POŠTNINA PLAČANA v gotovini 1 leto XV. [Štev. 49 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, petek 28. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preiemao v upravi ali oo ooštl U din Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI P»Cl)N: 11.405 Cena din 1-— | Posveti med Turčijo in Anglijo Namen obiska Angleškega zunanjega ministra Edena v Ankari Je bil v celoti dosežen — Danes konferenca z moskovskim veleposlanikom — Po turški sodbi je pomiritev na vzhodu Balkana samo prehodnega značaja ANKARA, 28. februarja. AP. Anglija iu Turčija sta se »sporazumeli v vseli točkah«, ki zanimajo Balkan in vzhodno Sredozemlje, je izjavil britanski po-°blaščenec. Pričakujejo se pogajanja med Turčijo in Sovjetsko zvezo. Danes bo Prišel v Ankaro angleški veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps. Važnost se-stanka med Crippsom in Edenom poudarja dejstvo, da je Cripps odletel iz Mo-skve v najtežjem viharju. Fdenov tajnik je izjavil, da so bili dosedanji razgovori teko uspešni, da so skupna diplomatična in politična pogajanja odveč. namen prihoda stafforda CRIPPSA CARIGRAD, 28. febr. Reuter. Britski P°s!amk v Moskvi, sir Stafford Cripps, k sinoči dospel z letalom v Carigrad. Z vJakoni je takoj nadaljeval pot v Ankaro, kjer se je danes dopoldne sestal z ministrom Edenom. „ ANKARA, 28. febr. AP. Poziv angleškega veleposlanika sira Stafforda Crip-v Moskvi na sestanek z angleškim zunanjim ministrom Edenom v Ankari ne smatrajo tu kot kako akcijo pogajanja med Sovjetsko zvezo in Anglijo, odnosno Turčijo. Veleposlanik je bil po tukajšnjih informacijah poklican sem Samo zato, da bo referiral angleškemu zunanjemu ministru siru Anthonyju Edenu osebno o stališču Sovjetske zveze glede na razne možnosti razvoja na evropskem jugovzhodu in prejel zaupne informaicje glede nadaljnjih korakov v Moskvi. IZJAVA POSLANIKA RENDELLA SOFIJA, 28. febr. Associated Press. Britanski poslanik v Bolgariji George Rendell je izjavil britanskim in ameriškim novinarjem, da se bliža čas njegovega odhoda iz Bolgarije. Potem pa, ko bo odšel, bo Bolgarija zelo blizu vojne. Zelo verjetno je, da bo Velika Britanija napovedala Bolgariji vojno, še preden bodo storjeni sovražni ukrepi, toda Anglija bo napadla tuje čete na bolgarskem ozemlju brez formalne napovedi vojne. ZATIŠJE LE NAVIDEZNO CARIGRAD, 28. febr. RP. Na vzhodnem Balkanu je nastalo neko pomirjenje, ki pa je v resnici samo navidezno in se v bistvu razvoj dogodkov ni prav nič spremenil, samo morda ustavil, tako sodijo v turških političnih krogih. Pozna- Operacije na afriških bojiščih Kako je bilo zavzeto glavno mesto italijanske Soma eje — Čiščenje ozemlja — Priprave za ofenzivo proti južni Abesiniji — Razvoj operacij v Eritreji — K spopadu na meji Tripolitanije ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE v svetovni vojni visoko angleško odliko- ; DOGODKI V LIBIJI RIM, 28. febr. Stefani. Vrhovno povelj- vanje. K.AHIRA, 28. febr. AP. Včeraj je bilo stvo italijanske vojske je izdalo včeraj sle- EDINE ANGLEŠKE ŽRTVE ■tu uradno javljeno, da so angleške čete LONDON, 28. febr Reuter Edine žr- na,etele ™ H»®ji Tripolitanije na oddelek tve, ki so jfh imele južnoafriške čete ob i ok,epn!tl v«z sovražnika, ki je bil po vsej reki Džubi. so padle 26. februarja, ko Se! ^r‘Ilki nemški. Angleške čete so ta odde-jt> oddelek sovražnih vojakov-domačinov 1 !ek razPrš»e m pognale v beg. Z ozirom pod vodstvom belega častnika / belo /a- s na nemško il1 Kalljansko poročilo o tem stavo vdajal, častnik pa je nenadoma I !pcpadu’ " ,čeSar ie bj>° «zvidno, da je padel na tla, dočinr so njegovi vojaki za- j ? ,v,1 eSnlc' za nemške oklepne sile, iz-čeli streljati s strojnico na Južnoafričane. | •a^saJO *u> da soVaržnikova poročila ab- ^če uradno poročilo o dogodkih v Af-r‘ki: Severna Afrika: Naša letala so bom ^ardirala in obsipavala s strojniškim og-njem sovražnikova motorna vozila in taborišča. Letala nemškega lovskega zbora s° zadela 25. februarja z bombami težkega kalibra neki sovražnikov rušilec pred to-^fuškim zalivom. Motorna vozila in topni ške -cfp ^nke v bližini mesta. Oddelek n?mšldh ■ torpednijh letal je pootpil v zahodnem delu Sredozemskega morja 5000 0|i8ki parnik. — Vzhodna Afrika: So- voznikove čete, ki so bile poražene v Zil-^aniu (Sudan) — kakor je bilo sporoče-n° v uradnem poročilu 262 —, so se umaknile proti Borni ter pustile na bojišču J^nogo mrtvih ter nekaj vojnega materia-— Somalija: Po več kot enomesečnem 5rditem odporu se naše čete, ki so se *našle pred močnejšimi sovražnikovimi si-lat«i, med bojem umikajo proti Mogadie- Slednji so imeli več mrtviti, pobili na so|soI"tn° uStrezai° resnici. Ako so bili Svse vojake in belega častnik«. . to Nen,cl’ P°t6n* so ',Ji s sV0jim prvim nnrAn,, PD1TD, „ nastopom na afriških tleh doživeli popoln DOGODKI V ERITREJI neuspeli. KAHRTUM, 28. febr. RP. Angleške im- LETALSKI NAPAD NA ADEN perialne In čete svobodnih Francozov so ADEN, 28. febr. Reuter. Včeraj je bil se v Eritreji s severa približale Kerenu.! po devetih tednih dan znak za alarm. Napredovanje teh čet se nadaljuje pre- j Sovražna letala so vrgla nekaj bomb, cej naglo, čeprav morajo premagovati j niso pa povzročila ne žrtev ne materialne velike terenske težkoče. škode. valci razmer so že prej opozarjali, da odločilnih dogodkov še ni mogoče pričakovati tako naglo, kakor so nekateri Oznanjali. V resnici pa je potrebna slej ko prej največja čuječnost, ker kažejo razni znaki, da prav v tein zatišju dozorevajo priprave za odločitve. KRALJ BORIS NI SPREJEL OPOZICIJE SOFIJA, 28. febr. BTA. Uradno zanikajo vesti, da je bolgarski kralj Boris sprejel delegacijo opozicije, med njimi bivše ministre z Mušanovim na čelu. PRELOM MED AUSTRALIJO IN ROMUNIJO CANBERRA, 28. feb. Domct.Avstralija je prekinila odnošaje z Romunijo, ker jo smatra za sovražno državo. čim večjo pomoč Angliji, šele na podlagi te izjave sta ga lista »New York Times« in »New York Herald Tribune« podprla v volivni kampanji. Demokratski govornik je trdil, da bo pomoč Angliji ohranila USA pred vojno. \VASHiNGTON, 28. febr. Reuter. V teku desetega dne debate o zakonskem načrtu pomoči Veliki Britaniji je prišlo do živahnih izmenjav .msli med senatorji, ki so za in proti osnutku zakona.. Tudi med šefi strank je bila živahna debata o tem. Senator Taft je obdolžil Roosevelta, da namenoma zavlačuje pomoč Angliji, samo da bi tako pritisnil na kongres, da glasuje za zakon. Konec obiska v Budimpešti DOGODKI V SOMALIJI BUDIMPEŠTA, 28. febr, ZPV. Včeraj NAi»nwf is fni„ DP 7 n h o .rtov s° bile tu na svečan način izmenjane ratl- '«*am«,'m, ^sLaS ',ka'''Jste "stte » »«* Mad- žarsko h, Jugoslavijo. Podpis nMtadJ. fcar- is * ... / D .* 4 skih listin je bil izvršen v veliki dvorani JShS8? f°«T flZaVne- '^istrskega predsedstva ob navzočnosti hdU ?Z ln® f V0|f ministrov In novinarjev. Pogodba je bila SjL etaIa', ,?0SLe31 •'onn if utuf uveljavljena danes, ko je izšla v uradnem E w kf Ua ijan' «»*«. Po podpisu je bilo slavnostno kosile Oete v Somaliji so razpršene m Se . . . - ... ^r»ga za drugo vdajajo. Posamenzi odojki, ki so pobegnili v puščavo, se se-, ai vračajo in odlagajo orožje. Južno-•''iške čete bodo sedaj najbrže krenile jjjj Magdiša na sever v notranjost Soma-od koder bodo napredovale v Abesi-Ho jstl poli, po kateri so pred dobri-‘J Petimi leti Italijani pričeli svojo-ofen« Vo v južno Abesinijo. V Marki so an-čete osvobodile 200 mornarjev, ki J0 b‘ii polovljeni na angleških in Iran* ^*Mh ladjah in so bili tam utaborjeni kot °ini ujetniki. Iz Kenije se nadaljuje na-fftd^vanje abesinskih čet s sodelova-„.^«1 južnoafriških v južnozahodno Abe-n,k>. , 'LONDON, 28. lebr. Reuter, južnoafriš-g , ^ste so se borile ob reki Džubi proti nj 'tal janski diviziji, ki je bila deloma aieta. Med 3000 ujetniki so ujeti trije bri ^ni generali, od katerih sta dva dobila lo na jugoslovanskem poslaništvu. Ob 18.15 sta jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič in madžarski zunanji minister Bardossy sprejela zastopnike tiska, katerim sta podala izjavi o iskrenih odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo. Zvečer, pri slavnostni večerji, pa sta Cincar-Markovič in Bardossy Izmenjala zdravici. Ponoči je jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič s spremstvom odpotoval v Beograd. Ud STAFFORD CRIPPS Zatišje na albanskem bolišču RIM, 28.. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča uradno: Grško bojišče: Nič novega. Kljub .neugodnemu vremenu so naša letala bombardirala in obsipavala s strojniškim ognjem obram- čilo vrhovnega poveljstva pravi, da so operacije skrčene na manjši obseg. Na nekem delu fronte je sovražnik imel občutne izgube. Grška letala so bila zelo aktivna. Sovražna letala so bombardirala bne naprave in ceste v sovražnikovem za- neki otok v Egejskem morju, ne da bi na-ledf- ’7io naše letala se ni vrnilo. j pravila kaj škode, ATENE, 28. febr. At. Ag. Uradno poro- j Deseti dan debate v senatu WASHIN(i I ON, 28. feb. AR Seuator | je bil v opoziciji. Van Nuys je podprl Rooseveltov načrt! WASHlNGTON, 28. febr. DNB. Naj-ter se uprl vsakim izprcmcmbani. Po-; večjo senzacijo na včerajšnji jesi senata dobno stališče sta zastopala senatorja j je bila izjava republikanca Danahera, da Brown in Sheppard, senator Chavez pa j se je VVillkie že pred volitvami zavzel za Churchill dobfl soglasno zaupnico LONDON, 28. ieb. AP. Churchill je stavil vprašanje zaupnice v parlamentu, ki jo je tudi dobil z vsemi glasovi. Zadnjič je Churchill stavil vprašanje zaupnice ob zasedbi Holandske, ko je dobil 381 glasov proti 0. HOLTOV AFRONT PROTI ANGLIJI LOS ANGELES, 28. febr. DNB, Senator Holt je ua nekem zborovanju dejal, da sc Anglija ne more smatrati za demokratično državo, zato tudi ta vojna ni boj za rešitev demokracije. Ostro je obtožil anglofilske propagandiste, ki hočejo sprožiti v USA vojno psihozo. Anglija na stopa danes v USA prav tako, kakor je 1 1916 ko je potegnila državo v vojno. Tudi februarja 1916 so trdili v Londonu, da sc bore za demokracijo. Tedaj se je tudi poudarjalo, da morajo USA v boj za demokratsko idejo. 1 Nemški bo! proti angleški mornarici Nemška vojna poročila poročajo o novih akcijah nemških podmornic in nemških letal proti angleškim trgovskim ladjam — Letalski napadi le manjšega obsega — Tekom noči ni bLO nobenih napadov na Anglijo, Angleži pa so bombardirali razne cilje VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 28. febr. DNB. Nemški glavni stan je izdal včeraj sledeče uradno vojno poročilo: V bližini angleške obale Se nemški hitri bojni čoln potopil angleško -1500 tonsko oboroženo ladjo. O priliki napada na angleške ladje na odprtem morju v bližini angleške obale je bila potopljena ena patrolna in ena 2000 tonska trgovska ladja. Lahka nemška bojna letala so napadla neko letališče v južni Angliji in povzročila večjo škodo. Preteklo noč je bilo izvedenih več hudih in uspešnih napadov na London in Cardiif. V obeh pristaniščih so nastali veliki požari. Pri napadu na letališča v jugovzhodni Angliji je bilo uničenih več sovražnikovih letal na tleh, dva aparata pa nad letališčem samim. Nemška lovska letala in protiletalska artilerija je odbila napad sovražnikovih letal. V času od 32. do 26. februarja so nemška letala in protiletalska artilerija sestrelila in uničila 33 angleških aparatov. Od tega jih je bilo pri spopadih v zraku sestreljenih 18, protiletalska artilerija je zbila na tla tri, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času je bilo izgubljenih 10 nemških letal. — Podpolkovnik Molders je včeraj sestrelil letala so potopila na Sredozemskem mor- ton, iz katere je švignil plamen. Najbrž je ju neko sovražnikovo 5000 tonsko ladjo, j bilo zadeto strelivo, kosi ladje so leteli v v tobruškem pristanišču pa ?e bi! zažgan | zrak. Iz vode je kmalu nato molel le se on rušilec. ; del Parnika- Ostale ladje so se razbezaie. