Vinko Bitenc Posoda s tisoč učenostmi (Kresna pravljico) To se ni zgodilo danes, ne včeraj, nego pred davnimi, davnimi časi. Med širnimi bukovimi gozdovi je živel v leseni kolibi reven ogljar s svojo ženo. Imela sta edinega sina, ki se je imenoval Veselin. In dečko je po pravici zaslužil svoje ime, zakaj bil je rcs zmeraj vesel otrok, v svoji osamljenosti sredi temnih goščav ves srečen in skoraj nikoti slabe volje. Le redkokdaj je šel deček \'ese-lin s svojim očetom med ljudi, v mesto, kamor je oče vozil ojilje, da je za izkupiček nakupil živeža in obleke. Pa še takrat se je Veselinu takoj stožilo po gozdu, po živalih, ki so mu bile najboljše prijateljice. C.e ni bil doma, za kolibo. kjer je oče žgal oglje in je skoraj noč in dan gorela kopa, je Veselin hodil po gozdu, plezal na drevesa, pel, vriskal in bi se bil najrajši pogovar-jal s svojimi živalmi, če bi razumel njih govorico. Pa je na žalost ni razumel. Na dan pred kresniin večerom je osemletni Veselin spet lezel pod ko-šatimi bukvami navkreber. da bi na jasi, ki je na vrhu hriba skrita če-pela med drevesi, natrgal zlatoru-menih kresnic in praproti za praz-nik Janeza Krstnika. Mimogrede se je Veselin ustavil pod bukvijo, kjer je lansko leto po-bral malega neboglienčka kosa, ki je bil padel iz gnezda. Splezal je na drevo in položil mladiča nazaj v gnezdo. Vesela kosova pesem se je zdaj razlegala izmed vejevja. Deček je 'Prisluhnil. — KLaj je to? Ze tolikrat je slišal kosa peti.^H še nikoli ni razumel njegovega V^M tja. _S Zdaj pa naenkrat natanko raz^H me, kai kos žvižga. ^H Nocoj bu kresna veselica. ^M mi je povedala lisica; ^H na jasi gori, kamor greš. 1^H podrobneje u tem izveš. ^H »Hvala ti, dobri kosek!« je radoH stno vzkliknil Veselin. »Odkod ^M ta tvoja nenadna prijaznost?« fl »Ali ne veš, da bo nocoj kreaflM večer? Kdorkoli ta dan s tako <^M stim in usmiljenim srcem, kakor ^^ tvoje, stopi v ta gozd, mu je daiuH da razume govorico vseh gozdntH prebivaleev. Zdravstvuj, dečkoUjH »Na svidenje. ljubi kosek!« se jB poslovil Veselin in že ubira! PČH navzgor proti jasi. H Srečal jc zajca, ki se je z dolgi^B skokom pognal preko steze in obafl del na zadnjih nogah pred dečkon™ »Kam pa tako urno, zajček?« JH »Neznansko se mi mudi danesS je odvrnil zajec. ¦ »Po vsem širnem gozdu moram razbobnati, da je nocoj gori na jasi kresno slavje. Zdravstvuj!« »Srečno pot!« je deček zaklical za zajcem, ki je bil že izginil za pa-tobkom. Veselin je dospel na jaso. Prvo. kar je zagledal, je bila lisica. ki je svoj košati rep vihtela po okroSlem prostoru, obdanem z visokim biljem in praprotjo. »Dober dan. gospa lisica,« je po-zdravil Veselin, ki ga je zavest, d:t se lahko pogovarja z živalmi. dela-la na moč korajžnega. »A ti si, Veselin,« ga je lisica lo-kavo pogledala. »Glej, glej, kdo bi si mislil, da boš zdaj prišel sem gor. Kaj pa je no-vega?« »O, nič oosebnega,« se je nasmeh-nil Veselin. Silno zabavno se rau je zdelo gledati, s kakšno ihto opleta lisica s svojim repom sem in tja po prstenih tleh. N'i si mogel kaj. da bi je ne vprašal: 228 K.aj pa delate, gospa?« 1'ometam. pometam,« se lisica n::i za hip ni ustavila, nego se je šc hitreje sukala in s svojim ome-imn metala prst na vse strani. ¦Zakaj pa pometate?« je hotel vcdeti Veselin. •.Presneto si radoveden, fante,« st je lisica skoraj razhudila. »Ce bi gor. Danes si prišel po kresnice in po praprot, kajne?« »Da.« je pritrdil Veselin, ki ae ni mogel načuditi. da lisica vse tako dobro ve. »Kar brž natrgaj, nesi domov, o mraku pa se vrni, če se hočeš ude-ležiti tekme za posodo s tisoč uče-nostmi.« bil kdo drugi. bi mu prgišče prsti v obraz zagnala, zato ker me pri delu moti. Tebi, Veselin, pa rade volje povem. Na tem mestu, kjer pometam. bo nocoj stala zlata po-soda s tisoč učenostmi. Vse živali bomo tekmovale zanjo. Ti bi prav za prav ne smel biti poleg, ker si človek in Ijudje so že tako dovolj učeni. Toda na sinočnji seji smo sklenile, da bo tebi izjemoma do-voljeno. udeležiti se tekme, zato ker si zelo priljubljen med narni vsemi.