. Francija se hoče v oboroževanju osamosvojiti. Večina zapad-nih držav pa obsoja te nove atomske poskuse, ki požirajo milijai'de in so namenjene le za ubijanje.
TITOVA VOŠČILA
Jugoslovanski, predsednik Tito je poslal papežu Pavlu VI. posebno brzojavko ob tri-lctnici njegovega kronanja na praznik sv. Petra in Pavla. Prvič se je zgodilo, da je papež prejel čestitke od jugoslovanskega predsednika. Vsekakor so Titova voščila znak izboljšanih odnosov med Vatikanom in Beogradom po zadnjih dogovorih.
Predsednik Tito je nato prejel iz Vatikana zahvalno brzojavko za voščila.
Napetost na Poljskem
Poljske državne oblasti so odrekle dovoljenje, da bi prepeljali podobo čenstohov-ske Črne Marije iz Varšave v Sandomierz. Mesto Sandomierz leži okrog 200 kilometrov južnovzhodno od Varšave. Tam so bile v nedeljo slovesnosti za tisočletnico pokristjanjenja Poljske, ki si slede v raznih večjih poljskih mestih.
Podobo čenstohovske Marije so pripelja-
li	v Varšavo 21. junija. V varšavskih krogih se je zvedelo, da so zaradi verskih manifestacij tistih dni oblasti baje aretirale nekaj ljudi in jih obsodile po hitrem postopku. Gre za vernike, ki so delali red med množico pred Cerkvijo, v kateri je bila shranjena Marijina podoba.
Med prepeljavanjem znamenite Marijine podobe, ki je simbol nebeške Zavetnice Poljske, pa je tudi že prej večkrat prišlo do incidentov, ker je policija pod raznimi
izgovori ustavljala avto in ga preusmerjala na stranske ceste, da bi tako obšel množice, ki so čakale na Marijino podobo (gre pa samo za kopijo znamenite čenstohovske slike »črne Marije«). Pretekle dni se je ce-
lo	raznesel glas, da so aretirali kardinala \tyyszynskega, ker ni prispel v Sandomierz, kamor je bil najavljen. Vendar se je pozneje zvedelo, da je zbolel.
Obžalovati je, da Gomulkova vladavina ne najde kakšne bolj koristne naloge, kot da meri svoje moči s katoliško hierarhijo in draži verno javnost, kateri prav gotovo ne gre za drugo, kot da lahko v miru prisostvuje slovesnostim za tisočletnico pokristjanjenja Poljske. S to trmoglavostjo si Gomulka naglo zapravlja ugled treznega in zmernega komunističnega politika in državnika. ki si ga je pridobil prva leta svoje oblasti, po stalinističnem razdobju.
NOVI LIST
Stran 3
DRAMATIČNI DNE'
fNadaljevan'e s 1. strani)
vala in vam bo s svojim poročilom omogočila spoznati vse te zadeve nekoliko bolj*
Po Titovem govoru je predsednik komisije izvršilnega komiteja CK ZKJ, Makedonec Krste Crvenkovski najprej na kratko iazloz.il, kakšne težave in ovire je morala premagovati komisija, ki je imela nalogo raziskati stanje v Upravi državne varnosti (UDBi), pri svojem delu. Naletela je na dokajšnjo zaprtost in neiskrenost pri enem delu funkcionarjev Državne varnosti, ki jih. je zaslišala. Predlagal je tudi, naj bi posebna državna komisija nadaljevala preiskavo, »da bi dejstva do kraja osvetlili in onemogočili organizatorje zlorab«. Izrazil je pa tudi mnenje, da material, ki ga je zbrala komisija, »zadostuje za politično analizo in za določene politične ocene«. Potem je prebral poročilo svoje komisije, ki je bila imenovana na seji izvršilnega komiteja CK ZKJ 16. juni ja letos, da bi preučila delo organov Državne varnosti. V komisiji je bil po en vidnejši predstavnik komunistov iz vsake republike.
STANJE V UDB
V	13. poglavjih poročilo na splošno, brez navajanja podrobnosti in imen, razen imen Aleksandra Rankoviča in Svetislava Stefanoviča, prikazuje stanje v UDBi. Naglaša zlasti, da so nekateri odgovorni funkcionarji Državne varnosti pokazali do komisir je zaprtost in neiskrenost ter »so izjavljali in priznavali samo tisto, kar je komisija že ugotovila, ali o čemur so domnevali, da že ve«. A še celo potem so se nekateri namenoma in premišljeno izogibali odgovorom, da bi komisijo »dezinformirali«. Nekateri so dajali svoje izjave šele po nekaj dneh in po ponovnih opozorilih. »Nekatere teh izjav so bile tudi po naših ponovnih zahtevah docela brez vsebine«.
Komisija potem opozarja, da v vsem povojnem obdobju še v nobenem državnem, predstavniškem ali partijskem forumu niso obravnavali položaja, metod, ciljev in nalog UDBe. »Uprava državne varnosti je postala bolj ali manj monopol posameznikov. Ti so jo vodili kot osebnosti ali kakor pravijo nekateri,, kot njeni organizatorji in ustanovitelji, ne glede na to, kakšne javne funkcije so imeli«. S tem je komisija nedvomno mislila Aleksandra Rankoviča, ki že vrsto let uradno ni bil več vodja UDBe, ampak je imel visoke državne funkcije. Bil je nazadnje celo podpredsednik republike.
EDEN ODLOČILNIH DEJAVNIKOV
Komisija potem omenja razmere, v katerih je bila ustanovljena UDBa, ki se je takrat imenovala OZNA, to je vojne razme-re, ko se je bilo treba boriti proti vsakovrstnim sovražnikom, proti okupatorjem in razrednim nasprotnikom. Dala je tudi pomemben prispevek v boju proti Stalinovemu pritisku na jugoslovansko držav.o in partijo po prelomu s Kominformom. »Zadnja leta, zlasti pred 8. kongresom ZKJ in po njem, pa so se zaostrili nekateri politični problemi in di,leme pri iskanju najučinkovitejših poti za naš nadaljnji družbeni razvoj«, nadaljuje poročilo. Hkrati se je pojavil odpor proti izvajanju sklepov ZKJ, pri čimer so skušali nekateri funkcionarji izkoristiti organe Državne varnosti v politične namene. Hoteli so vzpostaviti kontro-
/I V JUGOSLAVIJI
lo v vsej družbi od podjetij do najvišjih vrhov. »Prilastili to si pravico nadzirati tudi odgovorne državne in politične funkcionarje — s prisluškovanjem in z zbiranjem poročil od tehničnega osebja, ki je delalo pri funkcionarjih«. Rankovič je izkoriščal te podatke »pri odločanju o razmeščanju kadrov«, to je, kdo naj pride na kakšno mesto. Državna varnost je bila na tem, da postane eden izmed odločilnih dejavnikov v formiranju družbene politike. Poročilo nadaljuje potem dobesedno:
»Posamezni organi Državne varnosti, ki so izhajali iz pojmovanja, da mora služba Državne varnosti nadzirati celotno družbeno življenje in voditi preventivni boj proti sovražniku, so ustanavljali široko mrežo svojih sodelavcev v delovnih organizacijah ir; celo v ZKJ. To omrežje se je dostikrat vmešavalo v celotno delo podjetij, tja do investicij in kadrovske politike... Po tej poti in še z drugimi metodami dela so organi Državne varnosti postali; ne samo ovira in cokla za nadaljnji družbeni razvoj, marveč tudi določena nevarnost za nadaljnji socialistični razvoj ...
PRISLUŠKOVANJE IN KONTROLA
Posamezni organi Državne varnosti so se 7 uporabo sodobne tehnike lotili zadnja leta velikiih operacij prisluškovanja in kontrole nad posamezniki in ustanovami. Delo komisije je pokazalo, da uporabljajo te metode dokaj množično proti poštenim in socializmu vdanim ljudem, proti določenemu številu državnih in političnih funkcionarjev. Te metode so uporabljali tudi z namenom, da bi posameznike diskreditira-
li	in jim končno odvzeli funkcije.«
Poročilo potem navaja, kakšne težave je imela komisija s Svetislavom Stefanovičem kot neposrednim voditeljem službe Državne varnosti v vsem povojnem obdobju. »Komisija je med svojim delom prišla do sklepa, da je tovariš Svetislav Stefanovič kot predsednik komisije za notranjo politiko Zveznega izvršnega sveta in kot predsednik komisije za koordinacijo službe varnosti, neposredno politično odgovoren za delo Državne varnosti.« Poročilo omenja razne nedovoljene stvari, ki jih je počenjal. Ostro kritizira tudi Rankoviča. Oba sta vedrila in oblačila v Upravi državne varnosti, kakor se jima je ?delo. Iz nje sta napravila zaprto in popolnoma centralistično organizacijo, ki se je »kot organizem povsem izolirala od vsakršne družbene kontrole. Vzpostavljen je bil močan in okoren aparat v centrih republik, še bolj pa v zveznem sekretariatu. Stalno so gojili prepričanje, da ta služba lahko izreka sodbe o vseh družbenih problemih.«
ZLORABLJALI SO SVOJ POLOŽAJ
Z močjo te kontrole so posamezniki v Državni varnosti zlorabljali, svoj položaj in posegali v osebna vprašanja posameznih funkcionarjev. To so pripovedovali naprej in obrekovali. Edino oni so se čutili poklicane, da informirajo odgovorne ljudi v državnem vodstvu o razpoloženju javnega mnenja in da analizirajo razne pojave — ugotavlja komisija. Končno tudi opozarja, da so še drugi taki zaprti organizmi in institucije, kar da bi moral centralni k-vmite v svojem nadaljnem delu posebej upoštevati.
Poročilo se končuje z opozorilom, da komisija v tako kratkem času še zdaleč »ni mogla v celoti osvetliti vseh vprašanj v zvezi z razmerami v službi Državne varnosti.« Priložena mu je dokumentacija (ki ni bila objavljena v tisku). Končno opozarja na nujnost reorganizacije službe Državne varnosti in na odgovornost Aleksandra Rankoviča in Svetislava Stefanoviča ter predlaga, da jima vzamejo funkcije.
DISKUSIJA
Sledila je diskusija, ki se je nadaljevala na popoldanski seji. Vanjo je poseglo večje število članov CK ZKJ, med njimi tudi, Rankovič in Stefanovič, ki sta se skušala zagovarjati in zmanjševati svojo odgovornost, zlasti Stefanovič, medtem ko je Rankovič izvajal samokritiko. O njem se je zlasti Tito sam izražal bolj obzirno in poudaril tudi njegove prejšnje zasluge. Diskusija pa je bila na splošno ostra in ju je še bolj razgalila. Končno so Rankoviču vzeli vse funkcije v CK ZKJ in sklenili, da se predlaga, da se sprejme v parlamentu tudi njegov odstop kot podpredsednik republike. Stefanoviča pa so izključili tudi iz ZKJ. Na koncu je spet govoril Tito. Opaziti je bilo, da v diskusijo niso posegli najvidnejši slovenski, hrvaški in makedonski komunistični voditelji, ampak predvsem Srbi in Črnogorci ter Bosanci, najbrž zato, da bi onemogočili očitke v javnosti kakih nacionalnih nasprotij, ker sta Rankovič in Stefanovič, kot znano, Srba.