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO Napadli smo drugič in zadeli neko 6000 BERLIN, 28. febr. DNB. Bombniki za tonsko ladjo. Na žalost četrte ladje nismo oddaljenejše polete skupine kapetana ^deli. Parnik je plul nepoškodovan ddje Flugla so v februarju potopili 129.000 ton !«" «»trel.l na nas ploho granat. Prele-britskega trgovinskega brodovja, ooško-! teli smo se en krog zmanjkalo nam je dovali pa nadaljnjih 93.500 ton ladij. Dne j bomb m smo se vrnil« domov.« 26. t. m. je bilo potopljenih devet parni- | ANGLEŠKA POROČILA kov, skupaj 58.000 ton, poškodovanih pa | LONDON, 28. febr. RP. Včeraj je sku- sedem ladij. Letala tipa Kondor so razpr- šalo več posameznih nemških letal napa-šila neki drugi konvoj, 500 km zahodno sti razne cilje v raznih deiih Anglije, kar od Irske obale. Priča tega napada pravi, se jim je pa le deloma posrečilo, zato da so bili uničeni trije parniki, s skupno ni bilo nobene resnejše škode. Angleška tonažo 21.000 ton. Ko so se pojavila nem- letala so v sodelovanju z obrambnimi baška letala, so jih začeli Angleži obstrelje- terijami Nemce pregnala. Angleško letal-vati, preded so Nemci sami zapazili ladje, stvo je nadaljevalo uničevanje invazijskih »Levo od mene«, pripoveduje udeleženec, baz in industrijskih centrov v Nemčiji, »sem opazil neki rušilec, Iz njegovih to- j LONDON, 28. febr. AP. V teku današnje pov so neprestano streljali. Drugi rušilec noči ni bilo nad Anglijo poletov, včeraj pa desno od mene je prav tako začei z ostrim so podnevi letela samo posamezna nem-obstreljevanjem. Oglasili so se tudi tovor- ška letala. ni parniki s svojimi topovi in strojnicami, hoteč ustvariti tako bariero proti letalom. Letala so napadla neko 8500 tonsko ladjo, bombe so eksplodirale na krovu, ladja se je nagnila na stran in obstala. Bombe so že 60. sovražnikovo letalo. Nemška bojna I takoj za tem padle na drugo ladjo, 7000 laponski ultimat Indokini TOKIO, 28. feb. AP. Japonska je izročila francoski Indokini ultimat, v katerem grozi, da bo »s svojimi sredstvi dosegla pravico za Tajsko«. LONDON, 28. feb. Reuter. Šanghajski dopisnik neodvisne francoske novinske agencije poroča, da je vrhovni vojni svet Francoske Indokjne odklonil kompromisni predlog, ki ga je stavila Japonska v pogajanjih s Tajskim (Siamom). Položaj je postal spet zelo resen, vendar ne kritičen. Najbrž t o poslala Japonska ultimat Indokini in zahtevala, da sprejme tajske pogo je ali jih pa odkloni, preden poteče rok premirja, 7. marca. Poročila o napadih na Malto BERLIN, 28. febr. DNB. Nemško poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo o napadu na Malto: Večje skupine bojnih letal in strmogiavcev, ki se zdaj mude v Italiji, so v spremstvu nemških in Italijanskih lovskih letal izvedle pod poveljstvom letalskega generala Geisslerja uspešno bombardiranje letališča Luga na otok« Malti. Pri napadu na letališče je bilo uničenih 10 sovražnikovih bombnikov na tleh, več pa jih je bilo težko poškodovanih. Dve ladji in večje število barak ter ostalih stranskih poslopij je bik) zažganih. Pri spopadih v zraku so nemška lovska letala sestrelila štiri, italijanska lovska letala pa dve sovražnikovi lovski letali. RIM, 28. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo o napadu na Malto: Skupine nemških bombnikov so v spremstvu italijanskih in nemških lovskih eskadrilj izvedle veiik napad na letališča na Malti. Videle so 10 sovražnikovih letal, kako gore na tleli. Številna druga letala So bila težko poškodovana. Zadete so lope in pristaniške naprave. Pri spopadu v zraku so nemška letala sestrelala 1 letala vrste »Hurrican«, italijanska lovska letala pa še dve letali iste vrste. MALTA, 28. febr. Renten V zadnjih 24 urah je bil dan na Malti štirikrat znak za alarm. Sovražna letala so se pojavila blizu otoka in ga obkrožila. Sovjetska preračunska debata MOSKVA, 28. ffebr. Tass. Včeraj se jc nadaljevala debata o državnem preračunu. Poslanci so v svojih poročilih prikazali uspehe v posameznih republikah. Komisar za ljudsko zdravje Miccrev je na kraju debate rele rinil o ogromnih naporih medicinskih ustanov in osebja v 10.000 bolnišnicah v. 810.000 posteljami, 32.000 dispanzerji in poliklinikami, v katerih je nadaljnjih 45.000 postelj. Posebni uspehi so bili doseženi v preganjanju nalezljivih bolezni. Govornik je prikazal delo učenjakov pri trasfuziji krvi, v nevrologiji in fiziologiji, katerih izsledki bodo velikega pomena tudi za svetovno znanost. Na koncu leta 15) 11 l)o imela Sovjetska zveza 115.000 zdravnikov, a carska Rusija jih je imela pred revolucijo le ‘20.000. V pogledu števila zdravnikov bo SSSli skoro zavzela pr-,vo mesto na svetu. Velika letalska nesreča' v Ameriki ATLANTA, 28. feb. AP. Veliko potniško letalo, ki jo bilo na poti v Mehiko, je padlo v gozd. Ubit je bil neki član ameriškega kongresa ter 6 drugih oseb, ranjenih pa jo bilo 9 oseb, med njimi tudi slavni ameriški vojni pilot Eddie Ricken-backer. ki jc v svetovni vojni sestrelil 25 nemških letal. KRIVCI NEREDOV NA HOLANDSKEM BERLIN, 28. feb. Ass. Press. Tujini novinarjem je bilo v zunanjem ministrstvu rečeno, da so krivci za nerede in stavke na Holandskem britanski agenti, ’=i so prišli na Holandsko s padali ali pa aonočl z motornimi čelaL NASEDLA FINSKA LADJA HELSINKI, ‘28. febr. Stefani. Finska 5000 tonska ladja .,Bcre‘:. ki je pred dnevi plula v Nemčijo, jc nasedla blizu Helgolanda. Posadko so rešili. UTRDITEV ALASKE NVASHINGTON, 28. febr. AP. Alasko bodo Američani še boli utrdili, je izjavil vojni minister Stimson. X)NDON, 28. febr. Reuter. V minili noči London in ostali del otoka ni bil vzne mirjen zaradi napadov. Zatišje v nemških zračnih napadih je nastopilo podnevi, ko so nemška letala malo živahneje operirala nad Anglijo. NOV OBOROŽEVALNI KREDIT V USA VVASHINGTON, 28. febr. DNB. Predstavniški dom je odobril 1.5 milijarde dolarjev za oborožitev suhozemne vojske. Z denarjem bodo gradili nove vojašnice in razširili pomorske baze za vodna letala. Za utrjevanje Samonn&kih otokov in Guama bo izdan dopolnilni kredit. AMERIŠKI ČASTNIKI NA FILIPINIH ŠANGHAJ, 28. febr. Stefani. Po vesteh iz Manile jc dobilo 00 ameriških častnikov, ki so bili namenjeni v USA, ukaz, naj ostanejo še dalje na svojem mestu. Ta sklep je bil dan zaradi razvoja položaja na Daljnem vzhodu. NOVAČENJE NA MALTI LA VALETTE, 28. febr. Reuter. Generalni guverner Malte je ob razpisu rekrutiranja izjavil: »Prepričan sem, da bo velika večina prebivalstva z zadovolj-voljstvom odobrila sklep o zbiranju rekrutov otoka.« ZADUŠNIC.V ZA JOHGO BUKAREŠTA, ‘28. febr. DNB. V neki cerkvi jc bila spominska služba božja po pok. prof. Jorgi. Navzoč jc bil tudi podtajnik prosvetnega ministrstva, člani romunske akademije in mnogi drugi odličniki prestolnice. Jorgo so ‘27. novembra lani ubili legionarji. PROH1B1JA ZA VOJAKE V MAROKU TANGER. 28. febr. DNB. Glavni poveljnik čet v Francoskem Maroku je prepovedal točenje alkoholnih pijač vojakom Marokancem. Prepoved je prišla zaradi pretepov, ki so jih povzročali v zadnjem času upijanjeni muslimani med seboj. POTOPLJENI 4 NORVEŠKI PARNIKI NliW YORK, 28. feb. DNB. V pomorskih krogih trde, da so bili potopljeni štirje norveški parniki, ki so pluli pod angleško., zastavo. POMANJKANJE SUROVIN NA IRSKEM DUBLIN, 28. feb. DNB. Zaradi pomanj kanja surovin na Irskem je bil osnovan poseben institut, ki bo 'skrbel za surogate in surovine, ki jih Irska nima dovolj v zalogi. MADŽARSKI PREDSTAVNIŠKI DOM BUDIMPEŠTA, 28. febr. DNB. Danes sc sestane predstavniški dom, ki bo med drugim sprejel poročilo finančnega ministra o zakonskem načrtu naknadnega sporazuma z Nemčijo. Seje parlamenta bodo nato do 6. marca odgodene. NOGUES V POPLAVLJENIH KRAJIH TANGER, 28. feb. DNB. Rezident francoskega Maroka, general Nogues, je z letalom odletel v poplavljene kraje, kjer je pregledal škodo. Posebno so trpeli kraji v oblasti Gaubi. kjer je reka Sebu prestopila na široko bregove. Vojaki noma-gajo pri reševanju ljudi. Borza. Curih, 28. feb. Devize: Beograd 10, Pariz 7.45, London 16.80, New York 431, Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 1.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.1250. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in stanovitno vreme. Včerajšnja maksimalna toploti jo bila '-5.(j, I danes minimalna —5.1, opoldne -A- Gospetiarsiia aviarKjja ZEDINlENiH DRŽAV Zedinjene države Sev. Amerike obse gajo brez vodne površine velikih jezer 7.704.083 kni' zemlje. S kolonijami bo_ta mogočna velesila štela kmalu 150 milijonov prebivalcev. Od atlantske do tihomorske obale se širi 4500 km širok0 prostranstvo držav, od severa do juga merijo USA 2500 km. Na morsko obalo odpade na Atlantiku 11.260 km primorja, v toplem Mehikanskem zalivu opUakuje-jo valovi 5470 km ameriške obale. Hu ocean pa se dotika 5950 km kopne celin2 USA. V vsem tein ogromnem prostoru raste, diha in se razvija gigantska sila anie riškega gospodarstva in industrije. Nad 44% vse zemlje je po voljne za poljedelstvo, tu je v teku desetletij nastala prava žitnica sveta. Žetva pšenice daje, ne računajoč SSSR, 23% svetovne produkcija 60% vsega pridelka koruze na svetu orumeni na obširnih poljih Zedinjenih držav. Malo se od tega seveda izvaža, ker gre koruza večinoma za krmo živine. Tudi ovsa dajejo USA 35% svetovne produkcije, so tedaj največji producent žitaric. Z izjemo, da ameriško tlo še daleč ni na oni kvalitetni višini, ki jo je dosegla Nemčija. Na 1 ha pridelujejo namreč v USA in v Nemčiji naslednje množine metrskih stotov žita: Zedinjene države Nemčija pšenica 9.1 21.7 koruza 17.7 28.1 oves 11.7 20.2 Poljedelstvo v USA ima tedaj možnost, da s ‘kulturnejšo obdelavo zemlje doseže še obilnejše žetve, kakor doslej. V južnih državah se vleče širok pas plan taž bombaža, katerega vržejo USA 50% vse svetovne produkcije na trg. Tod uspeva tudi 30% vse svetovne produkcije tobaka, nič manj sladkornega trsa in riža. Nepregledni nasadi južnega sadja, zelenjadni vrtovi in vinogradi se priključujejo temu pasu ter nadaljujejo še enkrat Skalnih gora, v deželi večne pomladi, Kaliforniji. Na visoki stopnji jc ameriška živinoreja, kateri so na razpolago obsežni pašniki prerij. Gozdovi so že precej iztrebljeni, pokrivajo pa še vedno 34.5% vse površine. Omembe vredno je ribarstvo, posebno v vodah Lorcnških jezer in na Atlantiku. Prava svetovna velesila so pa USA v pogledu rudnega bogastva. V preriji leži 200.000 knr veliko, sfkoro tako obsežno polje premoga, kakor je vsa Jugoslavija-Premogovni sloji zajemajo dalje v Apa-laškem gorju 150.000, v osrednjem delti srednjega zahoda pa 470.000 km3 površine črnega diamanta; skoro takšno ploskev, kot jo jc imela Nemčija po Versaillesu! 35% svetovne produkcije premoga premorejo USA same, dočim zajemajo njih obsežna petrolejska polja 65% svetovne proizvodnje! Odkrivajo se vedno novi vrelci, mnogo, največ na svetu je tudi tod zemeljskega plina. V pridobivanju železa in jekla so USA daleč v ospredju pred drugimi državami' Dajejo tretjino svetovne proizvodnje bakra, četrtino svinca, 31% cinka, akuni' ni ja, molibdena, žvepla, kuhinjsko soJi« fosfatu in dr. Prvenstvo glede živega srebra, srebra in zlata so morale USA sicer prepustiti drugim državam, so še vendar v tem pogledu močan oiniteli na mednarodnem trgu. USA imajo ogromne velereke. San1 Mississippi je dolg 6970 km, nad 2000 km merijo štirje drugi veletoki. Od vodnih sil, ki jih jc na razpolago 42 milijo nov konjskih sil, izkoriščajo doslej 3S>; Bogata je raznovrstna industrija, 28f km kanalov veže posamezne industrij' ske centre med seboj. Rečno onireŽf obsega 49.575 km, le SSSR in BrazU'^ premoreta večje. Nobena država na sve„ tu nima toliko izvrstnih cest, na 100 kki meji, pobegniti čez mejo v Španijo, izkoristili so zadnje prometne težkoče po vremenski katastrofi na Portugalskem in dospeli v špansko mesto Badajoz, kjer jih je vzel v zaščito nemški letalski ataše iz Madrida. Letalci so pripadali skupini, ki je nedavno napadla angleški konvoj na Atlantiku. Po uspešno opravlje-"eni poslu so zašli nad Portugalsko in "'orali prisilno pristati. Portugalske obia-sti so jih internirale v omenjenem hote-•h, od koder so se zdaj rešili v Španijo Vač obdelane zemlje! Švicarska vlada je nedavno izdala °d!ok, da morajo Švicarji letos obdelati v ak kos sveta, ki je količkaj primeren pridelovanje. Obdelajo naj se tudi pobočja in planinski pašniki, kolikor niso "oobhofino potrebni za pašo. Tako naj bi ?e Pridobilo čim več žitne ploskve, da bi '•vica ne ostala drugo zimo brez prepo-•'Tbnega kruha. Kjer je zemlja manj ro-dovitna. naj se ji doda umetno gnojilo, '-"radi tega sklepa so Švicarji naročili 'vi nas, v Rušah večje količine umetnega knojila. Zdaj zahteva tudi »Hrvatski Dnevnik«. u se obdela čim večja ploskev primerke zemlje Oblasti naj nastopijo proti jlnini lastnikom večjih zemljišč, ki bi se ‘e ol-nSmcu n« zavedali. Sabotaža ne-- v. pa tudi manjših kčonosti ne aw i, v,- „ ki kaže 1 se jim ne splača obdelovati zemlje da kanita! stični duh' te smer ' ' ’ v kmečkem go datstvu. Tega pa ni mogoče dopustiti škodo naše narodne skupnosti,« Sudanski strelci z zažigainimi puščicami Kakor javlja dopisnik Reuterja z abesinskega bojišča, ima vojska, ki prodira proti Gondarju, tudi oddelek sudanskih _ _ „ ■ n « ■■ strelcev, opremljenih s puščicami in Io- laponska ,,'nvazi^a v Ho.andsko Isidro kom. Pred dnevi je ta oddelek napadel 1 veliko naselbino Asos, kjer je imela ita- Na Daljnem vzhodu postaja tudi vroče. Odločnosti USA in Anglije, da se bosta uprli vsakršnemu poizkusu Japoncev, prodreti na jug, odgovarja Tokio z zahtevo po vsej Oceaniji, s katere naj bi belci izginili. To se pravi, prizadete bi bile tudi vsa Zadnja Indija in Avstralja. V primeru japonske akcije bi bila najbrž prvi cilj bogata Holandska Indija. Za takšno »invazijo« v Tihem oceanu so se pa Holandci tudi pripravili. Povečali so svojo vojsko na 145.000 mož, blizu 14 divizij je pod orožjem. Vojna mornarica ima zdaj moderno križarko, 12 novih torpedovk, 18 podmornic in še druge starejše edinice. Guverner v Bataviji vodi skupaj z domačimi knezi priprave ter je odredil vse za primer, da bi Japonci le poizkušali z invazijo. Dan bo samo znak po radiu in vse velike petrolejske naprave bodo zažgane, stroji vrženi v zrak, vrelci pa prepuščeni plamenom. Ob vsej obali otokov bi tako nastal velikanski požar, ki bi ga ne bilo mogoče pogasiti. Insulinda, najlepši kraji tropske vegetacije in južnega sadja, bi bili uničeni. Takšna je črna stran morebitnega poizkusa japonske invazije na jug. Ker pa je s tem v zvezi ves ogromni obrambni sistem Anglije na lijanska vojska stacionirano celo divizijo vojaštva. Strelci so izstrelili zažigaine puščice, ki so tako priostrene, da jih ni mogoče potegniti iz predmetov, kamor se zarinejo. Ker je Asos večji kraj s hišami, ki so kakor večina naselbin v tem delu Abesinije pokrite s slamo, je takoj nastal velik požar. Italijanska posadka se je umaknila. Na isti način napadajo sudanski strelci ostale vasi pri svojem prodiranju. ultura Slovenski pregled rus^ce zgodovine Knjige o Rusiji postajajo končno tudi pri nas vse bolj številne, kajti po dolgoletnem ignoriranju ruskega življenja je postalo zanimanje naše kulturne kakor tudi politične javnosti za duhovne in politične struje sodobnega ruskega človeka mnogo večje. V tej zvezi je pri Akademski založbi izdal tudi Bogdan Bin-ter svoj »Pregled ruske zgodovine«, ki nima nikake politične propagandne tendence, marveč zgolj praktično-poučno. Četudi je ta knjižica samo pregled, vendar je pisatelj imel premalo prostora, da bi mogel svojo nalogo izčrpno izvršiti ter je zato vso snov strnil v 12 kratkih poglavij, da je zmogel na kratko orisati začetke ruske zgodovine, največje tvorce ter najvažnejše dogodke v ruski preteklosti, Knjižica je pisana dokaj preprosto, tako da je dostopna tudi preprostejšemu ljudstvu, in sicer s stališča zahodnoevropskega idealističnega gledanja na zgodovino in njeno podajanje. Pisatelj podaja snov z orisom vladajoče osebnosti, zgodovinski vzroki in evolucije pa so mu samo vnanje formalnosti, ker se ne ozira na moderne izsledke zgodovinopisja. Iz tega dejstva se da sklepati, da je črpal snov preko nemške, odnosno francoske znanstvene literature ter da ni upošteval najhovejših odkritij ruskih zgodovinopiscev, ki so ovrgli marsikatero tezo, ki je poprej veljala za znanstveno neomajna. Seveda so politične prilike vzrok, da danes ni dostopna ruska znanost tudi zahodno evropskim kulturnim delavcem, škoda, da knjižica ni pisana bolj živahno in pestro, ker’s tem bi samo bolje izpolnila svojo namero. Z njo se bo mogla okoristiti zlasti srednješolska mladina, ker ji bo to prikladen priročnik. Hvaležno nalogo pa bi izvršila tista založba, ki bi skušala oskrbeti končno moderno in podrobno pisano zgodovino ruskega naroda, ker bi v slovensko kulturno javnost taka luč prinesla mnogo svetlobe. -Ij. NOVA MIŠIČEV A KNJIGA V kratkem izide v Mariboru v .samozaložbi avtorja dr. Frana Mišica knjiga o zahodnem Pohorju in njegovem območju. Topografske črtice tc knjige bodo v glavnem prikazale okraja Slovenske Konjice in Slovenjgradec. V zvezi s temi črticami bo v 12. poglavjih objavljenih 16 pesmi pohorskega pevca J. Vodovnika (1791—1858) in Slomškova pesem o Zičkem samostanu. Naslovna slika knjige se bo nanašala na Jurija Vodovnika — ob 150 letnici njegovega rojstva (statve s starim tkalcem, koš pesmi, cokle, gosje pero in citat iz Vodovnikove avtobiografije: ,,Veliko platna sem nalkal, še več sem pesmi osnoval"). točno določen (okoli bo okoli 20 din. Na-pri avtorju (Maribor, Dr. Mišič sc buvi že več let z življenjem in pesmimi Jurija Vodovnika. Deset njegovih najlepših pesmi je prevedel celo v nemščino. Ti prevodi so bili z obširnimi uvodi objavljeni v ,,Maribora- Zcilung" v Mariboru. Da je izvrsten poznavalec Pohorja, je pokazal 1. 1935. s svojo knigo „V žaru in čaru šumovitega Pohorja". Knjiga bo imela tudi nov zemljevid colo- Obseg knjige še m 80 strani), stala pa roča sc naravnost Smetanova ul. 341. kupnega Pohorja na dveli straneh, ki ga jc izdelal kartograf M. Verk, in napeve pesmi v harmonizaciji prof. V. Mirka. k. Društvo hrvatskih književnic. V Zagrebu obstaja že štiri leta agilno Društvo hrvatskih književnic, ki šteje sedaj 32 rednih članic. Predsednica društva je književnica Božena Begovič, ki z veliko spretnostjo vodi društvo v časih, ko književnosti ne cvetejo rože. Izredno p 'rtvovalna je tudi tajnica Vera Su-ketič, ki je v svojem zadnjem poročilu na občnem zboru omenjala, da je društvo uspešno delovalo v duhu svojih pravil, to je z izdajanjem del ženskih avtorjev, ščitilo svoje interese, pomagalo mladim talentom, da se afirmirajo ter širilo zanimanje za književnost in vse kulturne probleme. Društvo izdaja tudi svoj »Almanah«, ki je odlično urejevan in. na visoki umetniški stopnji. Program za to leto obsega sledeča dela: Zdenka Markovič »Prizori iz moga djetinstva« iti »Moj bijeg iz grada«, Eve Tičakove novele »Suputnici« in Erne Krajačeve »Pjesme i balade«. Novele Eve Tičakove »Suputnici« so že izšle ter pokazale, kako realno gleda sodobna književnica na obdajajočo jo stvarnost. Lepo bi bilo, če bi tudi slovenske književnice navezale ožje stike s lirvatskimi saj je toliko vprašanj, ki bi se s skupnim delom mnogo laže rešila. k »Flacius«. V Zagrebu je izdala »Hrvat-ska naklada« izredno zanimivo studijo Mija Mirkoviča »Flacius«, kjer z izrednim peresom opisuje življenje enega največjih protestantskih teologov in najožiega sodelavca Luther-jevega, istrskega Hrvata M. Vlačiča (Flacius IHvricus). Ker vprašanje protestantizma v naših krajih še ni docela razčiščeno, bo ta obsežna razprava, pisana temperamentno in sveže, mnogim pojasnila nejasne detajle tudi slovenskega protestantizma. vesti imamo dovolj gozdarskih strokovnjakov? V S oven ji odpade na 1 okrajnega gozdarskega referenta 64.080 ha zasebnih gozdov Na temelju gozdarske teorije in prakse, ki učita, da mora biti število gozdarskih strokovnjakov tem večje, okoliš, ki odpade na J gozdarskega strokovnjaka, pa teni manjši, čim bolj so urejeni go dov in čim intenzivneje se izkoriščajo, ugotavlja v zadnjem »Gozdarskem vestniku« inž. Franjo Jurhar, da je "lavna in najbolj nujna naloga gozdne politike zvišanje števi’-' gozdarskih si. Jrov-njakov na stopnjo, ki bo v skladu z zahtevami slovenst vu gozdnega in splošnega narodnega gospodarska. Inž. Jurhar navaja na temelju državne statistike gozdov in gozdnega gospodarstva za l. 1938 številke, ki dokazujejo, da je v Sloveniji pomanjkanje gozdarskih strokovnjakov na$hu}še. Pri pravilni presoji tega vprašanja ne smemo računati vse gozdne površine brez ozira na vrsto lastništva. Predvsem ne spadajo pod go>;dnopol!cij-sko nadzorstvo banskih uprav in okrajnih načelstev površine državnih gozdov. Svoje strokovne gozdne uprave imaio pa tudi gozdovi imovnih občin (direkcije gozdov in gozdne uprave). Stvarno se izvaja nadzorstvo nad njimi le v 2. in- ■aannnuiManaM n Cigareta j c povzročila smrt delavca^ v tovarni letal v Kraljevem. Franca Ro-garja, Slovenca, ki je. !>il strasten Kadilec, pa si je prižgal zvečer v poslclji cigareto. Zadremal je m mu je padla cigareta na tla ter povzročila tlenje in dim Našli so ga stanci preko banske uprave. Iz razpre-j ha. Prekaša dravsko banovino le zetska, že mrtvega, delnice je razvidno, da ima sorazmerno: kjer je povprečje 70.575 ha. toda so še mf,r?y najmanj strokovnega osebja (po odštetju j tudi mnoge zaostalejše gozdnogospodar- * §“ urefeni^isa-i^s^aiami'1 vseh Zagreb* drž. gozdov) gozdarski odsek banske j ske razmere. Sličije razmere so na pr. Jeanov,'ki dobivijo krušne karte. n Drseli je začela kemija z vasjo Vuk' manovim vred na pobočju planine Seli-ice pri Nišu. Vzrok drsenja je vpliv uprave v Ljubljani: povprečno odpade na I gozdarskega inženirja pri centrali 140.974 ha gozdne površine. V drugih banovinah je tudi povprečje komaj 13 do 50% navedene površine za dravsko banovino. Na okrainega gozdarskega referenta v dravski banovini odpadu na terenu povprečno 64.080 ha gozdne površine (ne vštevŠi tudi imovne oV;:ne) Dejansko pa obsegajo neki okoliši celo 111.000 v savski banovini, ki ima povprečje le 14.472 ha. V Sloveniji je gozdna nadzor- J na služba še veliko potrebnejša kot drugje podzemnih voda ter pritiskSpomladanskih zaradi tega. ker je skoraj vsa zade en., Hudournikov. Že pred leti je začelo drseli gozdna površina v posesti malih in srednjih kmetov, dočim take posesti v ostal' državi ni veliko. Pri nas je nadzorna služba zato posebno mnogostranska :r. važna za ohranitev gozdov ter napredek gozdarstva. Anketa o stanju slovenskega gozdarstva Na pobudo Kmetijske zbornice v Ljubljani se vrši te dni v dvorani Delavske zbornice velika gozdarska anketa, ki naj pokaže stanje gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji ter nakaže smernice in sredstva za njegov podvig. Na anketi, ki bo trajala tri dni, bodo podali referate strokovnjaki