Za novega sekretarja centralnega komiteja ZKJ je bil izvoljen namesto Rankoviča umerjeni in trezni Mijalko Todorovič, za novega člana izvršnega komiteja Milentije Popovič, v centralni komite pa je bil ko-optiran Dobrivoje Radosavljevič, vsi trije Srbi ali Črnogorci.
REORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV
Izvoljena je bila tudi večja komisija, ki bo preučila vprašanje reorganizacije in nadaljnjega razvoja Zveze komunistov. Za vodjo komisije je bil izvoljen Mijalko Todorovič. V njej so med drugimi Bakarič, Marko Bulc, Krste Crvenkovski, eden najuglednejših in tudi v Sloveniji zelo znanih makedonskih komunističnih voditeljev, zlasti še po svojem intervjuVu o nacionalnem vprašanju v »Delu«, Tone Dajčman, Stane Dolenc, Rato Dugonjič, Kardelj, Stane Kavčič, Lazar Koliševski, Cvijetan Mijatovič, Milentije Popovič, Radosavljevič, Mitja Ribičič, Vida Tomšič in Miha Tripalo. Vseh članov je štirideset.
Razumljivo je, da je to dramatično zborovanje plenuma CK ZKJ vzbudilo pozornost svetovne javnosti, posebno zaradi Ran-kovičeve osebe, (Stefanovič je bil tudi doslej bolj »človek v senci«), in zaradi razkritij, ki jih vsebujeta Titov govor in poročilo preiskovalne komisije; pa tudi zato, ker je zasedal plenum na Brionih, kar se je baje doslej zgodilo samo enkrat, leta 1956, v času upora na Madžarskem.
Zlasti tisk sosednjih in drugih evropskih držav je obširno poročal o dogodku in se spustil v razna ugibanja. V splošnem pa je bila novica o tem, kaj se je zgodilo na Brionih, sprejeta povsod zelo ugodno, in lahko bi dostavili, da še prav posebno v Jugoslaviji sami, kjer se ljudje zdaj z brzojavkami in pism; zahvaljujejo Titu in CK-ju za njun odločni nastop proti samovolji in zlorabam v državnem in političnem aparatu.
------------------
StVarne tržaške gospodarske perspektive
let starega udejstvovanja Tržačanov na pod-
Stranke leve sredine, tržaška Trgovinska zbornica iji s indikati so zavzeli stališče do gospodarskega programa skupine IRI ter so poudarili, da morajo ostati ladjedelnice naše dežele neokrnjene.
Krščanska demokracija, socialisti in socialni demokrati so postavili zlasti tri zah^ teve: 1. Zagotovitev zaposlitve v okviru petletke 1966-1970 za delavce, ki so zaposleni v tržaških obratih IRI-ja, to je v ladjedelnici Sv. Marka, v tovarni strojev pri Sv. Andreju in pri ravnateljstvu Združenih jadranskih ladjedelnic. 2. Razvoj gospodarskega potenciala Trsta. 3. Priznanje tradicionalne pomorske vloge našega mesta.
Resolucijo o ladjedelnici »Sv. Marka« je objavila tudi Slovenska skupnost v Trstu.
V	njej poudarja, da morajo pristojni krogi upoštevati tržaški gospodarski položaj in visoke strokovne sposobnosti več kot sto
VABIMO VAS NA 3. TABOR
SLOVENSKE KATOLIŠKE MLADINE
V ZAMEJSTVU
9. — 10. julija 1966 v Trstu
SOBOTA 9. JULIJA Ob 16. uri: SEMINAR
— Socialno politična pot zamejskih Slovencev (ul. Machiavelli 22)
— Vera in kultura med zamejskimi Slovenci (Marijin dom v Rojanu ul. Cor-daroli)
NEDELJA 10. JULIJA Ob 9. uri: Skupna sv. maša v rojanski župni cerkvi
Ob 17. uri: Osrednja prireditev na Repen-tabru
SPORED PRIREDITVE NA REPENTABRU:
1. Pozdrav
2. »Veseli študentje« iz Koroške izvajajo priljubljene polke iin valčke
3. Slovenski tržaški skavti in sikav.linje zapojejo pod vodstvom M. Župančičeve
4. Ples folklorne skupine Slovenskega kul-Lumega kluba v Trstu
5. Moški zbor -iz Gorice pod vodstvom Z. Klanjščka
6. Fantovski zbor iz Koroške ipod vodstvom Fr. Cigana
ODMOR
7. Mladinski odseik Slovenskega odra izvaja iglo:
EDIP V HIROSHIMI ODMOR
8. Ples folklorne skupine Slovenskega kult. kluba
9. Zbor »Fantje izpod Grmade« pod 'vodstvom I. Kralja
10. Tamburaš ki zbor iz Koroške
11. Moški zbor iz Gorice pod vodstvom Z. Klanjščka
12. Ples folkloime skupine Slovenskega kult. kluba
13. Mešaini zbor iz Koroške pod vodstvom Fr. Cigana
V primeru slabega vremena bosta namesto na Repentabru dve priredtvi v rojansikem Marijinem domu, ulica Cordaroli. — Prva ob
16.	uri in je namenjena predivsem okoličanom , druga ob 20. uiri za mesto.
ročju ladjedelništva ter zagotoviti, ne samo obstoj ladjedelnice »Sv. Marka«, marveč tudi dovolj novih delovnih mest.
Tržaška Trgovinska zbornica pa v svoji analizi programa IRI-ja trdi, da je treba ladjedelništvo osredotočiti v Trstu in ne v Genovi, V tej zvezi spominja na pomorsko hadicijo Trsta, na bodoči promet petrolej-, sk.;h ladij v tržaškem pristanu zaradi naf-j tovoda, in na gradnjo suhega doka. Doslej
I	objavljeni načrti IRI-ja — pripominja Tr-| govinska zbornica — bi le nadomestili la-djedelniško dejavnost, ki je že obstajala v Trstu ter so jo nato preselili drugam.
Tržaški gospodarski krogi tudi poudarjajo konkurenčno sposobnost Združenih jadranskih ladjedelnic. Pri tem spominjajo, da je imel Trst sredi prejšnjega stoletja že cvetočo ladjedelniško industrijo, medtem ko so ob Tirenskem morju šele delali prve korake.
Združene jadranske ladjedelnice so po letu 1857 izdelale tisoč 897 ladij za 23 narodov. V razdobju 1920-1955 so zgradile za tujino 134 ladij za več kot 950 tisoč ton. V letih 1955-1965 pa so v Združenih jadranskih ladjedelnicah splavili 69 ladij, med drugim 39 cistern, od tega 12 po 36 tisoč ton za družbo »ESSO«.
Zdi se pa, da se Trst na splošno preveč sklicuje le na svoje slavne trad;cije v ladjedelništvu, premalo pa opozarja in prikazuje današnje in realne možnosti, za obstoj in okrepitev ladjedelniške industrije v našem mestu.
Sklicevanje na samo tradicijo je lahko tudi dvorezno, kajti če sega tržaška ladje-uelniška industrija sto let nazaj, je Genova gradila ladje in obvladovala z njimi kot samostojna pomorska republika velik del trgovine v Tirenskem morju že davno prej, kot je Trst kaj pomenil v ladjedelništvu in j pomorski trgovini, v čemer ga je prekašal j
V	soboto bodo v Repnu slovesno odprli IV. praznik terana in pršuta, ki ga prireja Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem repentaborske občinske uprave in Kmetijskega nadzorništva. Pri letošnjem prazniku, ki se bo začel v soboto ob 18.30, sodeluje osem vinogradnikov iz repentaborske občine.
Po otvoritvi bo koncert godbe iz Gradeža m nastop pevskega zbora, prav tako iz Gradeža. V nedeljo pa bo ob 17. uri koncert godbe s Proseka in nato nastop pevskega zbora Prosek-Kontovel. Ocenjevalna komisija bo že v nedeljo objavila imena nagrajencev.
TRŽAŠKI VELESEJEM ZAKLJUČEN
V	torek opolnoči se je končal 18. tržaški mednarodni velesejem. Zadnji dan je bilo
ko njega pomorska trgovina ogromnega prostora v Srednji Evropi; in Podonavju.
Težko si je predstavljati, da bosta Genova in Benetke dopustila, da bi Trst izdeloval ladje, ki pa bi imele matična pristana v teh dveh mestih. Če bo hotel imeti Trst svojo ladjedelniško industrijo, bo moral sam največ prispevati k temu, in to s pobudami in z investicijami, ne pa le s frazami in zahtevami. Če bo italijanska vlada preko IRI privolila v to, da mu še dalje pusti take deficitne ladjedelnice, kot je ladjedelnica sv. Marka, bo to storila samo iz političnih razlogov, ker »je Trst poseben primer«, kot se je že izrazil prof. Petrilli na predavanju, ki ga je imel te dni v Milanu, ne pa iz pravih gospodarskih razlogov.
Trst pa mora realistično izračunati gospodarske možnosti, ki mu ostanejo in ki so uresničljive. In te možnosti so po našem mnenju predvsem \ tem, da se gospodarsko in politično čimbolj odpre svojemu geografskemu zaledju, Srednji Evropi, in Podonavju, ler sodeluje z njima, kolikor največ more.
TRŽAŠKI SINDIKALISTI V RIMU
V sredo, 6. t. m., je v Rimu prišlo do sestanka med sindikalnimi predstavniki in vodstvom IRI-ja. V središču razprave je bi-
lo	vprašanje italijanske ladjedelniške industrije, ki se po načrtu IRI-ja mora tako preurediti, da bo lahko z uspehom konkurirala na mednarodnem tržišču. Ta načrt pa med drugim predvideva dejansko likvidacijo tržake ladjedelnice sv. Marka, zaradi česar so Tržačani zelo zaskrbljeni. Na sestanku v Rimu je vodstvo IRI-ja ponovno obrazložilo svoj načrt ter poudarilo, da je njegova izvedba odvisna od političnih odločitev vlade.
Tržaški sindikalisti so poudarili, da se z načrtom nikakor ne strinjajo in da se bodo z vsemi silami upirali likvidaciji ladjedelnice sv. Marka. Izrazili so se dalje proti temu, da bi vodstvo združene ladjedelniške industrije bilo v Genovi.