o vseh važnejših gozdarskih vprašanjih naše dežele. Na prvi seji so poročali inž. Anton Š i v i c ,o razvoju in strukturi gozdnega gospodarstva ter razvoju in organizaciji gozdarske službe v Sloveniji, gozdarski svetnik iz Maribora inž. Jože Miklavič o gozdni politiki in kmečkem gospodarstvu, banski tajnik Fran Žnidaršič pa o naši gozdni zakonodaji. Nadomestki za surov.ne Sedanje politične razmere v svetu so povzročile na eni strani pomanjkanje najrazličnejših surovin m sredstev za prehrano, na drugi pa spet preveliko nako-pičevanje. Mi spadamo med dežele, ki so neposredno postavljene prefl problem, kako si preskrbeti zadostne količine življenjskih, sredstev in surovin. Medtem ko pravijo poročila iz prekomorskih držav, da se tam trudijo z uničevanjem mnogih hranil in surovin, da ne bi preveč padle cene in zaslužki, morsftno sami za svoj obstoj posnemati vzglede iz nekaterih evropskih držav, kjer imajo že tudi včasih najbolj prezirani odpadki svojo na škega postopka v posebni radioaktivni topli vodi razdvajajo rastlinska vlakna konoplje, lanu, vrbove in hrastove skorje ter riževe slame na tako fin način, da jih lahko uporabljajo kot samostojno predivo namesto tujega bombaža. Iz teh vlaken so izdelali že precej sukna za civilne in tudi vojne potrebe. Novi način pridobivanja bombažnega nadomestka zanima tudi vojno ministrstvo ter bo poleg postaje v Siraču nanovo zgrajena tudi posebna postaja za moravsko in vardarsko CEN KORIST OD VISOKIH ZV SVINJE? banovino. Strokovnjaki so ugotovili, daj za5£m SinUer^Idi, ^korišujo^lLzke bi bili potrebni pogoji v Niški in Vranjskil mu krogu izvoznikov posestnikov v do ZMANJŠANJE DENARNEGA OBTOKA Obtok bankovcev se je po poročilu Narodne banke od 15. do 22. t. m. zmanjšal za 51,651.200 na 13.607,407.200 din, povečala pa se .te denarna podlaga za 514,951.12 na 2.789,767.086.03 din, devizna pa za 87,787,833.40 na 873.063.868.13 dii. Obtok in obveznosti na pokaz so bile skupno 17.553.055.392.99 s kritjem 25.42%. Zlato kritie 20.94%. preči leti jc ____ pobočje na katerem se nahaja sosednja vas Mnloši.šte. Kmetje s strahom ogledujejo razpoke v zidovih svojih hiš ter. se boje. da se bodo morali izseliti. Kam jo-seveda vprašanje. n Poplave so zajele mnoga predelav v Srbiji. Pri Obrenovcu so poplavile- Sava, Kolubara in Tamnava. Obrenovae je poplavljen. V Velikem Orašju posestniki sami rušijo svoje hiše, da jih voda ne bi odnesla ter rešujejo kar se le da. Zelena ravnina Pelagonije je jezero, ki obsega okrog 30.000 ha. Tudi pri Beogradu Sava in Donava še vedno naraščata. n Brezplačno zemljišče za 19 tovarn jo dalo na razpolago samo lansko leto Pančevo, ki postaja izrazito industrijsko ine* slo. n Šliri oseb^. konje ia voz je odnesla reka Topluva pri Grahovcu. Voz je bjl namenjen na sejem po glavni cesti iz Prizrena v Pec. Ker pa je pred dnevi voda most odnesla so sejmarji poizkušali z vozom prebresti strugo, pa jih je voda odnesla. u Mrtvega so našli v njegovem stanovanju 52 letnega bogatega kmeta Jakoba Hm* pica iz vasi Podturna, ki je bil od 1919 <1;> 1925 poslanec čakovskega okraja na listi Stjepana Radiča. Ker je imel na glavi podplutbo ter ker se je o njegovi smrti med prebivalstvom marsikaj šušljalo, so njegovo truplo obducirali ter uvedli preiskavo* katere rezullali pa šc niso objavljeni. n Poplavljen je da bo voda zalila tudi KDO IMA banji, kjer je na razpolago potrebna topla tančno preračunano važnost v proizvod- voda kot v Siraču. Pri poskusnih posta-nji. Pri nas se še nekako nismo prav za-'iah bodo ustanovljene selekcijske postaje vedeli svojega položaja. Dočim so se drugi za vse take naloge pripravljali že leta poprej, jih moramo mi rešiti danes brezi vseh poprejšnjih priprav. Pri nas je akcija za nadomestitev manjkajočih surovin šele v povojih. Pri svojem nadaljnjem razvoju bo verjetno obsegala tudi različne odpadke. Vedno važnejši postajajo: rabljen papir, guma, staro železo, kože, konservne škatle, stekleni drobci kosti itd. To so lahko surovine za volnene predmete, svilo, steklo, kovinske izdelke, jeklo, karton, gumo itd. Med redkimi uspehi pri nadomestni preskrbi surovin lahko omenimo predvsem novi nadomestek tekstilnih surovin. ki ga je po iznajdbi Edvarda Griin-\valda, lastnika Poizkusne postaje za oplemenitev lanu in konoplje v Siraču pri Daruvaru, uporabljala večinoma tovarna volnenih tkanin v Orosavju, pa tudi »Intex« v Kranju. S pomočjo biolo- za pridobivanje zrelega konopljinega in lanenega semena, iz-katerega bodo z zamenjavo pridobivali seme za kvalitetno vlakno. 100 MILIJONOV DIN POSOJILA ZA SANACIJO HOTELSKIH OBRATOV Po sanacijskem načrtu za hotelske obrate bo dala Državna hipotekarna banka na razpolago 100 milijonov din za dolgoročna amortizacijska posojila hotelskim in drugim turističnim 'gostinskim obratom proti vknjižbi na prvem mestu. Obresti posojil bi bile 3%, amortizacijska doba pa bi trajala 30 let. Obrati, ki bi prišli v poštev v Sloveniji so zadolženi za 123 milijonov din, njihova Vrednost pa je cenjena na 177 milijonov din. DHB bo dajala posojila le do ene tretjine ocenjene vrednosti. Za Slovenijo bo po načrtu na razpolago 25 do 30 milijonov din. navski banovini. Tako je odnadlo 1. 19118 na donavsko banovino 88 odst. vsega izvoza svinj, na Ilrvatsko 8 odst., na ostalo t1 ostod., na državo pa le i odst. Na Slovenijo je odpadlo le 2981 od 298.-139 izvoženih svinj iz države ali le 1 odst. Od celotnega izvoza svinj odpade 57 odst. samo na 6 okrajev donavske banovine. g Kmetijski strokovnjaki iz cele Slovenije so zborovali v Celju. Zborovanje, na katerem so razpravljali o stanovskih vprašanjih, je vodil banovinski svetnik Kuret. Izvoljen je bil stari odbor s Kuretom na čelu. g Stanje kliringov z dne 22. t. m. je v primeri s 15. 1. m. zabeležilo glede aktivnih kliringov samo lo spremembo, da j' Finska poslala dolžnik za 2 milijona din Med pasivnimi klirin* plavljenih nekaj 1000 juter zemlje. Poškodovanih je tudi mnogo hiš. n 8 ambulant za živino bo letos zgradila banska oblast banovine Hrvat ske "v pre* delili, ki imajo močno razvilo živinorejo« V Vinkovcih in Karlovcu bodo dobili veterinarska zavoda. n Kazi;osna zadružna požrtija je bila po poročilih beograjskih listov v vasi Le* paji na slavi tamkajšnje zadruge, katero se je udeležilo več povabljencev in po* vabljenk tudi-, iz bližnjih vasi. Za iedačo in pijačo so potrošili čez 200.000 dih. n !H) let ima in čita časnike še brez na* očnikov kmet Tanasko Popovič iz Ljiljana na Kosovem. Radio Sobota 1. marca Ljubljana: 12 in 13.02 plošče, 17 otroška ura (»Pavlihov oder«), 18 RO, 19.40 »Koroš* d pojo« (pl.), 20.30 »Na straži hrvaški« (Ra* dijska igralna družina in »Fantje na vasic). 22.15 RO. — Beograd: 14.10 iz VVagnerjevili del, 21 zabavni koncert RO, 22 kavarniška gl-. 22.50 plesna gl. — Zagreb: 20 Griegova suita »Peer Gynt«, 20.45 mandoline in kitare, 21.15 ruske romance, 21.30 plesna gl. — Pra* ga: 17.20 zabavni spored, 19.15 kabaret, 20.30 lilmska gl., 21.15 zabavna gl., 22.30 O. Ned* balova opereta »Viničarjeva nevesta«. — SoSi" ja: 12.35 pisan koncert, 12.50, 17.21 zabavna gl., 20.30 operetna gl., 22 pisan koncert. --Francija I.: 15 komorna ali simfonična gl., koncert zabavne gl. — Italija I.: 21.15 violin* ski koncert E. Campaiole. — Berlin: 14.15. 18.20 in 21.15 zabavna gl. ■— Budimpešta: 12.10 lahka gl., 15.20 RO, 17.15 in 23.25 ciganski orkester. Biser janec: \ £ov sza vžigalicami Neki dan v decembru lanskega leta sem sprejel poziv za spjo v Ljubljani. Kakor navadno, sem se tudi te seje udeležil. Prav tiste dni so mi sosedje pravili, da je po trgovinah zmanjkalo vžigalic, da se pričakiije, da sc bodo vžigalice podražile in da so jih zato prodajalci prometu odtegnili, računajoč na boljši zaslužek. Ker je bik) takih in sličnih vesti tudi o drugih predmetih na deželi vedno dovolj, sem na sporočilo sosedov kmalu pozabil. / Ko sem se pripeljal v Ljubljano, sem /.uto. tudi pozabil vprašati svoje zr^ance, ki so navadno bolje poučeni, kakor mi podeželani, o resnici glede podražitve vžigalic. Naše svidenje v Ljubljani je bilo v znamenju angleške ofenzive'v L;biji in tnoii zmmchso mi pravili, da že pijejo ljubljanski.rodoljubi na veselje in skoraj-j 5 e n konec, vojne, ki bo Uidi Slovencem uri nesel lepše življenje... ' I Ko sem se drugi dan vrnil s seje k svojim prijateljem, mi je znanka Sonja tiho zaupala, da se bodo vžigalice podražile in mi je pokazala velik zavoj na mizi. Povedala mi je, da je dobil o podražitvi zaupno sporočilo gospod Korenjak in da je treba še danes to vest izkoristiti. Sedaj sem se hitro spomnil na govorice doma in kmalu sva s prijateljico Sonio hitela po ljubljanskih ulicah, da nakupim, nekaj vžigalic. Najprej sva šla v trafiko na Miklošičevi cesti. Dogovorila sva sc, da vstopi najprej Sonja, nekaj minut za njo še jaz, vendar kot neznanca. Ko sem vstopil v trafiko, je prijateljica že imela pripravljen velik zavoj vžigalic, zraven pa j£ b;l še en zavoj neprodanih Boječ se. da ne bi kdo kup:l tega zavoja, ker v traf'ki je bilo več ljudi, sem hitro spregovoril: »Sonja, ta zavoj pa bom kupil jaz.« Prodajalka naju ie začudeno pogledala, toda če tudi obotavljajoč mi .je vendar prodala edini velik zavoj vžigalic. S Sonjo sva odnesla kupljene vžigalice na njen dom in nato sva urnih nog obiskovala trafiko za trafiko. V nekaterih trafikah so bili že poučeni o tajnosti glede vžigalic in tako sva morala iz nekaterih trafik praznih rok. Kmalu sva imela vžigalic precejšnjo zalogo: nekaj za prijateljico Sonjo, nekaj za mene, nekaj pa za prijatelja. Janeza in Ivana ter znanko Manjo. Lov za vžigalicami, ki so se ga z nama skupno, kakor sva to opazila po trafikah, udeležili tudi mnogi drugi, je bil s tem končan. ^esel in zadovoljen *em se vrnil domov, zaupajoč ženi, da smo enkrat tudi siromaki »ofrnažili« državo in malo špekulirali. Vžigalice sem shranil v omaro, nestrpno čakajoč na petnajsti december, dan. ki je bil baje določen za povišanje en vžigalicam. Petnajstega zjutraj sem nestrpno pričakoval časopisa in ko mi ga je pošfni sel prinesel, sem ga nervozno pregledal,! toda p podražitvi vžigalic ni bilo niče* sar. Malo razočaran, vendar radoveden, sem nato takoj šel h krajevnemu organ« finančne kontrole. Vprašal sem ga radi cene vžigalicam, toda tudi on ni vedel ničesar o podražitvi. Poparjen sem se vrnil domov fn vsak dan pričakoval ndvico o podražitvi. Toda, minul je prvi januar, minul je prvi februar, vžigalice pa se še vedno prodaja.'0 po stari ceni. Moji zavoji vžigalic so še vedno i)C' dotaknjeni in shranjeni v omari, jaz Pa potrpežljivo čakam na zaslužek in z mf' noj najbrže še tudi prijateljici Sonja Manja, prijatelja Janez in Ivan ter tovo vsi oni, ki so se z menoj dvana.ist'' ga decembra preteklega leta udeležili sl' cer uspešnega, toda nekoristnega za vž’galicami po ljubljanskih trafika**1 Ko zvečer ležem v posteljo in pren^' ljujem o raznib dogodkih, mi vedno h,c* prihajajo v misel vžigalice v omari, i0 tihem jih preštevam: en sto dve sto-sto. štiri sto itd. in šele spance me VL'sl neprijetnih misli na ponesrečeno špekllJ lacijo. za katero pač moraš biti v res«'0' rojen... Atovrce- 40 let uspešnega dela SPD v Rušah Podravska podružnica SPD s sedežem v Rušah je bila ustanovljena 1901. leta. Njen delokrog je segal na severu preko današnjih državnih mej, na jugu je delil svoje delovno področje s Savinjsko podružnico SPD v Celju. Na čelu Podravske podružnice je bil nad 35 let velik narodni delavec in ljudski prosvetar ter bojevnik za enakopravnost slovenstva na Pohorju in Slovenjem Štajerskem, gospod Davorin Lesjak, bivši dolgoletni župan občine Ruše to častni predsednik SPD-Ruše. Zadnji triletni poslovni dobi. za katero Polaga sedaj podružnica svoje račune, načeluje inž. Josip T e r ž a 11, ki je v Minulem letu moral prevzeti poleg tekoči predsedstvenih poslov tudi skrb za Sradnjo nove Planinke«. Leto 1940 je bilo za SPD-Ruše zelo plodonosno in pomembno. Dograjena je bsla do sv. Areha nova avtomobilska cesta. Radi nove avtomobilske ceste do :;v. Areha je bilo nujno potrebno, da SPD-Ruše takoj in brez odlaganja reši Vprašanje novogradnje pogorele Planinke, Odbor podružnice je težko in odgovorno nalogo pravilno uočil, ter je potom svojega odbornika, direktorja Antona K r e j č i j a uspel doseči posojilo od I vornice za dušik d. d„ za gradnjo nove Planinke, ki stane okrog pol milijona dinarjev. SPD-Ruše je poverilo gradnjo nove Planinke slovenjgraškima stavbenikoma V e r č n i k u in K r o f 1 u, ki sta po načrtu arhitekta Drofenika zgradila novo »Planinko« tako, da je danes v ponos ne samo SPD-Ruše, temveč vsemu Pohorju. Instalacije razen vodovoda za bodočo elektrifikacijo itd. so napeljali delavci ruške tovarne, pod nadzorstvom inž. Š o 1 a r j a in inž. Knez a. V družabni sobi nove »Planinke« stoji velika peč s krasnimi pečnicami po modelih kiparja Sojča. Za to peč, ki stane čez 8000 din, je uporabljena podpora banske uprave. Sobe v »Planinki« so vse obložene s furnirjem. Ruška koča je imela v minulem letu rekorden obisk. Nad 6000 obiskovalcev se je vpisalo v spominsko knjigo. Poleg nove avtomobilske ceste privlačujei goste tudi vzorna postrežba oskrbnika Mirka in Micike Sernc. Odprto vprašanje je še elektrifikacija postojanke, telefonska zveza od Poštarskega doma, dalje kopališče na prostem, tenis prostor in druge športne priprave. V tekočem letu bodo zgradili novo dohodno in prehodno pot kot odcepek poti Ruška koča—Klopni vrh. v Šumik po ob-! činski zemlji, ki je rade volje na to pri-j stala, samo da se zopet omogoči obisk ■ Šumika — pohorskega Vintgarja. Hlebov dom na Smolniku je lastnica iz novim letom vzela v lastno režijo, tako da je SPD-Ruše moralo likvidirati to svojo postojanko na Smolniku, ki jo je odprlo 1. 1927. Tako sc bo v bodoče delo SPD-Ruše v glavnem osredotočilo na Ruško kočo. Proučuje se pa načrt, da b! se pri PIošu, na križišču poti. Ruška koča —Klopni vrh, ozir. Sv. Trije kralji— Smolnik—Ruše, v lepi prisojni jasi ob Verni zgradila mala planinska postojanka. Denarni promet v preteklem letu je presegal promet vseh prejšnjih let, saj znaša okrog 3 milijone din. Blagajniško in knjigovodstveno delo je vestno opravljala blagajničarka ga. D i v n a .1 a n k o, ki ureja tudi arhiv. Tajnik g. Albert Koruza se je z uspehom udejstvoval pri snemanju »pohorskega filma«, katero delo je banska uprava poverila spretnemu operaterju g, B a d j u r i. Prvi del «pohorskega filma« odkriva krasote naštega vzhodnega Pohorja široki javnosti. Želeti bi bilo, da se s tem delom nadaljuje in ustvari popoln film našega Pohorja, njegovih prirodnih krasot, gospodarstva in folklore. Stroški za filmanje celokupnega pohorskega življenja in njegove delavnosti ne bi smeli biti ovira, da bi se trpljenja polna in slavna preteklost povezala s sedanjostjo in bodrila nova generacija, da čuva in dogradi to. kar so nam priborili predniki. Zdravnik obtožen zaradi smrti bolnika Na okrožnem sodišču v Celju je bila bazenska razprava, ki so v sodni statistiki prav redke. Zagovarjal se je 38 letni dr. Svetolik Boži no vic, šef zdravnik zdravilišča v Topolščici pri Šoštanju, je bil obtožen, da je s svojo malomarnostjo povzročil smrt bolnika Mihajla Životica. Obtožnica je navajala, da je bil lani aprila sprejet v državno zdravilišče v ' opolščici Mihajlo Životič, ki je bole-za kavernozno tuberkulozo. Pacient, čigar obolenje ni bilo težko, bi se bil mogel z zdravljenjem zazdraviti ali celo Popolnoma ozdraviti. Lani 3. maja mu je sef zdravnik dr, Božinovič poskušal dati na levi strani prvi umetni pnevmoto-Utks. Dr. Božinovič je dvakrat poskusil ^ati Životicu pnevmotoraks s topo iglo, ■'tv.ultat pa je bil negativen. Nato je poskusil /. ostro iglo. Ker pa manometer tudi tokrat ni pokazal značilne oscilacije, je dr. Božinovič izvlekel iglo in stopil lv drugemu bolniku. Životič je pričel takoj nato kašljati in je po 2 minutah umrl. i o Osebna vesi. Te dni je nastopil mesto zdravnika v slovenjgraški bolnišnici, i mesto dr. Slaparja dr. Muller-Petric Gu-I stav. o Električni votl' I; Sv. Pavlu pri Pre- Vsi> navzoči zdravniki z dr. Božinovičem i bolclu napeljujejo KDE iz Velenja. Dela vred ,so ga poskušali še z raznimi in-! !,od« v «nem mesecu končana, jekcijami in primernimi pripomočki m primernimi pripomočki rešiti. Ves njihov trud pa je bil zaman. Podlegel je zračni emboliji. Obtoženi dr. Božinovič je odločno zanikal, da bi bil i malomarnostjo zakrivil Životičevo smrt. Izjavil je, da je ravnal po predpisih zdravniške znanosti in prakse, zaradi česar ne more biti odgovoren za smrtni izid. Kot izvedenca sta bila pri razpravi zaslišana dr. Robert Neubauer, šef zdrav nik drž. zdravilišča na Golniku, in primarij^ dr. Franc Debevc iz Ljubljane. Na podlagi zbranih podatkov sta izjavila, da je bilo ravnanje dr. Božinovida v skladu z zdravniško znanostjo in prakso. Dr. Božinoviču ni mogoče očitati malomarnosti, temveč gre za nesrečen slučaj, za katerega dr. Božinoviču ni mogoče pripisati krivde. Na podlagi izjave izvedencev je bjl -dr. Svetolik Božinovič oproščen. ljudsko vseučilišče. V ponedeljek. 3. n^u-ei, ob 20. bo predaval univ. prof. v, .^da|i Vidmar i/. Ljubljane o lemi: v električnih števcev po hišah f,’ ‘Rajajo zadnje dni. Pojavijo se mlajši V°.ški, |v-i se predstavijo za uslužbence tne-eleklrarne pod pretvezo, da morajo rolirali šle.vce. Šlevce nato odklopijo •!' njimi izginejo. Prebivalstvo opozar-janith naj bo previdno pred predrzneži. Napad. 30 letnega pos. sina Ivana Po- ^'»'avška iz Dekmarce pri Sl. Petru pod v gorami sla napadla dva fanta. Pre- s sla ga in mu pri lem zlomila roko. ' r • turnir Geljsiiejja šahovskega klu* io drevi ob 20. v klubovib prostorih la ,,Evrope". I’.:.r3a j * na Np. Hudinji 80letna za-. . i. 'a Kmilija Ungar. Pokojna je bila J’' uradnika v javni bolnišnici v d . i i.u ( :.j V a. Po'ir'b Imi jutri oli ■■i ra pokopališču. ' eri ’ s J Tu; ”i na .olteh so snežne ;i s \irj zel.) ugodne. V zadat i ;n je zapadlo obilo snega, ki leži a > 2 m na debelo. Vrhnja plast je suh ki zag-iavlja odlično smuko. Koča edaj obilo posetnikov. ^tllc, koui ,1( llot »M! ■Ul; 'vi Sl; P1’- Celju f 0.30 c Petrolejske nakaznice mestni prehr. urad v Celju odslej ne bo več izdajal onim družinam, ki imajo v hiši elektriko, četudi prostor ne bi bil z električno razsvetljavo opremljen. Za potrebo v obrti ali industriji se bo dodeljeval petrolej za pomožno delovno sredstvo le. v najnujnejših slučajih, nikakor pa ne za razsvetljavo. Upravičeni interesenti, katerim je petrolej nujno potreben kot pomožno delovno sredstvo, naj zaprosijo upravo drž. monopolov preko pristojne obrtne ali industrij* ske zbornice, da jim izda dovoljenje za nakup petroleja. c O gorati Velike Britanije bo predavala drevi ob 20. v risalnici meščanske šole v Celju ga. Fannv Copclandova iz Ljubljane. c V celjskem gledališču bo v sobote* 8. marca, ob 20. pel pod okriljem Glasbene Malice tenorist Slavko Lukman, recitirala pa bo gospa Zora Jugova. Pri klavirju gdč. Milena Gražnova. c Doživel sem čudeže Kornatov je naslov predavanja, ki ga priredi v soboto, 1. marca, ob 20 Jadranska straža v Celju v risalnici meščanske šole. Predaval bo naš priznani folo-amaler g. Slavko Šmid iz Tržiča o neznanem svetu Kornatov, ki ga sestavl ja vrsta otokov od Murlera, preko Dugega otoka do Seslrunja in je dol- o Slovenska umetnica ga. Franja lieruol-Golobova je bila imenouvana za članico beograjskega narodnega gledališča. o. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah vabi svoje članstvo na 40. redni občni zbor, ki bo dne 13. marca 1941 ob 19.30 v mali dvorani Sokolskega doma v Rušah. o Xa Čatežu je zagorela tlolgo pričakovana električna luč. Elektrifikacijo bo za letoviški kraj tudi velikega gospodarskega pomena. o lludn nesreča v Laškem. -\a postaji v Laškem se. je pri nakladanju vinskih sodov hudo ponesrečil 51 letni upokojeni rudar Franc Jelen. Nanj se je zvalil težek sod in mu zmečkal nogo. o Nenadna smrt dojenčka. V Jagncncih pri Radečah je nenadoma umrl tri mesece star nezakonski otrok M' 1>. Očetovstvo zagonetno umrlega dojenčka je bilo sporno. Oblasti so prepovedale pokop, ker b sodna komisija ugotovila, če je otrok umrl naravne smrti, ga vet snovi skem ko 25 km. Predavanje bo lako po kakor tudi ]K> odličnem fotograf-materialu zelo zanimivo. VOZ POKOPAL MLADENIČA V Selški dolini je na Studenem doletela smrtna nesreča 29 letnega Janeza Klobovsa* iz Breznice nad Škofjo Loko. Težko naložen voz se je izognil nekemu avtomobilu, pri čemer pa se je zvrnil in pokopal pod seboj Klobovsa, ki je bil pri priči mrtev. VELIK POŽAR PRI BREŽICAH Te dni je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Cvetkoviča v Rigon-cah pri Brežicah. Živino so v zadnjem trenutku rešili, zgorelo pa je precej žita* Zaradi vetra je bilo gašenje nemogoče, gasilci pa so preprečili razširjenje požara na sosednja poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Škoda je velika. Kako je nastal požar še ni ugotovljeno. Marija Fettichova Včeraj zjutraj je v Ljubljani umrla gospa Marija Fettichova, soproga odvetnika in poslovodečega podpredsednika banovinskega odbora RK g. Otona Fetticha. Pokojnica je bila znana po nesebičnem in nadvse požrtvovalnem udejstvovanju pri vseh socialnih akcijah. Bila je dobrotnica siromakov, ki jo bodo ohranili trajno v častnem spominu. Kot odbornica RK se je uspešno udejstvovala v prireditvenem in socialnem odseku. Za človekoljubno delo je bila gospa Fettichova odlikovana z zlato kolajno. Veliko izgubo bodo težko občutili tudi revni dijaki, ki jim je bila pokojnica blaga in dobrotljiva mati. Gospe Fettichovi bodi ohranjen trajen spomin, pokojničinim šestim otrokom, soprogu in sorodstvu pa iskreno sožalje! KONCERT »MALIH I Mesini preskrbovalni urad naj bi zgledu ljubljanskega takoj naročil par vagonov rjavega premoga iž Velenja za siromašne sloje. Premog ne bi bil nič dražji kakor v Ljubljani in revni sloji bi ga gotovo prav radi kupovali. Ljubljana WILLy FORST PRIDE TUDI V LJUBLJANO V zvezi z obiskom nemškega filmskega igralca in režiserja Willy Forsta v naši državi smo naknadno dobili obvestilo, da se bo Forst oglasil tudi v Ljubljani, in sicer 5. marca, ko bo imel poseben nastop v kino »Unionu«. a Male oglase sprejema poslovalnica .,Ye-černika v Ljubljani. Frančiškanska ul. ti. ' KINO UNION. Tel .22-21. Najnovejši film W i 11 y j a Forsta ,, Opereta". KINO MATICA. Tel. 22-41. hraneosk* film ,,,lutri prične življenje". KINO SLOGA. Tel. 27-30. Film i/. španske državljanske vojne „Dve fronti". m m Bp&tmiks&i srnah lepe Čdimke Jutri prične izhajati v našem listu roman o pretresljivi usodi nekdanje celjske grofice, ogrske in češke kraljice in nemške cesarice, žene kralja iti cesarja Signutnda. Roman »BARBARA CELJSKA“ ki je napisati po zgodovinskih virih, vas bo povedel v prvo polovico XV. stoletja, v dobo velikih političnih dogodkov, v borbo za prestole in evropska ozemlja, Sredi tega burnega dogajanja živi nekam odmaknjeno življenje kraljica in cesarica Barbara, Ko je njen mož, kralj Sigmund, na cerkvenem zboru v Kostnici izdajalsko ponižal njeno gorečo ljubezen zaradi lepe italijanske kurtizane Olivije, je pričela Barbara svoj križev pot, nenehoma je iskala in hrepenela po pravi, resnični