V četrtek se je odposlanstvo tržaških sindikalistov sestalo s podpredsednikom vlade Nennijem.
na razstavišču na Montebellu bolj živahno kot navadno. Značilnost letošnjega velesejma je bila v tem, da je vladala največja dejavnost na razstavnih sektorjih potroš-nih izdelkov, posebno kar zadeva pohištvo, gospodinjske predmete in knjige. 18. tržaški velesejem pa je pomenil tudi važen korak naprej v speciahzaciji razstav. Tako imenovanih »dnevov lesa« so se udeležili predstavniki mednarodnega gospodarstva, uradni predstavniki evropskih, ameriških in alriških držav in strokovnjaki.
Predsednik velesejma adv. Slocovich je objavil ob zaključku velesejma poročilo, v katerem pravi, da je 18. velesejem pritegnil zelo veliiko obiskovavcev in pokazal plodno trgovinsko dejavnost. Število obiskovavcev je neglede na dva dneva, ko jei bil velesejem zaprt, zaradi splošne stavke, za približno 10 tisoč preseglo število lanskih obiskovavcev.
Kot kaže, se vprašanje ni premaknilo z celo Kooer. Poleg tega je znano, da je bila mrtve točke. V prvi polovici tega meseca ustanovljena ladjedelniška industrija v Tr- pa je predviden nov sestanek med tržaški-stu v času, ko je bil Trst glavno pristani-j mi političnimi predstavniki in vodstvom šče Avstro-ogrskega cesarstva in je šla pre- , IRI-ja.
Praznik terana in pršuta
MESTNI PRORAČUN
Goriški mestni svet je obravnaval na seji. dne 30. junija proračun mestne uprave za leto 1966. Seja je trajala do dveh zjutraj, ker je večina hotela priti do glasovanja o proračunu, kljub odporu liberalcev, komunistov in misinov. Za predloženi proračun je glasovalo 23 zastopnikov večinskih strank: demokristjanov, socialnih demokratov, socialistov in oba slovenska svetovavca. Proti je pa bilo 5 komunistov, liberalcev in misinov. Proračun izkazuje primanjkljaj 631 milijonov lir.
Svetovavci so živahno razpravljali zlasti o javnih napravah, o povišanju občinskih davkov, o prometnih znakih na cestnih križiščih ter o nakupu avtobusov za občinske prevoze.
V	ponedeljek se je zbral mestni svet k drugi seji, ki je imela kot glavno točko dnevnega reda mestni regulacijski načrt.
Na ponedeljkovi seji je prišlo do prerekanja z liberalnimi in misinskimi svetovavci, ki so zahtevali poseben postopek pri razpravi za mestni regulacijski načrt. Zahtevali so, da se morajo o načrtu predhodno izreči gospodarstveniki, gradbeniki in sindikati ter da je potreben poseben posvetovalni odbor. Upirali so se tudi prisotnosti urbanista prof. Piccinata na redni občinski seji.
Predlogi opozicije so bili zavrnjeni, nakar je prof- Piccinato na dolgo razvijal svoi načrt. Ta predvideva ohranitev starega me-stnega dela in razmestitev prevoznih središč ter industrije na robove mesta proti jugozahodu.
(ftGmc&fou
Učja:
OBMEJNI PREHODI
Obmejne komisije so že pred časom od ločile, da se spremeni obmejni prehod preko Učje tudi za mednarodni avtomobilski promet. Do praktične izvedbe določil pa še ni prišlo. Zgodilo se je, da so prišli izletniki z avti do bloka, preko pa jih niso še pustili, češ da še niso urejene carinarnice in podobno.
Zdaj, v času naj večjega turističnega prometa bi že bilo potrebno, da se prehod tudi uradno odpre. Mnogi turisti, posebno iz Avstrije, imajo tod najbližji prehod v Soško dolino. Pomisliti je treba, da bo romantična dolina Učje in tudi zapuščena vas sama dosti pridobila, če se odpre bolj živahen promet na tej strani.
šent Lenart:
NOVA MAŠA
V	nedeljo, 3. julija, je daroval slovesno novo mašo g. Lovrenc Kavčič, doma iz Jag-njeda v Šent Lenartu. Novi mašnik izhaja iz kmečke družine. Oče mu je že umrl. Ima pa še mater, brata in dve sestri. Slovesni maši je prisostvoval kot prezbiter msgr. Kračina, ki je nekak duhovni oče mladega duhovnika. Cerkev je bila natlačeno polna in je pazljivo poslušala pridigarja g. Kavčiča, ki je tudi domačin iz naše fare. Po maši je bilo oibčajno darovanje. Verniki so pobožno sledili pomenljivim obredom, še bolj bi, če se vršili vsaj delno tudi v jeziku domačinov.
Po maši so se zbrali povabljeni gostje, kakih 100 po številu, v Škrutovem. V veselem razpoloženju in med napitnicami novemu mašniku je minil zanj presrečni dan.
ŽUPAN MED OBČANI
Goriški župan Martina uspešno nadaljuje srečanja z občani po raznih mestnih četrtih.
Prejšnji teden se je mudil med meščani okraja Placute. Pri še številni udeležbi je župan najprej orisal delo mestne uprave v zadnjih mesecih, posebno z ozirom na mestni regulacijski načrt. Župan je na kratko podal točke o cestni povezavi, javnih stavbah, o novih šolah in igriščih. Povedal je tudi, da se bo poobčinil mestni promet, da se bo obnovil prosti carinski pas. Dotaknil se je tudi vprašanja industrijskega pasu med Štandrežem in Sovodnjami ter raznih kulturnih prireditev kot Fabianijeve in Tominčeve razstave ter polstoletnice zasedbe Gorice.
Zastopniki »placutarskega okraja, kamor spada tudi Livada, so županu predložili tudi svoje utemeljene želje in potrebe: asfaltiranje ulice Čampi, greznični, odtok v ulici Orzoni, ureditev ceste za Coroninijevim parkom in nujno potrebo prometnih signalnih naprav na križišču pred uršulinkami in na Catariniju v začetku Gabrijelove ceste. Župan je obljubil, da bo mestna uprava vse te želje izpolnila.
POKRAJINSKI SVET
Včeraj zvečer je bil sklican pokrajinski svet na redno sejo. Dnevni red je obsegal v prvi vrsti oddajo del na pokrajinskih cestah in oddajo zakupov za njih redno vzdrževanje. Svetovavci so tudi razpravljali o najetju posojila 430 milijonov lir za kritje proračuna iz leta 1965. Imenovani so bili tudi predstavniki pokrajine v različnih ustanovah, ki spadajo v njen delokrog.
POTREBNA NOVOST
Štirinajst dni je tega, odkar so nabite na nekaterih važnejših postajališčih mestnega avtobusa tablice z voznim redom. Potrebne bi bile pa skoraj na vseh, da ne bodo potniki nevoljno čakali, kdaj privozi avtobus.
Dobra posledica razobešenih voznih redov je tudi ta, da avtobusi bolj točno vozijo kot poprej. Ker je čas za proge pravilno odmerjen, se tudi ne dogaja tako pogosto kot prej, da vozač dirja s polno brzino, ko hoče nadomestiti zamujeni čas.
Vendar pa bi radi naslovili na naslov avtobusne uprave željo mnogih potnikov, naj bi avtobusi na južni postaji čakali toliko časa, da bi vsi potniki, tudi starejši, lahko prišli do voza, ne pa da jim ta tik pred nosom pobegne.
UKRADENA PODOBA
Zadnji dan januarja je bila ukradena na goriškem gradu podoba svetega Janeza, ki pridiga v puščavi. Tatvina je precej razburila umetniške kroge, ki) domnevajo, da je slika posnetek Tintorettijeve umetnine; njene vrednosti še ne znajo presoditi.
Po polletnem zasledovanju se je policiji posrečilo izslediti tatu. Ukradel jo je natakar Damizia ijz Rima, ko si je ogledoval go-riški grad. Preoblečen policist se je natakarju približal kot ljubitelj umetnin. Po dolgem pogajanju mu je Damizia ponudil prav to sliko v nakup. Tako je prišla tatvina na dan. Natakar je šel v ječo, podoba Krstnika pa spet na goriški grad.
Števerjan:
TEŽAVE Z VODOVODOM
Na kulturnem polju bo v poletnih mesecih nekaj zatišja. Končane so proslave in šagre obeh živahno delujočih prosvetnih društev. Delo v vinogradih in brajdah bo zahtevalo vse moči. Grozdje lepo kaže, tudi breskev je še precej.
Ne manjka pa še drugih skrbi, predvsem z našim vodovodom. Nekatere hiše zlasti pri Dvoru in proti Sovenci skoro pogrešajo prepotrebne vode, ker cevi in črpalke še niso v redu. Na sekundo priteka po pol litra vode. Goriška občina je obljubila, da bo postavila zasilno črpalko, tako da bo mogoče dovajati po en liter in pol vode na sekundo. Ko bo vodovod dokončno urejen, bo znašala zmogljivost po štiri litre vode na sekundo. Vprašanje pa je, kdaj bo do tega prišlo.
Občina je s svoje strani vse uredila.
Doberdob:
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	ponedeljek dopoldne so v navzočnosti župana Jarca, ravnatelja goriške državne knjižnice dr. Manzinija in drugih zastopnikov slovesno odprli občinsko knjižnico.
Ustanovljena je po prizadevanju ravnateljstva državne knjižnice in deloma z vladno podporo. Knjižnica šteje več sto zvezkov naj novejših del v slovenščini in italijanščini. Vodila jo bo gospodična Severina Peric, absolventka slovenskih srednjih šol.
Po nagovoru župana Jarca, je župnik Žerjal blagoslovil knjižnične prostore v občinskem domu, nakar je poslanec Franko prerezal običajni trak. Nato je govoril ravnatelj Manzini, ki je povedal, da je dober-dobska knjižnica deveta javna ljudska knjižnica v goriški pokrajini. Poudaril je, da pomeni ta knjižnica važen člen v sklopu ita-lijansko-slovenskih kulturnih odnosov in da so minili časji, ko so fašisti zažigali slovenske knjige.
Dodali bi še, da bi morali priti tudi časi, ko bo vlada podpirala vse slovenske kulturne ustanove brez razlike.
Rupa:
KAKO KAŽE LETINA
Zazdaj šele ugibamo, koliko nam bo prinesel dobička letošnji trud na njivah. Krompir kaže lepo po vsej naš* okolici. V strahu smo pa opazili, da ga precej napada koloradski hrošč, čeprav ljudje pridno škropijo in ga zatirajo. Kot smo pa že enkrat rekli, bi se morali vsi kmetovavci v okolišu domeniti in ga vsi hkrati napasti, sicer je ves trud zaman.
Za krmo tudi ne kaže slabo, če ne bo pritisnila suša. Prav po našem in sovodenj-skem koncu že nekoliko pritiska. K sreči imajo naši posestniki že precej kosilnic, da bo šlo delo hitreje od rok, če bo potrebno.
Opaža se pa tudi, da so se naši vaščani in sosedje prav pridno oprijeli poljskega obdelovanja. Po delu v tovarnah marljivo hite na njive in travnike, da si tudi iz zemlje zagotovijo obstanek ali boljše življenje.
Dostavili bi še željo, naj bi se pokazalo zanimanje, poleg dela za vsakdanji kruh, tudi za prosvetno delo, za duševni kruh, katerega še premalo poznamo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
99
Miklova Zala5 v Trstu
Amaterska igra-vska skupina iz Kostanjevice je naštudirala Žižkovo dramatizacijo »Miklove Zale«, jo igrala po več krajih v Sloveniji, gostovala z njo na Koroškem in je obiskala zdaj tudi Trst.
To kar je za nalš svet ob morju Lepa Vida, je za Koroško Miklova Zala. Sketova povest, ki se naslanja na narodno izročilo, je znana po vsej Koroški 'kot sveto pismo. Zato ni čudno, da so si koroški Slovenci vodno želeli gledaiti Zalo tudi na odru. Tako smo dobili več dramatizacij, a med vsemi je ostala najbliže Sketovi povesti in je v njej ostalo največ koroške pristnosti in nepotvor-jenosti v Špicerjevi priredbi. To so Korošci tudi neštetokrat igrali, 'večkrat tudi na prostem pred kmečkim domom Miklove Zale, v 'katerem še danes žive Zalim potomci. Predstave so bile vedno nekakšni ljudski prazniki, ki so spominjali na velike igre pri Grkih.
Fran Žižek v svoji dramatizaciji ni ostal več zvest tradiciji te zgodbe. Teža boja proti Turkom in obrambe krščanstva je Žižek prenesel na kmečke upore. Nujno pa je spremenil tudi duha zgodbe, .ki v izročilu, kalkor tudi v Sketovi povesti diha pristnost itn prirodnost zemlje ter vernost in svetost družine.
Zdi se, da je šla v tem oziru dramatizacija predaleč. Žižek bi lahko napisal novo igro z isto motiviko in mu ne bi mogel nihče ničesar očitati, ne bi pa smel vzeti zgodbe, ki je že ustvarjena in živa, ter jo spremeniti tako, kot mu narekuje njegov svetovni nazor in politična usmerjenost, če bi bilo dovoljeno tako spreminjati literarna dela, se v labirintih takih potvorb več ne bi spoznal noben literarni zgodovinar. Dramatizator ima nckai prostosti, ne more pa spreminjati bistveno važnih in značilnih potez literarnega dela.
V	tehničnem oziru pa je Žižkova priredba dobro premišljena in delno tudi učinkovita, čeprav je devet slik, ki zahtevajo stalno menjavo pozori-šča, nekoliko neokretnih in trajanje predstave nekoliko preveč zavlečejo.
O predstavi sami je treba reči, da so jo vsi igravci igrali z velikim ognjem, z vso možno zavzetostjo. Opazna je bila velika skrb in ljubezen režiserja Lada Smrekarja, ki je vodil igravce po odru, jim odmerjal korak in kretnjo. Vskladil je igro in govorico, veselico in pogreb, folkloro in moderno predstarvo, tako da se je včasih približal pravemu poklicnemu igranju in ga v nekaterih prizorih celo vemeje in kvalitetneje podal, kot bi ga mogli poklicni igravci.
Razumljivo je, da se včasih čuti v 'kretnji ali pa v govorici, da se igravci ne ukvarjajo samo z igranjem, ampaik da je to samo njihovo popoklic-no delo, potem, 'ko so se vrnili z vsakdanjega dela. Posebno je morda to opazno pri govorjenju, ko pogovor delno ni razumljiv zaradi tehničnih nedostatkov. Istočasno pa je treba priznati, da je jezik domalega vseh igravcev dober, da zlepa1 ni bilo slišati napačnega vokala ali nerodnega poudarka.
Tudi igra sama je pri iigravcih zelo prizadevna
in zelo sigurna. Videti je, da so bili že mnogo na odru. Raven gledališke predstave Koji£aaje«i.a o1 je blizu predstavi poklicnih igravcev v manjših mestih.
V	igri nastopa nad sedemdeset igravcev in bi bilo težko omenjati vse. Najmočnejše like so zaigrali: Ivan Mlakar v Serajniku, Stanko Jordan v Mirku, Vera Koljančič v Zali, Laciko Kukec v Davorinu, Marija Šketa v Almiri in še nekateri drugi-
Barvite ljudske noše so zelo popestrile prizore, čeprav krajevno niso povsem odgovarjale. Zaključni prizori so v lučnih učinkih močno povdarjemi. Rej ali pa preplah ob napovedi Turkov so izvedli igravci naravnost klasično.
Glasbeni vložki so bili morda mestoma predolgi, a so hoteli pač obdržati pozornost gledav-cev na dejanju. Scenograf Vlado Rjavec je spretno in okusno spreminjal pozorišče. Z veliko fineso je pripravil koreografske točke Marjan Kralj.
Tako sta prinesli obe predstavi »Miklove Zale« v naše mesto drobec svežine, ki bi jo morali dajati vso sezono domači nepoklicni odri. Igravci iz Kostanjevice so pokazali, kaj je mogoče ustvariti iz veselja in ljubezni.	J.	P.
FESTIVAL FANTASTIČNIH FILMOV
V	TRSTU
V Trstu se bo začel 9. julija četrti mednarodni festival fantastičnih filmov. Doslej se je prijavilo zanj 10 držav.
Poleg Italije bodo sodelovale na Festivalu znan-stveno-fantastičnih filmov še naslednje države: Francija, Združene države, Češkoslovaška, Španija, Velika Britanija, Sovjetska zveza. Japonska, Jugoslavija in Švedska.
Jugoslavija bo zastopana s kratkometražnima filmoma »Obiskiz vesolja«, ki ga je posnelo podjetje »Zagreb film« in »Leto 3003«, ki ga je posnel »Triglav film«.
FILM O SPACALU
V Piranu bodo začeli snemati ta teden kratko-metražni film v barvah o slikarju Lojzetu Spacalu. Spacal prebiva — kot znano — vsako poletje v Piranu, kjer ima vilo in lastno razstavno galerijo. Scenarij je napisal Giorgio Sestan, režiral pa bo Jože Babič.
Producent filma je podjetje »Viba Film« v Ljubljani.
—m—
Slavni nemški dirigent Hermann Scherchen je te dni nenadno umrl v Florenci v starosti 75 let.
Te dni se je — kot poroča »MANNHEIMER MORGEN« — vrnil v Jugoslavijo srbski pisatelj Miodrag Bulatovič.
Koncert Dolores Ivanchicheve
Letošnjo kulturno sezono je zaključil Sloven-1 ljudsko melodiko. Po prvi svetovni vojni pa se je ski Klub	s koncertom	sopranistke Dolores Ivan-	slovenska	glasbena	ustvarjalnost	naglo	razmahni-
cicheve ob klavirskem	spremljevanju prof. Mari-	la,	pojavile	so	se	nove	ustvarjalne	sile,	ki	so	zbu-
jama Lipovška. Pomembnost tega zanimivega koncerta moramo presojati z dveh vidikov: prvič, da je nudila mlada umetnica poslušalcem izreden umetniški užitek s svojim krasnim petjem, s toplino čustvenega izraza ob nenavadno jasni izgovarjavi	in muzikalni	vsebinski poglobitvi. Drugič pa z	vidika’ izbire	raznovrstnosti sporeda, ki
ustreza namenu Slovenskega kluba, da nudi svojim obiskovalcem čim popolnejši pregled umetniške ustvarjalnosti.
Ivamchicheva si je že ob svojem prvem nastopu pridobila splošno simpatijo poslušalcev, ko je nastopila v Kulturnem domu skupno s svojimi slovenskimi rojaki iz ZDA ob gostovanju kulturnega društva »Tamburica«. Na torkovem koncertu pa je prišla njena muzikalna osebnost do popolnejše veljave zaradi obširnega in pestrega sporeda, ki je navajal v prvem delu nekatere izbrane pesmi iz bogate zakladnice samospevov slovenskih skladateljev: Benjamina Ipavca, Antona Lajovica,
L. M. Škerjanca, pred kratkim in prerano umrlega Marijana Kozine, Pavla Sivica, Marijana Lipovška in tri priredbe slovenskih ljudskih pesmi, v tretji skupini pa črnske duhovne pesmi.
Najprej je predvajala pevka tri Iparvčeve samospeve: »Iz gozda so ptice odplule«, »Če na poljane rosa pade« din »V spominsko knjigo«. Oblika teh samospevov iz čitainiške dobe je enostavna, vendar pa je za nadaljnji slovenski glasbeni razvoj važna, ker se naslanja melodična linija na
liVicivvi'** 'tc> 1'tlšin lithu * miiscf
V	Muljavi na l)o!enjskem so uredili iz rojstne hiše Josipa Jurčiča ‘literarni in etnografski muzej. To se je zgodilo za stoletnico prvega slovenskega romana, ki zasluži to ime, to je Jurčičevega »Desetega brata«.
Jurčičevo rojstno hišo so v zadnjem času restavrirali in tudi okolico nekoliko preuredili, da je zunanja podoba okolja spet približno takšna, kot je bila v času, ko je Jurčič pisal ta roman. Hiša je obdana s čebelnjakom, laniščnico, kjer so hranili lan, skednjem in drugimi gospodarskimi pritiklinami. Sredstva za ureditev tega muzeja je dala delno domača občina, delno republika, delno pa so jih dobili tudi z nabirko takoimeno-vanega »Jurčičevega dinarja«.
Domača igralska1 družina je igrala ob odprtju muzeja na prostem dramatizacijo »Desetega brata«.
 •---
ŠTEVILO KINODVORAN RASTE
Po statistiki, ki jo je objavila organizacija UNESCO, se je število 'kinematografov v zadnjih de-
setih letih kljub televiziji v iseh deželah sveta podvojilo. Danes je na svetu skupno nad 202.000 kino dvoran. Od teh jih odpade na Evropo 64.000, na Sovjetsko zvezo 90.500, na Združene države !n Kanado 17.300, na Azijo 17.300, na Južno Ameriko 8.900 in na Afriko 2.225.
Tudi v Sloveniji je še mnogo, zelo mnogo krajev, ki 'bi naidi imeli kino dvorane dn kjer bi jih tudd bilo treba ustanoviti, v smislu prizadevanja, da bi preprečevali beg ljudi s podeželja. To pomeni, da se odpirajo slovenskemu filmu vendarle tudi doma še nove in velike komercialne možnosti. Spričo tega je tembolj čudno, če se zdaj v ljubljanskem tisku diskutira o 'likvidaciji filmskih podjetij »Triglav-film« dn »Film-servis«. Bolj e bi bilo uvesti v ti dve podjetji vestnejše gospodarje in ju prepustiti ljudem, katerim ie slovenska film res pri srcu, ne pa da vidijo v njem samo komercialno možnost ali objekt za eksperimentiranje ali bolje rečeno, za ponavljanje eksperimentov, ki so se drugod že ponesrečili, v smislu prave kulturne province, ki od daleč, s časovnim presledkom sledi modi velikih središč.
dile in razgibale glasbeno življenje med našim življem. V ospredju teh skladateljskih osebnosti stoji med prviimi Anton Lajovic, ki je mojster v samospevih, kakor pričajo pesmi »Pesem o tkalcu«, »Bujni vetri v polju« in »Begunka pri zibelki«. Zadnji dve, ki nam ju je zapela Ivainchiche-va, se opirata na impresionistične izrazne prvine. Pevka je podala vse skladbe, zlasti pa Lajovičeve z nenavadno duhovno doživetostjo in očarljivo popolnostjo. Klavirski stavek teh pesmi predstaivlja svojevrstno umetnino, ki je doživela v Lipovško-vi interpretaciji prepričevalni uspeh.