ljubezni. Lepa, strastna in hrepeneča žena je slednjič našla viteza Jana Wal'enrodskega. Toda tudi ta jo je v največji stiski zatajil in izdal. Zagrenjena 'm razočarana se je nato vrgla v vrtinec življenja, dokler ni črna kuga iznakazila njenega lepega obraza ter končala njenega burnega življenja. zamudite našega novega romana! Vsako nadaljevanje vas bo tesno priklenilo, s tesnobo v srcu boste sledili razvoju življenjske tragike žene, ki je med živimi ljudmi iskala ljubezen, a jo razočarana in ogoljufana ni našla. m Zanimivosti Po obali italijanske Somalije Ce preidemo Kismajo, o kalori je naš list že pisal, je prva trdnjava Džunibo. Kraj, ki so ga Angleži zavzeli pred par dnevi po težkem prehodu preko .Tube, ima okoli 1000 prebivalcev in leži ob izlivu reke v Ocean. Padec te trdnjave je velikega pomena, ker omogočuje hitro prediranje ob morju. Drugo važnejše mesto je Margheritu z 900 prebivalci. Leži prav tako na levem bregu Jube in je sedež rezidence in spada jx>d komisariat Basso Giuba. Večji kraj je Bardera (3500 preb.), ki je sedež najsevernejše rezidence komisariata Dolenje Džube. Višje se razprostira komisariat Zgornja Džuba s sedežem v Baidoi (10.000 preb.). Bardera. TAUJANSKA 15T. AFRIKA VVUII 1IUII|UIWI\V Ogledi po mestih, ki so jih te div. zasedle južnoafriške č o, o kateri- ie naš list. temi 210 Italijanov in ie naravni iztok i Ghristooher. Me: •Magalo /rgebla# Dieldo/i Hiloven I temi 210 Italijanov m je naravni | poljedelskega pasu Dženale. ki so ga Ita-| iijani kolonizirali. Zona obsega 25.000 ha j plodne zemlje, preprežene s kanali, kjer j pridelujejo’ bombaž, koruzo, tobak, posebno važni pa So nasadi banan. Mesto je glede trgovskega prometa na drugem mestu v Somaliji. Merka je namreč glavno izvozno pristanišče banan za vso Italijo, Industrija obsega okoli 100 stiskalnic za olje, 200 vreten , s katerimi izdelujejo raznobarvne tkanine, in pa delavnice za barke, torej industrija lokalnega pomena. Ta ozki okvir prekorači le s poslopji za sortiranje banan. Merka je tudi važen pastirski center, ker mnogi rodovi gonijo napajat živino iz peščenega gričevja h krajem ob morju, j . Merko omenjajo prvič v 12. stoletju, po-1 tem pa se ne ve nič ločnega do 16. sto- ! letja. Takrat so tu gospodarili Džidi. ki I so jih pregnali Bimali. Prvi Evropejec, ki se je lit "izkrcal, je bil 1. 1812. William čete i iztok j Chrislopher. Mesto je potem doživelo, že pod Italijani, 1. 190-1 devetmesečno obleganje Bimalov, ki so se uprli zaradi odprave suženjstva. Reguiaeijstu načrt pieaviueva tintusu*»jsk in trgovsko četrt na jugozahodu, na severi pa pas stanovanjskih poslopij. Pristanišče, ki je sedaj pristopno 1»- ladjam z ravnim Mogad scio V mestu, ki je glavni cilj južnoafriških čel, prebiva 20.000 Italijanov, ostalih 150.000 pa predstavlja mešanico vseh somalskili plemen z Arabci in Indijci. V somalščini se mesto imenuje Magdešu, ga pa domačini na kratko imenujejo Hani ar — mesto. Staro jedro mesiti je razdeljeno na 2 četrti: Hamar Uen (veliko mesto, il. Ama-ruini) leži na malo vzdignjeni skalni ravnici ob morju, Scingani pa se razprostira proti severovzhodu, v malem peščenem zalivu. Okoli Ameruina in Scinganija se je razvilo italijansko mesto z modernimi Rošlopjl, kinematografi, športnimi igrišči iu lepimi cestami. Ta del sc je razvil daleč v periferijo 1. 1935., ko je bil Moga-discio izhodna točka italijanske ofenzive. ,BARt i.f.erfer :letWcn Harer •Bodle \ VeBahaf .-Jrf »Torbi'~. ! Woladejc' \ eOdur \ BuloBurti X > t' ll. iFino^V Xr-^,lJa,kara ^SAJDOA Maha dej N-ufia Balad/) »Manzur / Srce na desni strani rešilo dvo*e živ8»enj I I i Fino^> .Gender i —'.i ( 'J, p 1 13' f-Vajir j\ i II KasTa tnonsutna (SV in JZ), zadnja karakteristike, njegove klime pa je razdelitev deževne dobe v 2 fazi, s prvo, ki ima obilneje padavine in drugo z manj. Kar tiče zgodovine Mogadiscia obstojata predvsem v menjavanju gospodarjev-Ustanovitev se postavlja med 900 in 950, veliko važnost pa je mesto že imelo v 13. Mstolelju pod dinastijo Facr ed-Din. Imelo je cvetočo industrijo blaga. L. 1499. ria 1° obstreljeval Vasco da Gama, 1. 1503. pa se j je predalo Trislau da Cunha, Potem jtf ! mesto dobilo novo dinastijo, Muzaffar, 1 kdaj in kako se ne ve. Mesto so nato zaV" i zeli Abgali,' pod katerimi pa je pričelo propadati. Iz lega časa tudi izhaja delitev' mesta v Ameruini in Scingani. Po nadoblasti arabskega in omanskega sultana, je mesto prišlo poti oblast zanzibarskega sultana, ki je iz Mogadiscia odnesel v' Zanzibar vse, kar je imelo le kaj vrednosti: knjige, marmorne plošče z napisi_ i-dr. Pod italijanski protektorat je priSeJ 1. 1892, glavno mesto Somalije pa je o<‘ 1. 1905. Zadnje leto v Siamu, t. j. leto 2483 po budističnem štetju, je trajalo vsega le devet mesecev. To se je zgodilo radi tega, ker .ie siamska vlada odločila, da pri-1 ~ . . w» čne leto 2484 s 1. januarjem. Pred tem ZaVOCi Za vzga an e osi so namreč v Siamu slavili novo leto vsa- ,, ,, , r., , kega 1. aprila, toda siamska vlada je Krakovu int I oljskem so pred n sklenila, da to vekovito tradicijo odpra- davn,m. »stanovih poseben zavod za vi ter izenači svoje koledarsko štetje po vz£aJanJC usi V zavodu gojijo v ogrom vzoru drugih držav. nll‘ Ui>‘> kl prenašajo pegasti legar. Iz njih delajo izvrsten serum pr-o'1 tej bolezni. Američan? zrasli za 5 cm Kakor pri nas, tako tudi v Ameriki pri nabornih komisijah merijo višino regratov in težo. Tozadevno je pred nedavnim izšla zanimiva statistika, ki ugotavlja, da se je višina ameriških regrutov v času od 1917 do 1940 leta povprečno povečala za 5 cm, teža pa za okoli 5 kg. Kljub temu pa ugotavlja znani list »Life«, da je bilo zdravstveno stanje nekdanjih regruto-v mnogo boljše nego sedanje. Posebno slabo imajo zobovje, saj nad 45°/» regrutov nima zdravih zob. — Štejte hitreje, sicer ne boste imeli prilike šteti! MILAN’ KAJC: Od šifee do kon/a Da tovariši ne bi cepetali za mano, sem razrezal svoj široki pas v jermene, napravil omot in nato s pantovcem pričvrstil gare. Pri lem me je zdaleč opazoval neki ogrski rilmojsler, ki se nam je po-malent bližal iu mi zaklical: Kaj pa si v civiluV Učitelj, odgovorim. Jaz pa sem mislil, da si sedlar, odvrne rilmojsler razočaran. Kljub temu me povabi v konjušnico, češ: Izberi si dva! V vrsti že ozdravel ib, spočitih konj sem se odločil za čilega talarja in sirca. Prekleti fant, li jia si že imel opravka s konji, me je pohvalil prijazni rilmojsler in pristavil: Pa še voz m homota si izberi! Ko sem zapregeI, mi je dal za dva klobuka šara to je bilo za liste čase dosli in še navrgel sedlo ter uzde za enookega konja. Pri potrdilu prejemu vsega tega bi od radosti skoraj podpisal svoje pravo ime, da bi me nazadnje še kdaj 'terjali za lo! Poleni smo se kotalili po dolinah in prišli do vasi, kjer smo se založili s krmo. A lisli mežnar, Tirolec, je za nobeno ceno ni holel pro-dati. Poskusil sem z lepa ,oeš, ludi jaz sem bil kot učitelj organist, a sem ga omehčal le za enkratno nakrmljenje. Treba je bilo zagrmeli: Boke kvišku!, kar je znal tako dramatično moj dunajski tovariš, jaz pa sem zlezel v šupo in olajšal moža za Iri cente sena. Seveda sem ludi vse plačal če deuar ni imel cene. pa ni bila moja krivda. Vse drugače je postopala neka madžarska kolona pred nami: sledovi krvi na več krajih, vrsta trupel za izropanimi trgovinami, katera so bili pokosili mitraljezi, so zgovorno pričali, kako daleč spravi človeka lakota... Kljub izdalni za-( logi nam je zopet zmanjkalo krme in za-, man-se jr-brauil .neki Tirolec:. Zii božjo vo.-j ti ), kaj počenjaie, to je krma -za mojo, kozo! Nam pa je bilo naše življenjle dražje. Gez nekaj dni smo se delili: Cehi in Nemci na sever, mi proti Koroški. Za svoje ljudi sem še prejel za slovo četrtino vola iri, nekaj ovsa za konje, a bližajoča se italijanska prednja straža nam jc pokvarila vse veselje. V naglici sem zgnetel kapo in bluzo za slučaj, da bi jo bilo treba odvreči, da me ne bi prepoznali in ujeli, a smo jo še začasa zavili s cesle. Batli varnosti smo napredovali samo ponoči. Ana zameglenem Toblaškem polju nam je odrezal pol neki italijanski kordon. Cez pol ure ,potem ko sem na vprašanje sl raže odvrnil, da sem komandant 87. celjskega, slovenskega, polka, so nam dovolili prehod. Bili smo poslednji, ki so jili pustili prek. Brez bajonela, ki sem ga nekje izgubil, razčesnit in poklapan sem ždel na zdelanem' talarju sireč in enooki sta mi že bila poginila ko me je v Liencu pobaral kmetič, če bi mu ne hotel konja prodali Zakaj pa ne, sem odvrnil, misleč: na- prej gremo itak z vlakom. A kmet je že brez besede utonil v množici. Ko sem prijezdil do straže, me je ta ustavila: Gospod podporočnik, stopite, s konja! V hipu izvlečem pištolo z vzklikom: To je moj konj!, a že se je dvignilo proti meni nekaj pušk. Kar sem nekoč počenjal sam, se je zgodilo meni, Ivdino voz so mi pu-stili - naslednjo noč mi je služil za krov. Zarana sem izvedel na postaji od železniškega uradnika, da odpelje ob pol desetih vlak za Celovec Maribor. Z veselo novico sem se vrnil k tovarišem. Nasproti nam je baš prikorakala urejena madžarska divizija. S tremi' tovariši smuknem v četverostop in s - še pred sedmo uro zri- nem v vlak. Naslednjo noč smo izslopili !1“ koroškem kolodvoru v Mariboru ... Preden končam lo štorijo naj li še p°' vem, kaj sc je zgodilo prijatelju Korošaku. Rum in prepečenec, ki sla ga v driišči' ni ruskih ujetnikov dva dni zadržala PrJ magazinu za kolodvorom, bi ga kmalu stala življenje: vnela sla se dva vagona smodnika, in kolodvor in kar je bilo v bližini je zletelo v zrak. Vojake, ki sp ostali pri življenju, pa so zajeli Italijan?* ki so se prikazali kmalu nato. Moj P!’1' jateli je bil, še preden se je Utegnil trezniti, ujel. Romal j« v Kalabrijo, kje1’ je potem okapal paradižnike,“ se je široko zasmejal Ivan Sumenjak in v nasleo' njem hipu nabral obraz kot tedaj, li(! stoji pred svojimi šolarji: ,,Vidiš, m la? j tovariš, kar sem pravkar dejal pa J1.' vzgojni, etični mpmenl le zgodbe, ki ga tolmači, kakor se li pač. zdi potreb' no . . „Kako je bilo ob povratku v Maribor11: me še vprašuješ. — Na novem -mostu >H| so ga bili zgradili med vojno, me je u#la',J| čelovodja. Snel mi je kapo, odrezal ra' zelo in jo vrgel v Dravo. Hudiča, kaj I’1. lo pomeni, sem se začudil. Da je Marii** že od 28. oktobra slovenski, je odvrm* delovodja, vesel da je naletel na Slovenca-ki mu je lahko z navdušenjem govoril generalu Maistru, ki je poveljeval slove1' ski narodni straži. Že od 15. oktobra o.