Škerjančeva samospeva »Počitek pod goro« in »Večerna impresija« sta mladostni deli, ki ju je skladatelj napisal komaj 19 let star. Obe pesmi kažeta njegovo bogato fantazijo. Tem skladbam je vlila pevka poseben čar s svojim toplo občutenim petjem. Sledili so še samospevi Marijana Kozine, Pavla Šivica, Marijana Lipovška in tri priredbe Nika Štritofa iz Vrazove zbirke prekmurskih napevov. Tudi v skupini črnskih duhovnih pesmi se je pevka izredno izkazala. Da so vžgale slovenske ponarodele pesmi na koncu sporeda, je samo po sebi umevno.
Oba umetnika1 sta bila deležna nenehnih aplavzov občinstva.	k.	s.
PEVSKE TEKME
V	okviru letošnjega go riškega andrejeva-nja se bodo zopet ponovile mednarodne pevske tekme v veliki telovadni dvorani. Peto mednarodno tekmo prireja kot vedno goriški pevski zbor »Seghizzi«. Določena je za dneva 22. in 23. oktobra. K nastopom so organizatorji povabili poleg italijanskih, furlanskih, avstrijskih in slovenskih zborov tudi pevce i;Z Francije, Švice, Zahodne Nemčije in Madžarske.
Pevski zbori bodo nastopali v petih različnih sekcijah. V prvi, drugi in peti morajo predvajati obvezne skladbe. V drugi sekciji za moške zbore je predpisana še neobjavljena skladba »Odi et amo«, katero jc zložil naš rojak Rado Simoniti za štiri-glasne moške zbore.
Od 14. do 17. novembra bo v Ilanovru kongres, posvečen filozofu prosvetijenstva Leibnitzu, za 250 letnico njegove smrti.
Trgovina med Italijo in Jugoslavijo narašča
Trgovina med Italijo in Jugoslavijo narašča in tudi perspektive za bodočnost so ugodne. To so poudarili na zasedanju mešanega odbora italijansko-jugoslovanskih trgovinskih zbornic, ki je bilo nedavno v Zagrebu. Razpravljali so o okrepitvi gospodarskega, finančnega ter industrijsko- tehničnega sodelovanja med obema državama.
Italijansko-jugoslovanska trgovina je znašala v prvih štirih mesecih 1966 103 milijone dolarjev ali 13 milijonov dolarjev več kot v istem času lani. Pričakujejo, da bo letos dosegla 300 milijonov dolarjev. Ugodne so bile tudi obmejne izmenjave na Tržaškem in Goriškem. Znašale so v omenjenem obdobju šest milijard lir ali 600 milijonov več kot v istem času leta 1965.
Jugoslovani so želeli, naj Italija poveča uvoz njihove živine in mesa. Italija uvozi zdaj letno od 600 do 700 tisoč glav goveje živine in od 250 do 300 tisoč ton mesa, od česar odpade na Jugoslavijo samo deset odstotkov.
O odpravi raznih težav v i.tali jansko-jugo-slovanski trgovini je govoril tudi veleposlanik v Rimu Vejvoda, ki je prispel za »dan Jugoslavije« na tržaški velesejem. Dejal je, da so te težave delno posledica naglega porasta izmenjav. Te so leta 1953 znašale 40,4 milijarde lir, lani pa že 176,1 milijard. 92% jugoslovanskega uvoza iz Italije — je izjavil Vejvoda — odpade na industrijske izdelke, medtem ko uvaža Italija le malo industrijskih izdelkov iz Jugoslavije. Italija naj bi po veleposlanikovih besedah posnemala druge zahodne države, ker odpade na primer 45 odstotkov jugoslovanskega izvoza v Veliko Britanijo, na industrijske izdelke, Zahodno Nemčijo 50 odstotkov, in v Združene države 50 odstotkov.
TURISTIČNO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
V	Beogradu so zaključili drugo zasedanje! mešane komisije, ki skrbi za izvajanje turističnih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo z dne 23. decembi'a 1963.
Obravnavali so porast turističnega prometa ter nadaljnjo poenostavitev postopka
na meji. Izrekli so zadovoljstvo nad uvedbo' novega jadranskega trajekta (ladijski brod) »TINTORETTO«, ki, se bo pridružil dvema jugoslovanskima trajektoma, upoštevajoč dejstvo, da je v mednarodnem turizmu vedno več avtomobilistov. Govorili so tudi o turistični propagandi v tisku in po radio-televiziji.
Dogovorili so se, da bo obiskala Jugoslavijo skupina italijanskih hotelirjev. Ogledala si bo gostinske obrate ter bo izmenjala misli s predstavniki jugoslovanskega gostinstva.
 #---
ZA SKLADNO POMOČ REVNIM NARODOM
V	Turinu se je končala te dni konferenca Programa Združenih narodov za razvoj. U-deleževalo se je je 130 delegatov držav članic Združenih narodov, ki pomagajo pri razvoju zaostalih držav.
Na zadnji seji konference je predsedniki Programa Združenih narodov za razvoj, Hofmann, poudaril važnost tega zborovanja za vskladitev dela Združenih narodov v prid revnih narodov.
TRGOVINA S TRAKTORJI
Leta 1964 je bilo v 14 državah Zah. Evrope prodanih 340 tisoč traktorjev, ki predstavljajo približno polovico vseh traktorjev, ki so bili prodani na celem svetu. Zanimivo je, da nobeno evropsko podjetje ni udeleženo z več kot 8% na tej prodaji traktorjev, medtem ko so 3 ameriška podjetja, ki imajo v Evropi svoje tovarne — Mastey Fergusson. Ford in International Harvester
—	• udeležena kar s 30%.
MEDNARODNI GOZDARSKI KONGRES
V	MADRIDU
Ob koncu junija je bil v Madridu mednarodni gozdarski kongres. Udeležba je bila ogromna, saj je bilo 91 držav zastopanih kar z 2644 delegati. Ni čudno, da se je kongres vršil ravno na Španskem, saj je Špan-ska v zadnjih 25 letih pogozdila 1,525.000 ha goličav in so jo v tem oziru prekosile samo Kitajska, ZDA in Sovjetska zveza. Zasajenih ima med drugim 96.000 ha evkaliptusov, to je dreves z najhitrejšim lesnim prirastkom.
Na kongresu so ugotovili, da se poraba lesa hitreje dviga kot dosegljivi prirastek in zato je kongres izdelal posebne predloge, katere bodo obravnavali Združeni narodi. Med di ugim so razpravljali o vplivu gozdov na vreme, o narodnih in naravnih parkih, o izrabi tropičnih pragozdov, itd.
iTrte samorodnice in vinski zakon
V	sedanjem zakonu o vinu z dne 12. februarja 1965 št. 162 je v 22. členu rečeno :
»Prepovedano je držati v kupčijske namene kakor tudi kupčija z mošti in vini, ki izvirajo s trt, ki so različne od »vitis vi-nifera« ( evropska žlahtna trta), z izjemo moštov in vin, ki izvirajo od samorodnic, katerih gojitev bo lahko dovoljena z odlokom kmetijskega ministrstva, z ozirom na posebne pogoje nekaterih okolišev in na bistvene značilnosti dotičnih trt. Prepoved stopi v veljavo po štirih letih od dneva izdaje ministrskega odloka.* — Ta odlok pa še ni izdan.
Vprašanje samorodnic.pa je v Italiji mnogo bolj važno, kot smo dosedaj mislili. Pridelek vina od samorodnic je innogo večji. Računali so, da znaša letni pridelek tega vina par stotisoč hi, ko pa so začeli
CRN KRUH JE BOLJŠI OD BELEGA
Še nedavno je bilo uživanje belega kruha znak blaginje, znak bogatije, danes pa jo znak nepravilne prehrane. Zalo pa napredni narodi vedno bolj opuščajo uživanje belega kruha v korist temnejšega. Ta pa ni temen zato, ker so primešane moke iz bolj temnih žit, marveč zato, ker je med krušno moko več otrobov. — Med narodi, ki opuščajo beli kruh za temnega, so zlasti Nemci in v splošnem vsi germanski narodi, Prehranjevalni izvedenci teh narodov vedo, da gre pri pripravljanju belih mok v izgubo vse polno redilnih snovi.
Ce pripravimo iz 100 kg pšenice 73 kg najfinejše moke — znanstveno govorjeno »z mlevskim efektom 73%« — gre v otrobe v celoti 27 kg, v katerih je 17°/o vseh proteinov - beljakovin, 58% vseh maščob, 52% vsega apna, 67°/o vsega železa, 70% fosforja, 82% vitamina B, 81% vitamina PP, itd.
To se pravi, da gre v otrobe večina rudninskih snovi, večina najbolj cenjenih snovi —• beljakovin in tolšče — pa tudi večina vitaminov.
Ta ugotovitev in pa dejstvo, da pripravljanje fine moke več stane, zaradi česar je beli kruh dražji kol kruh iz polne moke, je privedlo prehranjevalne strokovnjake do tega, da priporočajo uživanje temnega kruha iz polne moke. Tak kruh je bil nekdanji vojaški komis in take so tudi mnoge vrste kruha iz polne moke moka in otrobi), katere prodajajo pod različnimi imeni.
V	ZDA in v mnogih drugih državah pa uživajo tudi temen kruh, ki pa ni iz polne moke, marveč iz take, kateri so bile pred uporabo primešane snovi, zlasti tiste, ki so bile odvzete z otrobmi, a tudi druge. Pečejo pa tudi kruh iz mešanice najrazličnejših mok in drugih dodatkov.
nekoliko preiskovati, so takoj videli, da znaša predelek mnogo več kot 3 milijone hi.
V	videmski provinci, je pridelek samorod-n iškega vina znaten in precej tisoč hi ga ima zadruzna klet v Casarsa, zlasti sorte
acco. Izgleda, da je imenovana samorodnica sploh zelo razširjena po celi furlanski ravnini m tudi na njenih obronkih, med diugirn tudi v Beneški Sloveniji. — Samorodnice so razširjene tudi v izrazitih vinorodnih okrajih v Toskani. Koliko pa je samorodnic in njih pridelka v južni Italiji se lahko samo domneva, ker od lam so vse statistike sumljive glede svoje točnosti.
 •--
OVČEREJA V ITALIJI
Pied 15 leti so cenili italijansko ovčerejo na 10,250.000 glav. Potem je v prvih 5 letih število padlo za l,z00.000, v naslednjem pet-letju za nadaljnjih 700.000 glav, v zadnjem petletju, to je po 1. 1960 pa za 600.000 glav, lako da je bilo lansko leto še 7,700.000 glav!
Io	padanje pa ni bilo v vseh pokrajinah enako, saj je v tem času število ovc na Sardiniji celo zrastlo za skoraj 100.000 glav in doseglo 2,440.000 glav.
Sardinija izvaža ludi največ ovčjega sira, in s'cer nad 40.000 stotov letno. Vsa ostala Italija i,zvozi komaj 65.000 stotov sira. Skoraj ves sardinski ovčji sir (pecorino sardo) gre v ZDA.
SET IN PIŠCANCI
Državna zveza francoskih perulninarjev trdi v svojem poročilu, da je znašala proizvodnja mesa piščancev v državah SET-a 1. 1957 okoli 6 milijonov stotov, da se je dvignila 1. 1962 na 9 milijonov in lansko leto na 11.5 milijonov stotov.
Proizvodnja jajc je v istih državah znašala lani 36.8 milijard, pet let prej ( 1960) pa 31.3 milijard. — Svoje perutninarstvo je najbolj razvila Zahodna Nemčija.
spomniti kje sem in kaj delam, zagledam angelski obraz mladega dekleta, ki mi ponuja skodelico mleka in odrezek belega kruha. Poleg je bila še druga ženska, najbrž dekletova mati. Z veseljem sta gledali, kako sem ponujeno hitro pospravil. Dekle je skočila v hišo in mi prinesla še kos belega kruha. Tega sem spravil v torbo. Rekel sem hvala, grazie, merey, djekuji, danke, ruski »spasibo« mi še ni bil znan. Angel dekleta se je rajsko smehljal. Imela je kakšnih 15 do 17 let, jaz pa 50 let manj kot jih imam danes. Ponudila mi je ročko, a jo takoj odtegnila in z mamo sta se umaknili v hššo. Jaz pa sem se zopet zleknil po stopnicah in takoj zaspal.
Velik dan je že bil, ko so nas kozaki zbudili s svojim »vstavaj« in »pastrajis«. Uredili smo se zopet v kolono, ki se je leno vlekla skozi vas na stepo. Tam je stala lepša stanovanjska hiša z mnogimi gospodarskimi poslopji in hlevi. Bila je središče večjega posestva. V neki baraki je bila cela vrsta kotlov in v mnogih je vrelo. Eden od kozakov je kričal: »Kipjatok«, kipja-tč>k jest«. Toda čemu nam bo »kipjatok« ali vrela voda, če pa nimamo ne sladkorja in ne čaja?
Skušal sem najti čimveč tovarišev iz svoje desetine, ki se je razbila. Našel sem jih
tfpomiui	1%	ptoe
■ ■ ■ 7 • m m BRUSILOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916 ■ ■ ■ ■ ■ ■ Inž. J.ji*. ■■■
Skočil je tja, da bi se malo osvežil. A preden je mogel kaj najti, je bil že kozak za njim in zakričal »nazad« ter ga z »na-gajko« pošteno ošvrknil. Prizadeti je nekaj rekel in takrat ga je zadela še ena in takoj še tretja.
Trpin se je opotekel in zrušil. Na tleh ležečemu je kozak dal še četrti udarec z na-gajko. Nekdo, ki je to videl, mi je pravil, da se revež na tleh ni več zganil. In tudi stokal ni. Mi pa »skarej, skarej« naprej brez odmora, brez počitka. Najbrž 6 km na uro. Mnogi so se že opletali, kot malo pijani.
»Imaš kanec vode?«
»Imam, a ti dam samo kapljo, da si ovlažiš ustnice.«
Pošten je bil in ni vzel več. In smo korakali naprej. Kmalu se je oglasil drugi:
»Jaz ne morem več!«
»Kaj pa hočeš? Potrpi, vdaj se v božjo voljo, malo pomoli, spomni se žene in otrok! Saj ne bo večno trajalo. Tudi tega marša bo konec.«
Crni oblaki so se začeli hitro zbirati, eden črez drugega so se valili, sapica je zapihala črez stepo, stemnilo se je. Velike kaplje so začele padati. Sapica je narastla v veterček, ta pa v pošten veter, redke kaplje so se zgostile v dež, ta pa v ploho. Kmalu smo bili ohlajeni, dež pa je lil kot iz škafa. Kozaki pa so le priganjali »skarej, skarej!« Ploha ni dolgo trajala, a več kot dovolj, da je spremenila cesto v globoko blatno njivo. Po tej pa vlači svoje utiujc-ne kosti.' Vsaka noga tehta pol centa. Kozak pa »skarej, skarej . ..«
»Jaz izstopim. Pa naj me ubijejo. Bo vsaj enkrat konec.«
»Ne smeš!«
»Če ne, padem v blato in me bodo pohodili. To bo hujša smrt kot krogla. Ne morem več, ne morem!«	..
Prijel sem ga za roko in držal. »Na, izpij požirek in ti bo bolje.«	.
Vzel je čutaro, nagnil in takoj vrnil. »Kaj pa ponujaš, ko sam nič nimaš. Niti za pol žlice ni bilo. In vendar čutim, da mi nove moči lezejo v žile.«
Nove moči? Jaz pa čutim, da mi moči pojemajo. Tudi duševne. Žejen sem, žge me v dno črevesja, ustne žleze se sušijo in kmalu niti slin ne bo več. Ustno nebo je že suho.
Vsaj par kapljic vlage da bi bilo. Cesta pa ji. mokra, tu pa tam je mala lužica; sicer je voda sivo-rumenkasta, a je vsaj mokra.
Nisem mnogo razmišljal, vzel sem čutarico in čakal na priložnost. Med hojo sem se sklonil in s čutarico zajel izpred svojih nog nekoliko tiste vlage. Pustil sem, da se je sesedla in sem si ovlažil ustnici. Tako sem napravil še parkrat. Kozak pa je kričal »skarej, skarej!« In smo marširali. Stroji.
Prividi ...
Ne vem, kako sem hodil naprej, ne vem, ali sem še dajal poguma drugim, ali so ga dajali drugi meni, ne vem, koliko jih je padlo na cesti, ne vem, kako smo prišli v obljudeni kraj, ne vem, kdaj smo se ustavili in kdaj sem se zleknil po treh stopnicah, ki so vodile s ceste ali ulice v neko hišo. Le to vem, da je bil velik dan, ko me je nekdo budil, ko sem spal kol ubit.
Ko si malo pomanem oči in se skušam
le pet in ti so mi rekli, da niso videli nobenega drugega, trije pa da so gotovo pad-
li	na nočnem maršu, ker so onemogli. Vidno je spet lezlo življenje v nas, posebno ko smo zaslišali piskanje vlaka. Torej smo blizu železnice in maršev bo konec. Sedaj se bomo peljali in lepo nam bo, smo govorili. Tovariši so povedali, da nisem bil edini, ki je dobil pozdrav s svežim mlekom in kruhom.
Moralo je biti blizu poldneva, ko so začeli deliti hrano: velik kos kruha in liter-sko zajemalko ješprenja. Tudi ta je bil brez soli in masti, a bil je vroč. štirje smo imeli menažke, žlice pa vsi. Razdelili smo si kruh in vzajemno jedli iz menažk. Ko smo končali, smo šli po več in zopet smo dobili kruh in ješprenja. Trikrat smo šli h kotlom, ne toliko zaradi ješprenja kot zaradi kruha. Vsak od nas šestih je imel po 2 kosa v rezervi. Niso razdelili vse hrane, ker nas je bilo premalo. — Legli smo na stepo in začeli si iskati uši. Ko je bilo po soncu okrog štiri popoldne, so nas dvignili, poraz-vrstili v kolono in šli smo na postajo, ki ni bila daleč. Tam je že čakal vlak z velikimi živinskimi vagoni in v vsakega so nas natrpali po 45. Saj je bilo dosti prostora na podu vagona in v prvem nadstropju, na rezervnih deskah. In čakalo nas je še najhujše, preden smo prispeli v Kijev oziroma v Darnico, kjer je bilo zbirno in razmestit-veno taborišče.
12.	junija 1916 pod večer nas je vlak odpeljal proti Kijevu-Darnici.
Dobri odnosi med Italijo in Nemčijo
Ministrski predsednik Moro se je vrnil s šestdnevnega uradnega obiska v Zahodni Nemčiji, ki je imel — morda nehote — nekoliko demonstrativen in polemičen značaj, glede na istočasni De Gaullov obisk v Sovjetski zvezi. Hotel je poudariti trdnost nemško-italijanskih vezi in prijateljstvo med italijanskim in nemškijm narodom. Moro in zunanji minister Fanfani, ki ga je spremljal na prvem delu njegovega potovanja, sta imela s kanclerjem Erhardom in njegovimi sodelavci razgovore najprej v Bonnu, nato pa se je podal Moro še na obisk raznih nemških mest. Bil je med drugim v Kielu, Berlinu in Stuttgartu.
Poleg političnih zadev v zvezi s svetovnim položajem in Združeno Evropo so razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih. Tako so govorili med drugim o skupni kmetijski politiki Evropske gospodarske skupnosti, o sestavi enotnega izvršilnega odbora za vse tri evropske skupnosti in o carinskih pogajanjih z Združenimi državami v okviru »Kennedyeve runde«.
Pozornost so posvetili tudi odnosom med Vzhodom in Zahodom. Vzhodno-evropske države kažejo vedno večje zanimanje za okrepitev gospodarskih in trgovinskih zvez
KDAJ BODO VIDELI?
V sredo ob zori so začeli vzhodnonemški vojaki pod stražo svojih kolegov, oboroženih z brzostrelkami', podirati tisti del berlinskega zidu, ki stoji za bivšim Reichsta-gom. Zdi se, da ga bodo nadomestili z ograjo.
Na vprašanja z zahodne strani, kaj to pomeni, so odgovarjali: »Boste že videli, ko bo končano«.
z Zahodom. Razna italijanska odposlanstva so imela v zadnjem času nove pogovore zlasti z Jugoslovani in Poljaki.
Predstavniki rimske in bonnske vlade so razpravljali tudi o položaju italijanskih delavcev, katerih je v Nemčiji okrog 400.000. Trgovina med Italijo in Nemčijo je zelo živahna ter je narasla že na 1600 milijard lir letno.
 •--
PROBLEM OMEJEVANJA ROJSTEV IN KATOLIŠKA CERKEV
Tajnik papeževe komisije za vprašanja prebivavstva, jiater De Ricdmatter, je izjavil v intervjuvu po televiziji, da Cerkev dopušča uravnavanje rojstev. Spravljati otroke na svet je dejanje moralnega značaja in opravljati kako moralno dejanje pomeni, da je človek odgovoren za tisto, kar dela — je rekel. Zakonci morajo torej vedeti, kakšne možnosti bodo imeli za vzdrževanje družine, in morajo po tem določati, kakšno družino si hočejo ustvariti.