®' Ije nismo dobivali na fronto časnikov ^ mi je bilo vse lo povsem novo. Se novej-" pa je bilo z ti ženo in otroke dejstvo, ? sem se vrnil: saj so že. obupali, ko tako dolgo ni bito s fronte. \'o, pa j bilo zalo veselje tem večje,“ se je nasnK ni! vneti pripovedovalec in zaključil: sikaj sem že pozabil, dosli pa izpuhi‘-;J da se zgodba ne bi preveč zavlekla, l'il' ti, pa rečem, tovariš Kocuvan: Kako prišel od šibe do k-oiij-a' -kako sem - vse izgubil, pa zlepa ive pozabim! ahbot Mestni preračun je bil sprejet soglasno Sinoči je bila (5. proračunska .seja sedanje občinske uprave. Mestni svetniki so bili skoraj polnoštevilno zastopani. Župan dr. Juvan je uvodoma pozdravil navzočega okr. načelnika dr. šiško, naLo pa poročal o tekočih zadevah. Imenovano je bilo novo disciplinsko sodišče, ki ga sestavljajo dr. y i 1 e r in Oz v a t i č ter namestnika Stabej in dr. Leskovar. Gradbeni odbor je ostal isli ko lani, le da so pritegnili g. Aljančiča. Počastitev pisatelja Finžgarja Zupan je poročal, da je tudi mariborska mestna občina počastila ob ^0 letnici pisatelja Finžgarja. Kot narodni dar je prispevala 15.000 din, kar je mestni svel z zadovoljstvom odobril. Gradnja mestne tržnice Iz županovega poročila posnemamo, so sedaj prve priprave za gradnjo nove mestne tržnice končane. Mestna občina je kupila zadnjo hišo, in sicer znano gostilno ..Pri treh mladenkah” za 400.000 din. Y novem mestnem preračunu je vneseno tudi posojilo za gradnjo tržnice in tudi že prvi obrok tega posojila, tako da je pričakovati, da bo občina pričela še letos z gradijo. tkspoze mariborskega ,,finančnega" ministra' Sledilo je obširno poročilo finančnega referenta ravn. Hrastelja, ki jo pojasnjeval proračunske postavke, j>li utemeljeval ter sc zlasti dalje časa zamudil pri povišanju socialne davščine, pri najetju novih posojil in pri "reditvi vprašanja mestnega vodovoda, '‘se poročilo je bilo prepojeno z veličin optimizmom, dasi je govornik, na-filašal, da je to že drugi mestni preračun, ki je bil sestavljen pod vplivom v’ojnih dogodkov. Pozdravil jc tudi nevtralnost naše države, kar so vsi mestni svetniki sprejeli z dolgotrajnim Ploskanjem in navdušenimi vzkliki. Rc-terent jc tudi povedal, da velja preračun le za !) meseccv, ker se mora Po navodilu lin. ministrstva proračunsko leto kriti s koledarskim. Poudaril Jvc tudi, tla so povišanje novega preračuna, diktirale izredne razmere, zlasti draginja in nezaposlenost, kar se prav Posebno pozna pri postavki za socialno skrbstvo, ki jc povišana za t.5 milijona din. Maribor zahteva prispevek iz bednost-nega fonda j Mestni svetniki so najbolj pozdravili 'isti del govora fin. referenta, v ka- -ter cm je omenjal dotacijo iz bednost- j “ega fonda za Maribor. Govornik jc Poudarjal, da so sedaj tako resni časi,) da mora banska uprava uvideti po- j lrebo prispevka na račun bednoslncga tenda v Mariboru. Tega ne narekuje I sanio socialni čut, marveč tudi narod-1 Uoobrambna in državna dolžnost. Zate bo mestna občina sporočila banu,! M razpolaga z bcdnoslnim fondom,; t!nodušno zahtevo mostnega sveta ob j priliki proračunske sejo, da mora do-1 teli Maribor primeren znesek iz lega tenda, v katerega kol industrijsko me-ste največ plačuje. Vprašanje preskrbe mestu z vodo Kakor že povedano, bo letos najela 'Uestna občina novo G.5 milijonsko pobilo za gradnjo tržnice in ureditev j^stnega vodovoda. Kapaciteta mari-!Jorskega vodovoda silno narašča in te treba zalo to vprašanje rim preje 'ešiti. Postrojenje v belnavskem vodnjaku je treba polno zaposliti (sedaj izrabi samo do 25 odst.). Nujno Jt: treba skrbeli za rezervno pogon-slv° sredstvo. V la namen naj bi se Cedila kalorična centrala za pogon J*dovoda. Uredili je treba tudi rezer- voar s prostornino 5500 kub. metrov (sedaj le 1200 kub. m). Razen tega je treba skrbeli, da se zagotovi levemu bregu preskrba z vodo z vodnjaki lu-di v izrednih razmerah. Povišanje socialne davščine za 5 odst. Zaradi kritja povišanega preračuna je mestni svet sklenil povišati socialno davščino od 10 na 15 odst., kar bi dalo okoli 100.000 din lelno več dohodkov. Prav tako so povišali trošarino na pivo za 1 din pri litru. Na novo so uvedli tako zvano ..uporabnino". Ta se bo pobirala samo od li-slib, ki uporabljajo mestni javni svet pod zemljo ali zračni prostor nad njim. Ta dajatev bo vrgla mestni blagajni okoli 1.4 mil. din, od česar odpade na MP okoli 1.3 mil. din ter zalo zasebni gospodarski krogi ne bodo hudo prizadeli. Doklade na' neposredne davke ostanejo iste kakor lani, 40%. Tudi vse druge davščine in takse so ostale iste. Ob zaključku je fin. referent podal številčni pregled preračuna, nakar je župan napovedal generalno proračunsko debato. M. s. Petejan za preračun V generalni debati je kot prvi govornik nastopil zastopnik manjšine m. s. Petejan, ki je orisal razmere, v ka-terih živimo, pozdravil optimizem novega preračuna, vendar pa je nagla-šal, da sam ni tak optimist in da predloženi preračun ne bo odgovarjal potrebam, ki bodo nastale čez nekaj mesecev. Apeliral je na industrijske kroge, da ukrenejo vse za ublažitev gospodarske krize. Poudaril je tudi, da zaradi izjemnih razmer, ko je potrebna skupnost brez poliličnih razprtij, letos ne bo glasoval proti preračunu. Pri podrobnem pregledu proračunskih postavk sc je zarvzemal za povišanje plač mestnim uslužbencem, zlasti delavcem, za izenačenje družin- skih doklad uradništva in delavstva, za višje mezde delavcev pomožne akcijo, za najetje mestnih posojil z nižjimi obrestmi, za reorganizacijo sedanjega davčnega sistema ter za primeren prispevek iz banovinskega bed-noslnega fonda. Zelo je kritiziral nevzdržne cestne razmere. Za ustanovitev cestne uprave Ravn. Kovačič jc naglašal, da je gradbeni urad preobremenjen z delom. Zalo naj sc ustanovi pri MP posebna cestna uprava, v kateri bi bili tudi občinski svetniki. Ta odsek naj bi skrbel za red na cestah in ulicah ler za olepšavo mesta. Hutter napovedal ublažitev tekstilne krize Veliko senzacijo je povzročila izjava industrijca Hutter j a, da sc trenutno ni bati ustavitve dela v tekstilnih tovarnah. Na potu v našo državo je 3 mil. kg turškega bombaža, v Rusiji je plačanih I mil. kg bombaža, v Turčiji pa še 8 mil. kg, tako da bo s skupnimi 15 mil. kg bombaža in večjo količino umetne volne iz Nemčije lahko izhajala jugoslovanska tekstilna industrija skoraj vse leto. Zadnji jc govoril m. s. Grčar, ki se je obširneje pečal z vprašanjem mestnega vodovoda, prehrano prebivalstva in zaščite pred zračnimi napadi. Preračun sprejet V splošnem glasovanju je bil mestni preračun v višini 56,666.810 din dohodkov in izdatkov soglasno sprejel. Po specialni debati, v kateri se je najbolj udejstvoval m. s. Meglič, je bilo šc glasovanje o posameznih postavkah. Pri tem glasovanju je glasoval proti preračunu edino m. s. Meglič zaradi povišanja socialne davščine. Maribor ima nad 300 bolničark in 50 dajalcev krvi Na sinočnji seji okrajnega odbora Rdečega križa za Maribor je bil konstituiran odbor, ki je sestavljen tako-lc: predsednik dr. Jančič, podpreds, dr. Černič, tajnik šol. nadz. Močnik, blagajnik Al. Pfeifer, gospodar mag. Miuafik. Nato je predsednik dr. Jančič poročal o akciji dajalcev krvi: doslej se je prijavilo okoli SO oseb, ki so pripravljene darovati svojo kri ponesrečencem. Vse te osebe, med katerimi je tudi mnogo žen, bodo zdrav- niško pregledane ih bodo dobile legitimacije. Zadnji bolničarski tečaj je pod vodstvom dr. Cijana odlično uspel. Doslej je v Mariboru nad 300 diplomiranih bolničark, to število pa se bo še povečalo, ker je bilo sklenjeno, da bo pfirejen še eden ali dva tečaja. V Šmartnem na Pohorju in v Slivnici sta bila ustanovljena odbora. Končno pa je bilo sklenjeno, da bo 1. junija prirejena tombola. Živilske nakaznice za Pobrežje Krušne karte, zelene, za mesec marec se bodo razdeljevale za našo občino kot sledi: za celo Aleksandrovo cesto ter za vse ulice desno od Aleksandrove ceste v predsobi kino-dvorane na Aleksandrovi cesti št. 29, za vse ulice levo od Aleksandrove ceste v konferenčni sobi ljudske, šole na Zrkovski cesti št. 31, za ceii kraj Tezno v gostilni Marin na Ptujski c. št. 34, za kraje Brezje, Zrkovce in Dogoše v ljudski šoli na Brezju. Krušne izkaznice se bodo razdeljevale v ponedeljek, 3. marca, od 7. do 12. in od 14. do 20. Radi enostavnosti naj dvignejo hišni posestniki karte za vse prebivalce v hišk Kdor ni oddal glave svoje krušne karte pri trgovcu ali na občini, ne dobi nove krušne karte. Trgovci se opozarjajo, da oddajo brezpogojno do ponedeljka, 3. marca, odrezke krušnih kart na občini; kdor tega ne stori, ne more dobiti moke za marec. IZDAJA "ŽIVILSKIH NAKAZNIC V OBČINI KOŠAKI Občinski preskrbovalni urad v Košakih bo razdeljeval živilske nakaznice za marec po sledečem razporedu: v krčevinski šoli: 3. IH. za Krčevino, 4. III. za Košake, 5. III. za zamudnike, v občinski pisarni pri Sv. Petru: 3. III. za kraja Trčova, Celstrina, 4. III. za Me-tavo, Nebovo. Vod e in Malečnik, 5. III. za Hrenco. m Z redom sv. Save 5. stopnje je odlikovana Hernm Kosi, učiteljica II. dekliške meščanske šole v Mariboru. m „\ovi Toti". 2e čez dober teden po ustavitvi znanega humorističnega tednika „Toli list" je pričel izhajati humoristični tednik „Novi Toti“, ki ga izdaja poseben konzorcij, za katerega odgovarja Ivan Ger-želj. V 1. štev., ki jc izšla dan^s in se prodaja po 2 din, se nadaljuje izvirni kriminalni roman »Skrivnosti Inkove palače11 ki je pričel izhajati že v bivšem .,Totem listu". in Cerclc franc a is ima danes ob 18.:i0 v Gregorčičevi 1 občni zbor, jutri ob 20. pa prijateljski sestanek v Krekovi ul. 14 levo. m Za „PIaniuski filmski večer4- v dvorani Ljudske univerze drevi ob 20. bo odprta blagajna že ob 19.30. Sedeži uumcr rirani. Cene S, 5, in din. Predprodaja vstopnic za nedeljski matineji ob 9.30 in 11. pri „Pulnikii“. m Včeraj so pokopali na Pobrežju go. Ivano Nakrstovo. Med številnimi jx>grebci smo opazili tudi upravnika gledališča dr. Brenčiča ter zastopnika Udruženia gled. igralcev. Gledališki )>ev.ski zbor je zaprl ganljivi žalostinki. VOKALNI KONCERT GLASBENE MATICE v sredo 5. marca 1941 ob 20. uri v Soko skem domu Predprodaja vstopnic v knjigarni Koren, Gosposka ut., tel. 29-41. m Sokol-niatica bo priredil smuški Izlet in društvene tekme pri Sokolski planinski koči v nedeljo, 2 .marca. Odhod zjutraj z vlakom do Ruš. Vabljeni vsi Sokoli-smu-čarji. zaradi lepega vremena se priporoča udeležba tudi pešcem brez smuči. m Sobno streljanje lvovskega društva v Mariboru bo ob torkih zvečer v kletnih prostorih Narodnega doma. Moško perilo po meri Ivan Babič Gosposka 24 m Sokol Pobrežje vabi članstvo k obveznemu sestanku jutri ob 19. v Sokolskem domu. m Belo moko po din glasno ugotavljajo, da ata kljub temu Keres in Botvinnik odigrala na turnirju najboljše in najlepše partije' Toza- 0 Te°rJ'& 7n,lka',zredno laskavo izraža zlasti mri1Tl7nmer njune 'gre sta »j“ni m H proti letonskemu prvaku Petrovu, ki v Moskvi m kaj posebno dobro odrezal. Obe partiji danes objavljamo. Primerjajte ju. pa boste spoznali, kako sta igrala oba velemojstra zares velemojstrsko. 183. Francoska obramba Beli: M. Botvinnik črni: W. Petrov 1 Ji h4fi 2- d1; d5 3' St,2> Sf6 4- e5> Sfd7 5. loo, »b (to je Botvinnikova ideja; v tei nar- vse mora torej B. boriti proti lastnemu Qr°oJn I 7 P ’ c? 7- c3> La6 8- Lxa6- Sxat; a. Le7 (previdneje bi bilo 9 Sc7 da b. moge po 10 f4, f5 11. exf6 e. p. nadaljevati z 11.... Sxfb; dokler pa stoji skakač na db vse to ne gre radi Da4 + ) 10. f4, 15 (sedaj ostane črnemu na e6 neprijeten slab kmet-morda bi bilo bolje m.... g6, ker bi moral nato beli prodor na fo^Sele pripraviti) 11. exf6 n b"ikXc l2‘J*df3’ 0 0 ,3- Le3> Sc7 ,4- Dd3, Dc8 15. Sg3, Da6 16. Dd2, Tae8 (Petrov ho- ce seveda kriti slabiča na e6, toda na e8 stoji stolp slabo, ker odvzame skakaču važno polje; črni bi moral poskusiti s skakačem na ua sl Pritiskom na polje e4) 17. a4, Db7 18. b4, a5? (črni bi rad prišel do protiigre, ali na ta način samo pomaga belemu pri prodoru na fo; poskusiti' bi moral 18....... cxb4 19. cxb4 b5 20. a5, Sa6, oz. Le7 in Tc8, s čimer bi se utegnil se dolgo braniti) 19. b5, Le7 (partija je sedaj odločena, Petrov je izgubljen; potrebno je bilo 19------, Te7 in Se8 oz. Sd6, ki pa m tudi bržčas ne prineslo rešitve) 20. Dd3. rf7 21. Tael, Tef8 22. Ld2, Lf6 (črni je že v zadregi za dobre poteze, kajti oba skakača stojita slabo) 23. f5, Te8 24. Lf4, c4 25. Dd2, Sf8 26. Se5, Lxe5 27. Lxe5, Dc8 28. Dg5 (začetek konca), exf5 29. Sxf5, Sg6 (Botvinnik sedaj forsirano odloči bitko) 30. Lxc7, Txel 31- 'r^l, Dxc7 (na 31.............. Txc7 dobi 32. Sd6) 32. Te8+, Tf8 33. Se7+, Kf7 34. Sxd5, Db7 35. Te3, Tt>8 36. h4, Kf8 37. h5 in črni preda. Zaključek partije je Botvinnik odigral sijajno! — .