Tajnik papeževe komisije za vprašanja prebivavstva je potem naznanij, da bo Cerkev predložila glede tega globoko premišljene in pretehtane sklepe.
DIKTATURA ŽENSK?
Vlado v vseh 26-ih pokrajinah Dominikanske republike bodo zaupali ženskam. Tako je sklenil predsednik Balaguer, da bi dokazal Dominikankam svojo hvaležnost, ker so tako krepko jiomagale, da je bil izvoljen.
 •--
V	sredo zvečer se je končal vrhunski sestanek držav varšavskega pakta v Bukarešti. Zdi se, da so obveljala romunska stališča nasproti sovjetskim.
Stran 9
| Š PO H TN I PREGLED
KDO BO ZMAGAL NA SVETOVNEM NOGOMETNEM 1 PRVENSTVU?
RAZPIS SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
V	Londonu in po vsej Veliki Britaniji živahno sklepajo stave o tem, katero moštvo bo zmagalo na svetovnem nogometnem prvenstvu, kd se bo začelo 11. t. m., im kako sc bodo uvrstila.
Največ jih stavi na Brazilijo. Razmerje stav je 6-4. Sledi Anglija 4-1, nato pa Argentina in Italija 9-1. Za mijiima se razvrščajo druga moštva v takemle razmerju stav: Sovjetska zveza 11-1, Zahodna Nemčija 12-1, Portugalska 22-1, Španija 25-1, Francija An Madžarska 28-1, Urugvaj 40-1, Bolgarija in file 66-1, Severna Koreja 100-1, Švica 150-1 im Mehika 200-1 (!).
VSA MOŠTVA SO ŽE V ANGLIJI
Že v ponedeljek so bila v Angliji skoraj vsa moštva, ki bodo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu. Angleško moštvo pa je bilo še zuna.j, 'ker je moralo v torek odigrati tekmo s poljskim moštvom v Varšavi. Seveda pa se Angležem ni treba šele privajati na angleško ozračje.
Zelo zgodaij so prišli v Anglijo Francozi, enajst dni pred drugimi, dm pridno vežbajo, s tekmami z lokalnimi klubi. Tako se zdi, da Francozi prvenstva ne bodo vzeli z »lahke plati«.
Vse pa kaže, da je tudi večina drugih moštev odlično pripravljemiih. Proti tretjim moštvom so zmagovala zadnji čas v tekmah za vajo z zelo visokimi rezultati: 5:1, 6:1 ali cclo še višje. So kot dvanajst dobro namazanih im mogočnih strojev, ki drhte z zvenečim rohnenjem na startni črti, da se vržejo v dirko.
Skupina nemških arheologov je odkrila v mehiški džungli pri Totimehuacanu v bližini Puebla nekdanje mesto z osmimi velikimi stavbami, katerega nastanek so datirali v šesto stoletje pred Kristusom. Najbolj značilna stavba je 24 metrov visoka piramida, pri kateri so našli tudi tri grobove. Treba bo pa še eno leto dela, da bodo poslopja lahko popolnoma očistili rastlinstva, ki jih pokriva.
TVEGANE POROKE
Okrog 90 do 95 odstotkov vseh zakonov, ki jih sklenejo nemška dekleta z Afričani ali Azijci, i se spet razbije, kot je naznanil podpredsednik Zunanjega urada evangeličanske Cerkve, Gerhart Stratenvverth. Pokvaril je nemška dekleta pred takimi porokami, kajti Afričani in Azijci so preveč pod vplivom plemenskih navad in vezi v svoji domovini. Njihove nemške — kot sploh evropske /ene — pridejo tako v neznosne razmere, kakršnih so navajene in morejo vzdržati v njih le Afričanke in Azijke, pa še te le zelo težko kot so razkrile ravno pred kratkim ankete o življenju 'Afričank, ki so žene »izobraženih« mož.
Povratek evropskih žensk, ki skušajo ubežati takim razmeram v domovinah svojih mož, je zelo težak in včasih morajo bežati v naravnost pustolovskih okoliščinah, ki spominjajo na filme o »Jamesu Bondu«. Približno 20.00o Nemk se vsako leto poroči s tujci. Seveda je med njimi le majhen del Afričanov tn Azijcev.
Tudi Slovenke se vse prehitro odločajo za poroko s tujci in tudi te poroke sc pogosto končajo z ločitvijo ali pobegom k staršem. Znani so primeri, da so žene že po nekaj tednih pobegnile
SPDT priredi za 20-letn:co obnovitve društva natečaj »PLANINE V SLIKI IM BESEDI« s 'katerim naj se v treh odsekih — literarnem, filmskem in fotografskem — ponovno poudari nujnost in življenjskost planinske misli. V ta namen namerava, ma slavnostni akademiji prikazati dela nagrajenih avtorjev.
Motivika predloženih del je popolnoma svobodna z edinim pogojem, da je v kakršnikoli zvezi s planinstvom ali alpinistiko. Predložena dela bodo ocenjevale komisije, ki jih bo imenoval prireditelj. V vsaki komisiji bo po en predstavnik društva. Odločitve komisije so nepreklicne.
Poslana dela morajo biti opremljena z geslom. Priložen mora biti zaprt ovitdk, na katerem je ponovljeno geslo, v ovitku ime avtorja. Vsa dela je treba poslati v Tržaško knjigarno v Trstu najkasneje do 30. IX. 1966.
LITERANI NATEČAJ
Literarna dela morajo biti natipkana na stroj v 4 izvodih, imeti morajo vsebinski naslov dela in geslo. Tipkopisi literarnih del se ne vrnejo.
FOTOGRAFSKI NATEČAJ Fotografije v črno-beli tehniki morajo biti vsaj formata 24x30. Na hrbtno stran naj se napiše eeslo in naslov slike. Dela bodo na razpolago lastnikom 3 dni po razglasitvi rezultatov v Tržaški knjigarni
FILMSKI NATEČAJ Filmi so lahko snemani — le v formatu 8 mm
—	v črno-beli ali barvni tehniki, ker bo komisija ocenjevala poleg 'barvne tehnike vsebinsko vrednost dela. Filme je treba predložiti komisiji v primerni škatli, na katero se napiše naslov filma in geslo. Dela bodo na razpolago lastnikom 4 dni po razglasitvi rezultatov v Tržaški knjigarni.
Prireditelj si pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo določbo spremeni po svoji uvidevnosti.
k staršem od moža in njegovih staršev kje na balkanskem jugu. Za poroko ni dovolj le telesna privlačnost, ki je pogosto zelo kratkotrajna, ampak tudi duhovno zbližanje in iste ali vsaj podobne kulturne navade in tradicije Če pa ni take skupne kulturne in v bistvu duhovne ravni, je poroka več kot tvegana — je čista pustolovščina.
Dogaja se celo, da se Orientalci samo zato poročijo z evropskimi dekleti, da jih lahko neovirano odpeljejo s seboj, na Vzhodu pa jih prodajo kakim svojim bogatim »prijateljem« v harem ali v javne hiše.
Tudi narodnostno mešane poroke so tvegane, ker pogosto pride že s tem v okolje, ki je izrazito sovražno njenemu narodu, in pri tem se pojavlja tudi vprašanje, v kakšnem duhu bodo vzgojeni otroci. Zlasti po značaju šibke žene so včasih zaradi tega obsojene na prave tragedije, da se jim s časom popolnoma odtujijo lastni otroci in jih zaničujejo, naščuvani od okolja in očetovega sorodstva. Mnoge tržaške in primorske Slovenke bi lahko o tem marsikaj povedale. Njihovo mučeniš-tvo pa ostaja skrito, ker molčijo iz sramu — in iz zavesti, da so se same obsodile na tako življenje.
S TRŽAŠKEGA
3,600.000 PREHODOV V JUNIJU
V	mesecu juniju je na tržaškem področju prestopilo i talij ansko-jugoslovansko mejo v obe smeri skupno 3,600.000 potnikov, j S potnimi listi je potovalo 1,800.000 oseb,
! prav toliko oseb pa se je pri prehodu me-; je poslužilo obmejnih prepustnic,
ll	Zarvmivo je, da so med tujimi potniki j. bili v preteklem mesecu na prvem mestu jugoslovanski državljani (nad četrt milijona prehodov).
TRST BREZ POPOLDNEVNIKA
| Tržaški popoldnevnik »Piccolo Sera« je ob koncu junija prenehal izhajati. Izhajal je 50 let. Iz kratkega obvestila bravcem je razvidno, da je prenehal izhajati zaradi težavnega gospodarskega položaja, v katerem so se znašli vsi popoldnevniki v Italiji.
Tako je ostal Trst brez popoldnevmika.
VPIS V SREDNJO ŠOLO
Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu — Ul. Caravaggio, 4
—	7. oddeljenimi razredi na Katimari sporoča, da se vrši vpisovanje za I. razred te šole od 1. do 25. julija 1966 v tajništvu šole od 9. do 12. ure.
Lahko sc vpišejo dijaki, ki so uspešno dokončali V. razred osnovne šole.
Ob vpisu mora vsak dijak predložiti naslednje dokumente:
1. Rojstni list
2. Potrdilo o precepljenju
3. Potrdilo o cepljenju proti difteritisu (daivici)
4. Potrdilo o cepljenju proti poliomielitisu
5. Potrdilo o zdravih očeh
6. Diplomo o zaključnem izpitu na osnovni šoli.
PREJELI SMO
Cenjeno uredništvo,
prosim vas, da bi objavili tele vrstice nezadovoljstva in opozorila pekom in oblastem.
Gre namreč za to: Precejkrat se mi je že zgodilo im raznim mojim znancem in znankam prav tako, da v soboto zvečer v pekarnah ne dobim več kruha. Ce se ne pobriga kateri iz naše družine že zgodaj popoldne. smo v nevarnosti, da bomo ostali čez nedetio brez kruha, ker lahko obredemo potem vse bližnje in daljne pekarne, pa kruha nc bomo več našli. Kako je to mogoče? Ali ni zadosti moke? Smo menda spet v času racio-ni.ranja kruha? Te stvari me živo spominjajo na vojni čas, ko smo nrav tako tekali okrog, da bi Hobili kje »ekstra« košček kruha.
Vmes pa ie naihrž le pohlep po dobičku. Pe-Vame se boje da bi Hm kaka majhna količina krnita ostala neprodana. zato raiši spečejo nekoliko nremalo kruha' kakor nekobko preveč. Tako si prihranilo še tisto malenkostno škodo. Ne vodi io pa računa o deianski potrebi po kruhu in o potrošnikih.
Oblast h! m1-. noskriiPti da se to ne dogaja, kruh in i^rtno eno osnovnih živil. Zato H n''!noročil ohlnslmim omannm oziroma inšpekciji, ki bi mot-rvia kontrolirati proizvodnjo živil, -'n nošlip p,b d.n~vWi rved rvvazniki fin morda tudi Vn.k druer v<x'c''1 ntrmer svoie Hudi da se pre-n^č^io Vale-' c kmVirvrn v nrodaii. Vsi nismo za slnSčVe in to c<"> tudi riredratre. Morda pa jo šnekulacija nrav v tem.
Potrošnik
—0—
Vorietnn Se ta teden bo novi argentinski nredsednik Onrania. ki je r>rišel na oblast 7 državnim udarom, soreiel neronistične smdakaliste. da bn raznravlial z niimi o izboljšanju življenjskih razmer delavcev.
Tanonska vlada je poslala Franciji protestno noto zaradi novih francoskih atomskih preizkusov na nekem atolu v Tihem oceanu.
SPD - TRST
-ŽENA IN DOM
\Irtfihftiin pobtelfa
iA/ILKIE COLLINS
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Ko pa so slišali nadaljevanje moje zgodbe, so kmalu spremervli svoje mnenje, in še. preden sem končal, je podprefekt zagrabil svoj klobuk in ukazal skupini policistov, naj gredo z nama.. Ukazal je tudi, naj vzamejo s seboj orodje za vlamljanje zaklenjenih vrat 'n razkopavanja hišnega tlaka in stropov. Bil je nadvse zadovoljen, da se mu bo posrečil tak lov, in po poti, ko smo hitel' proti igralnici, me je spraševal o raznih podrobnostih in mi čestital, da sem imel tako srečo, da sem ušel smrti.
Razpostavil je straže vse okrog hiše in nato je začelo grmeti po vratih. V hiši se je pokazala luč. Podprefekt mi je ukazal, naj se potaj’m za policiste, in nato so naprej tolkli po vratih in kričali:
»V imenu zakona — odprite!«
Končno so se vrata odprla. Zagledali smo napol oblečenega in strahotno bledega vratarja.
»Hočemo videti Angleža, ki spi v tej hiši,« je zahteval podprefekt.
»Odšel je že pred več urami,« je hitel zatrjevati vratar.
»Ni res. Odšel je njegov prijatelj, on pa je ostal. Pokažite nam njegovo sobo!«
»Prisegam vam, gospod podprefekt, da ga ni tu. On . ..« je jecljal od strahu vra^ tar.
»Jaz pa vam prisegam, da je tu,« je od-vrnil podprefekt.
»Tamle je. Vaša postelja se mu ni zdela dovolj udobna, pa se je prišel k nam pritožit, in tako bi jaz rad pogledal, kako je kaj z bolhami v njegovi postelji. Zvežite lega človeka!« je ukazal.
»In zdaj poglejmo, kako je s tisto posteljo.^
Prijeli so vse ljudi, ki so jih našli v hiši, in predvsem Starega vojaka. Nato sem jim pokazal posteljo, v kateri sem ležal. Podprefekt je nato poslal svoje ljudi v sobo nad tisto, v kateri je stala strahotna postelja. Potolkel je nekajkrat z nogo po podu in ga ukazal razkopati na kraju, kjer je votlo zadonelo. Njegov ukaz je bil v hipu izvršen in pokazala se je precejšnja votlina med podom zgornje sobe in stropom spodnje. V njej je bil nekak železen zaboj, v njem pa je bilo videti zložen vrhnji del težke, dobro namazane stiskalnice. Podpre-
lektu se je kmalu posrečilo, da jo je sestavil. Naročil je svojim ljudem, naj jo zavrtijo, on in jaz pa sva odšla v spodnjo sobo. Res se je začel baldahin spet premikati navzdol, a ne tako neslišno kot ponoči. To sem tudi omenil podprefektu.
»Moji ljudje zdaj prvič vrte to stiskalnico, oni pa, katerih denar ste vi priigrali, imajo v tem že več vaje,« je odvrnil.
Potem mi je povedal, da so našli že na desetine utopljencev v Seini, ki so imeli v žepu pismo, da so se utopili zato, ker so v igralnici vse izgubili. Bogve koliko teh nesrečnikov je zašlo v isto igralnico kot jaz in umrlo take smrti, kakor je bila name-
njena meni, nakar so jih na skrivaj vrgli v Seino, potem ko so jim vtaknili v žep ponarejeno poslovilno pismo.
Še isti dan je preiskava ugotovila, da je bil tisti Stari vojak gospodar igralnice. Pred mnog:mi leti so ga izključili iz vojske. Dokazali so mu, da je zagrešil vsakovrstne zločine. Tudi ženska, ki mi je pripravila kavo, in croupier sta vedela za skrivnost strahotne postelje. Ni pa se dalo ugo-S toviti, če je vedela za to druga služinčad.
Oba glavna krivca sta bila obsojena na | dosmrtno ječo, ženska, ki mi je nalila ma-j mila v kavo, je dobila ne vem več koliko , let ječe, druge pa so postavili pod policij-j sko nadzorstvo. Jaz pa nisem od takrat ! nikdar več igral »rouge et noir«. Igralna ; miza je zame še danes neločljivo povezana | s spominom na tisto grozno noč.
KONEC
Sreča mladega dekleta
Dvajsetletno dekle iz Ramat-Gana v Izraelu je prišlo nedavno na obisk k svoji sestri v Nevv York. Nekega dne se je sprehajala po mestu in je stopila v cerkev,
ral. Priti bo moral komisar, ki bo lepo pokril njihov primanjkljaj.
Možaki so pa delali račune brez — žen^K Dve uri preden je potekel rok za vlaganje
kjer so pravkar vršili obredi za nekim kandidatnih list, se je prikazala na voliv-umrlim. Čeprav so bili obredi veličastni, je | nem uradu učiteljica Karla Slaviero, ki ie bilo navzočih zelo malo pogrebcev. K mali . vložila seznam samih žensk za občinski
Judinji je pristopil črno oblečen gospod in jo spoštljivo vprašal po imenu. Ko je prišlo dekle domov k sestri, in ji povedale o tem, jo je ta hudo okregala, češ da se v takem velemestu ne sme dajati svojega naslova nobenemu neznancu.
Deklica je že skoro pozabila na ta dogodek, ko je prispela iz Nevv Yorka brzojavka in nato še pismo nekega znanega odvetnika. Odvetnik je sporočil dekletu iz Ramat-Gana, da je njegov bogati klient zapustil v oporoki vse svoje premoženje tistim, ki so prišli ob njegovi smrti v cerkev in so počastili njegov spomin. Njej da pripada sorazmeren delež, in sicer 42 in pol milijonov lir. In to samo zato, ker je za par minul počastila spomin neznanega pokojnika.
Prebivavci male občine Rozzo v Abrucih bodo prihodnjih pet let pod žensko upravo. »Krivda« za to pade na nje same. Zadnja občinska uprava je namreč zabredla do vratu v dolgove. Župan, ki je odvetnik po poklicu, pa si jo je izmislil. Sklical je svetovavce in jih je pregovoril, da ne bo pri naslednjih volitvah nihče več kandidi-
ŠTEVILO VELEMEST
Število velemest, ki štejejo en milijon y ’ rbivavcev ali več, stalno narašča. Leta 1943 je bilo na vsem svetu 30 takih mest, leta 1953 jih je bilo že 60 in leta 1963 jih je navajal demografski letopis Združenih narodov že 80. Od tedaj sc je njihovo število gotovo še dvignilo.
Za prvenstvo kot največji mesti na svetu se potegujeta Nevv York in Tokio. Tokio ima 8,7 milijonov prebivavcev, Nevv \ ork pa 8,1 milijonov. Toda če se prištejejo tema mestoma okoliške občine, ki so dejansko že zrasle z njima v enotno mesto, je na prvem mestu Nevv York 11,3 milijone prebivavcev, Tokio pa 10,4 milijone.
Isti letopis Združenih narodov navaja, da je ob koncu leta 1963 živelo na Zemlji 3
milijarde in 160 milijonov prebivavcev. Leta 1930 jih je bilo okrog dve milijardi.
Med podatki omenjenega letopisa pa je tudi ponovno potrjeno, da žive ženske povprečno več kot moški. To velja skoro za vse države na svetu. V Združenih državah npr. je povprečna starost žensk 73 let, moških pa 67 let. Seveda pa to pomeni, da je moški spol biološko šibkejši. Povprečno starostno dobo moških niža dejstvo, da je moško življenje v splošnem bolj nevarno in se smrtno ponesreči v prometu, v tovarnah, pri drugih delih itd. mnogo več moških kot	_
žensk. Moški umirajo tudi v vojnah in pri glasilo je mesečnik »Nuova Unitžu, ki se raznih spopadih, kar je ženskam v glavnem | tiska v Milanu v 25 tisoč izvodih. Za vodi-prihranjeno. Izpostavljeni pa so zaradi dela I telja imajo bivšega partijskega funkcionar-mnogo bolj raznim boleznim, živčnim pre- , ja Uga Duseja. Z uvridno komunistično tresom, itd.	1	stranko so si v skrajnem nasprotju.
svet. Moški niso imeli več časa vložiti druge liste in so ženske gladko zmagale. Učiteljica je pa postala župan. Pravijo, da se je nova občinska uprava že v nekaj tednih prav dobro izkazala, čeprav moški zdaj vihajo nosove.
Koliko je komu listov?
Po zadnjih podatkih ameriških statistič nih uradov je narastlo v lanskem letu število članov komunističnih strank, ki so na vladi, za štiri odstotke. Ob koncu januarja jih je bilo 44,5 milijonov. To število se skoro natančno ujema z moskovskimi podatki. Podatki upoštevcijo dva tabora in sicer stranke, ki sledijo ideologiji Pekinga, in druge, ki se nagibajo bolj k Moskvi. K prvim spadajo komunistične partije na Kitajskem, v Severni Koreji, v Vietnamu in v Albaniji. V teh državah je nekaj manj kot 20 milijonov vpisanih članov komunističnih partij. Moskovske smeri se pa držijo stranke v Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Češki, Vzhodni Nemčiji, Poljski, Bolgariji, Madžarski in v Mongoliji, število aktivnin strankinih pripadnikov znaša v teh državah 19 milijonov. Med nevtralne komunistične stranke štejejo romunsko in kubansko, ki imata nekaj nad en milijon in en četrt aktivnih članov.
Četrto skupino strank v svetovnem komunističnem taboru predstavljajo stranke v državah, kjer ne vlada komunističen režim. Med temi so številčno najmočnejše indonezijska z dvema milijonoma člano/, italijanska s poldrugim milijonom in francoska z 260 tisoč vpisanimi člani. V teh državah so komunistične stranke razklane v moskovsko smer, ki prevladuje, in v rumeno ali kitajsko.
V	Italiji je »pekinških« komunistov komaj kakih 35 tisoč, kot računajo. Njihovo