(Glose S. Flohr v »64«), 184. Falkbecrjev gambit Beli: P. Keres črni; W. Petrov 1. e4, e5 2. f4 (v moderni turnirski praksi je kraljevi gambit redek in le malo je mojstrov, ki bi ga tvegali, Keres pa odlično pozna ta gambit ), d5 (s Falkbeerjevim gambi-lom pa se črni izpostavi še drugim nevarno- stim) 3. exd5, e4 4. d3, Sf6 5. Sbd2, exd3 b. Lxd3, Dxd5? (močneje je 6..., Sxd5 kar da izenačeno igro) 7. Slf3, Lc5 (bolje je kot priporoča Keres, 7..., Le7 8. 0-0, 0-0) 8. De2-M, De6 9. Se5, 0-0 10. Sde4, Sxe4 11. Dxe4, g6 (dvomljiva je II..., f5 radi 12 De2 z grožnjo Lc4) 12. b4!, Le7 13. Lb2, Lt6 14. 0-0-0! (krasna napadalna igra; beli na originalen in drzen način izkoristi svojo otvoritveno prednost), Sc6 15. h4!, h5 16. g4!, (drzna poteza, ki prinese odločitev) Lxe5 17. txe5, Dxg4 18. De3!, Sxb4 (na 18..., Dxb4 sledi seveda 19. Dh6 itd.) 19. e6!, Sbd5 (na 19..., Sxd3+ 20. cxd3, fxe6 21. Tdfl!, Tf5 22. Thgl, Kf7 23. Txg4, Txfl + 24. Kc2, lixg4 25. De5 črni nima obrambe) 20. exf7+, Txf7 (na 20.. , Kh7 pride 21. Lxg6+, Dxg6 22. Txd5 itd.) 21. Lc4!! (krasna zaključna kombinacija), c6 (na 21 . . ., Dxc4 sledi seveda 22. De8+ itd.) 22. Txd5!, Dxc4 (na 22..., cxd5 pride 23. De8 + , Tf8 24. Lxd5+ itd.) 23. De8+ in črni preda. Partija, ki bi bila vsakemu turnirju v okras in čast! —- (Glose M. Judovič v :64«) KLUBSKO PRVENSTVO SLOVENSKE ŠAH. ZVEZE V medklubskem tekmovanju, ki je tudi letos organizirano v treh skupinah, so bile odigrane šele prve tekme. V mariborski skupini vodi ŠK »Vidmar«, v celjski Celjski šah. klub, v ljubljanski pa Centralni šah. klub za 1 točko pred Ljubljanskim šah. klubom. š. V Sremskih Karlovcih je naš mojster dr. P. Trifunovič odigral simultanko proti 25 nasprotnikom; mojster je 21 partij dobil, 4 pa remiziral. * š. V Sarajevskem šah. klubu sta osvojila prvenstvo Unger in Špicer z 11 točkami. Bivši prvak Šmigeljski je padel na 5. mesto. š. Švicarski prvak H. Grob je odigral v Baslu simultanko na 30 deskah. Eno partijo je igral slepo; dobil je 25, remiziral 6 .izgubil pa 1 partijo. Spomnite se CMQ! A-A: J I m t i§§ i & lš ii i ■ §f m 33. šahovski oreh Lovec je v šahu silno nevarno orožje. V moderni vojni ga lahko primerjamo s strmo-glavskim letalom. Na »nedeljskega lovca« kajpada ne smete misliti! Prav tako nevarne so tudi končnice z lovci. Težke so, včasih nepreračun ljive. , Poglejte 3ledečo mojstrsko študijo nemškega komponista Pavla HenŠckerja. Trd oreh! Beli: Kcl, Lb8, kmet na h6. Crni: Kh4, Ld4, kmet na e5. Beli na potezi zmaga. Beli na potezi zmaga boste; .1°v“ 1 s ca sta sicer lsto- barvna, toda, toda . .. Prav imate. Zadeva ni tako lahka. Treba se bo potruditi. Torej! Rešitve na uredništvo »Večernika« (šah) najkasneje do četrtka, sicer jih za žrebanje nagrade ni več mogoče upoštevati. Rešitev 32. šahovskega oreha S. Loyd. (Beli: Kh2, Dfl, Le7. Črni: Kg4, Tg5, Sh7, kmet h5). Beli matira v treh potezah: 1. Kg2M Na odgovor 1 Tf5 sledi 2. Ddl + , Kf4 3. Dd4 mat, na 1...., Kh4+ 2. Kf3, Sf6 3. Dhl mat; itd. Po prvi potezi zadeva res ni več težavna. Med kopo rešitev je bilo 28 pravilnih. Pravilno so rešili: M. Verk, D. Brglez, L. Križanič, M. Britovšek, P. Senica, A. Jakolič, doktor R. Klasinc, J. Dolenc, A Mantreda, vsi iz Maribora; J. Schneider, F. Grin, S. Jerič, S. Cijan, vsi iz Clja; J. Jordan, Sv. Jurij ob Šč.; Mr. Hočevar, Radeče; Fr. Planinc, B. Mijano-vič, Meža; F. Detiček, Šmarje pri Jelšah; P. Sešek, Medvode; R. Travinič, Zagreb; V. Hajt nik, Mimi Lenič, Slovenjgradec; F. škarabot, Murska Sobota; V. Kočan, Mežica; J. Sašel, L. Zajc, Ljubljana; A. Jurhar, Mežica; I. Kaz-jak, Sv. Lovrenc na Poh., dr. D. Senčar, Prevalje. Žreb je določil nagrado — Voltaire »Kan-did« — Viktorju Hajtniku iz Slovenjgradca. Kupon za Šahovsko nagrado „Večernlk", 28. februarja 1941 Krofači in šivilje se bore za obstoj Lepo števil« članstva je prisostvovalo občnemu zboru Združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru, kot oficiel-ni zastopniki so bili navzoči tudi obrtni referent dr. Senkovič za mestno poglavarstvo, Sojč za SOD in Bureš za Obrtno pospeševalfii* zavod. Predsednik združenja Reicher js podal splošno poročilo o poslovanju ter orisi! položaj krojaške iii šiviljske obrti v letu 1940, ko je obratovanje začelo občutno motiti pomanjkanje blaga, sukanca in drugi-h potrebščin, kar predvsem prizadeva obrtnika, ki izgublja odjemalce, kep- jmi ne more več postreči kateor pogreje. V pogledu sukanca se sklene preko TO intervenirati,pri mariborski tovarni. Močno je zadela obrtnike tudi draginja. Blago se je podražilo za 70%, pribor po\ prečno za 120%, da ne govor a? 0 vsakdanjih življenjskih potrebščinah. yo_ možno osebje je pričelo z mezdiUVJ .£•' banjem, na drugi strani pa mnogim ni bilo mogoče zvišati cen za svoje de*0’ Her je med odjemalci precej uradništva, ki ni dobilo draginji odgovarjajočega zvišanja plač. S tem so bile ziasti zadete s;vilje, ki večinoma zaposlujejo nekv;u£ ficirane moči. Med raznimi nadlogami, K> j tarejo obrtnika, je govornik posebno pod-| črta! šušmarstvo, ki bi ga trebalo končno enkrat onemogočiti s posebnim zakono-n, pri čemer bi se naj upoštevala tudi tukajšnja kaznilnica. Pavšalacija davka v obratih do dveh pomočnikov je obrenie-n:ia one, ki so bili zadnja leta oproščeni p ačevanja davka zaradi starosti, invalidnosti itd. Večji obrati, ki so podvržen* rridobninskemu davku, pa so bili previsoko obdavčeni. Predsednik združenja je spregovoril še o vzgoji naraščaja, po* zdravil novo ustanovljeno obrtno zbornic ter pozval članstvo k doslednemu upoštevanju novih cenikov. Iz poročila tajnika Pravdiča je razv.cino. da ima združenje sedaj 230 članov, k-, so lani zaposlovali 291 pomočnikov in pomočnic, vajenskega naraščaja je vsega 199. V lanskem letu jih je bilo oproščenih 34. Blagajnik Zidarič je poročal, da b:!o lani 23.714 din dohodkov ter 0 202.15 dm izdatkov, preračun za 1. 1941 izkazuje 21.700 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Volitev letos ni bilo, ponovno pa je bil3 izvoljena dosedanja pomočniška komisija, ki ji načeluje strokovni učitelj Rudolf Št:berc, njegov namestnik pa je Mirko Kosi. Pri slučajnostih so se obravnavne razne zadeve, članstvo ie predlagalo ustanovitev posmrtninskega sklada tef ureditev vprašanja starostnega zavarovanja. m Sokol Pobrežje prosi 3 gospodft, so zamenjali na jnistni torek v oblačilnih svoje klobuke, da jih vrnejo ter dvignejo pri hišniku svoje. MALI OGLASI do 20 besed stancio i davkom vred IS.— din. Vsaka nadaljnla beseda 1.— din. Kdor Išče službo, olača la tak oclas namesto 13.— din samo 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno1 reklamo pa stancio namesto IS,- din 20,— din. V»aka nadallnla beseda v teli oglasih stane ’.— dlo. Za pismene odgovore glede naslovov v mallli oglasih maša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek ie treba oriložitl v znamkah. Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilu. Pri plsncnlh naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, čo so debelo tiskani, vel|a dvojna tarifa. SLUŽBO DOBI Jo 30 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 4in ZA TEŽKA DELA — MOČNA VINA dobite najceneje pri Senici, Ulica kneza Koclla. 23342-1 Boljše ZDRAVO DEKLE ki lepo pere in se razume na vrtna dela, samo z dobr- spri čuvali se sprcime — Tezno, Maistrova ul- 11. 2335ti-2 HBAPAVE IN RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE o * o a € 0 $ j a KANC SLUŽKINJO pošteno, vajeno kuhe, sprejme mala obitelj. Kovačič, Slo venska ul. 10. 23346-2 POSTREŽNICO za ilor.ttldanske ure sprejmem Vprašati Razlagova ul 25-11, desno_________________23344-2 DOBER HLAPEC li konjem dobi službo v okolici Beograda VprajSa se Ob jarku (>■ 23358-2 Spomnite se CMDI SLUŽBO IŠČE 1o 70 besed 12 d!n. vsaka nadaljnja beseda 1 din 19 letna TRG. POMOČNICA pridna, poštena, želi kakršno koli namestitev, do 1 III. se lahko predstavi. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23329-3 VA3ENCI-(KE) lo 20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 din VAJENEC išče službo v trgovino na deželi- Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika« 23320-4 STANOVANJE ODDA lo 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda t din STANOVANJE soba in kuhinja. el<4ktriena luč in vodovod se i>dua s 1. IV- boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23.347-5 PREHRANA lo 20 besed IS din. vsaka rra(daljn!a beseda 1 din Sprejmem • DVA GOSPODA na stanovanje, eventuelno z hrano. Trubarjeva 7, dvori-šče desno-_______________23326-7 Sprejmem NA HRANO in stanovanje delavko ali delavca Smetanova 46, vrata 2 23327-7 POSEST do 20 besed 20 din. vsaka nadaljni* beseda ? dlrt neodendriN, mixdrin, žvepleno-apnena brozga, žveplo bakreno apno in druga sredstva proti sadnim škodljivcem nadalje apneni prali, Nitrofoska! in druga gnojila oddaja Kmetijska dru2ba — Meljska cesta, tel 20—83-23038-11 LEPO SOBO oddam solidni in stalni gosr.‘o dični Dajem pouk na citre. Prodani prvovrstne koncertne citre. Bučar, Raičeva 13-1-_______________________23350-8 Odda so OPREMLJENA SOBA sončna, s posebnim vhodom s 15. marcem dvema gospodoma ali poročenemu paru-Stritarjeva ul. 37, Maribor. 23340-8 ENODRUŽINSKA VILA inagdalensko predm., velik vrt, eventuelna stavbena par cdla 140-000- — Travnik. 3 orali 35.000. z hišo 60-000. — Posredovalnica »Ramd«, Gosposka 28. 23301-11 GOZD ob Ptujski cesti, jako primeren za stavbišča, se proda-Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23315-11 SOBO ODDA io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBA r/razna, velika, sončna, vhod s stopnišča se v centru mesta odda Pipušcva ul 6-1, desno. 23306-8 Oddam PRAZNO SOBO v Ciril-Mctodovi 14 Vprašati Kneza Koclja 19-1. vrata 6. _______ _ 23336-8 BOLJŠI OSEBI oddam lei5o sovarirano sobo, tudi souporaba kopalnice- -Betnavska 72. 23330-8 Takoi se odda PRAZNA SOBA svetla, sončna, v sredini mesta, popolnoma novo urejena, mirni in solidni osebi- Nasjov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23304-8 POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din PREPROGE in klubsko garnituro ter zdravniške instrumente prodaja skladiščnik. Meljska cesta 27 23260-17 ŽENSKI KOTIČEK lo 20 besed 13 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SKRBNA GOSPODINJA si za jedilni pribor nabavi praktični kredeneni vložek p‘ri tv Vuhtar, Maribor, Tyr-ševa ul. 7. 23357-18 po »Nlmela« kopeli mmmmmmmmm >NIMBLAc prapreSuJ« ■puičanje patelj (sank) Din 30*— >NIMELA< SMOPRODJU* C K L J Ei poitnl predal 3 Dobi se v drogerijah in trgovinah domače mačke tigraste barve, kune in vse druge kože divjih živali kupuje stalno po naj višjih dnevnih cenah O. Zdravit trgovec, Ljubljana, Stari trg SPOMNITE SE CMDJ GLASBILA io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam manjše KONCERTNE CITRE s kovčegom in praktično šolo za samouke. —- Vprašati Kneza Koclja 26-1, Kožuh- 23318-20 PRIDELKI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnjo ,beseda 1 diu SLADKO SENO v balah prodajamo Meljska c. 29, telefon 23-59 23334-23 Oddajte MALE OGLASE za spbotno-ncdeljsko številko „Večeraika“ čimprej v tednu, najkasneje do petka '\J. zvečer, ker so do tedaj oddani mali ogla« brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V EC E R N IK« Oglasni oddelek. Izdajo m urejuje \IJOLl K1BNIKAJR v Mariboru liska Mariborska tiskarna d d. ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica (i. — Telelon . predstavnik S1AISKO UL 1 ELA v Mariboru uredništva štev. 25-67 La uprave štev. 28-67» « - Ogluši po jenlku liol.opisi s« Poštni čekovni račun štev ii 4U9