« »AH ste vedele, da pridem?« se ic \"cselin vprašujoče ozrl v lisico. "lientana radovednost — seveda sino vedele. saj često prihajaš sem »Bom. gospa lisica. bom.« je za-trjeval Veselin in hitel trgati kres-niee. Kmalu jih je imel polno naro-čje in nekaj praproti vmes. Poslovil se je od lisice in zdirjal domov. Očetuin materi je vse po-vedal, še tega ni zamolčal, da so ga gozdne živali povabile na tekmo. Mati se je smejala in menila: »Otrok, otrok, kakšne marnje si izmisliš!« Oče pa je sinčka ostro posvaril: »Veselinček, ti preveč laziš okoli po gozdu in si od tega beganja že čisto ponorel. Pusti živali, naj same tekmujejo. Ti pa se lepo spravi in pojdi spat.« Ali mislite, da so te besede od-vrnile dečka od njegove namere? Kaj še?! Ko se je prvi mrak začel spuščati nad vrhove tisočletnih bukev, jo je Veselin ob ugodnem trenotku popi-hal iz kolibe. Na poti je dohitel — medveda. Pa se ga ni prav nič ustrašil, ka-kor bi nemara kdo izmed vas pri-čakoval, nego ga je prijazno ogo-voril: »Ali tudi na slavnost, striček ko-smatinček?« »Tudi, tudi,« je zagodrnjal med-ved. »Pozna sva že, Veselinček. Veš kaj, zajaši me, da ne boš mu-dil.<< Veselin si tega ni dal dvakrat re-či in je kar koj zajahal medveda. Ko sta prispela na jaso, je bil tak živ-žav vsenaokoli, da bi bil Vese-lin kmalu pobegnil, če bi ga ne bil medved zadržal. Tekma se je bila namreč že pri-čela. Lisica je stala na bukovem štoru in vzkliknila: »Ena, dve, tri — kdo je na.sled-nji?« Vsaka žival ali ptica je mo-rala nekaj povedati ali zapeti na čast kresnemu večeru. Jazbec, kuna in krokar pa so so-dtli. Tistemu, ki bi najlepše pove-dal ali zapel, bi pripadla posoda s tisoč učenostmi. Ta posoda, blišče-ča se kakor sonce, je stala sredi jase. Že skoraj vse živali in ptice so se zvrstile, a nobena še ni poveda-la kaj takega, da bi bilo odboru treh všeč. Po navadi si je vsako leto pribo-rila posodo s tisoč učenostmi kak-šna lisica. Letos pa lisic ni bilo, ker so jih bili kmetje iz okoliških vasi, kamor so hodile krast kokoši, že docela iztrebili. Edina ta, ki je bila predsednica nocojšnje slavnosti, pa se je tekmi odrekla, češ da je že dovolj izkuše-na in torej ne potrebuje nobene učenosti več. »No, \'eselinček, zdaj pa nam ti kaj povej,« se je lisica obrnila k dečku. ki je slonel ob deblu smre-ke in se pri tekmi sijajno zabaval. Veselin je stopil naprej in p.q^ gumno začel: ^H Kaj pove naj Veselin, SJ revnega ogljarjft sin? ^H Imeniten to je kres HJ in ugaja mi zares ^^ Mislim, da otrok noben ^H ni bil še tako učen, ^H kakor jaz nocoj. ^H Holadrija, hojl ^M In deček se je veselo zavrtel flj zaplesal po jasi. Vse je pritrjevalM Odbor treh, jazbec. kuna in krokaS pa je soglasno sklenil: B »Tekma je končana. Posoda s tfl soč učenostmi je tvoja, deček Vifl seiin.« fl Nato so se živali razšle in Vesfl lin je ostal sam na jasi. fl Počasi se je približal zlati posodH Bila je podobna vazi za cvetlicH vsa okrašena s čudnimi napisi ifl podobami. I Komaj se je Veselin posode da taknil, se je dvignil iz nje oblak dsH šečega dima in pred dečkom je stafl bradat mož z belo haljo, pretkanfl z zlatimi zvezdami in prepasano 9 zlatim pasom. JH »S čim ti morem služiti?« se |fl priklanjal pred dečkom. I Veselin se je sprva prestrašil, tsfl da takoj se je opogumil: ¦ »Kdo pa ste, mož?« U »Jaz sem čarovnik Kres, učen o«j zemlje do nebes; karkoli si le P<» želiš, v trenotku tistem že dohiš.B »Res?« je zaploskal \'esclii« »Potlej — potlej pa mi dajte tafl voz brez konja, da me urno popeljBJ domov.« fl Ni še dobro izrekel, že je bila žeM lja izpolnjena. Majhna, srebrni^ prepleskana kočija je čakala na ja-si, da sede deček vanjo. Tudi zlata posoda je že bila v kočiji, a čarov-nik je bil izfiinil kakor kafra. Dre-vesa so se bila razmaknila, bela pot se je vila s hriba proti ogljarjevi kolibi. Veselin je sedel v kočijo, ki je kar sama zdrdrala navzdol. 230 Kakor bi mignil, je bil Veselin doma. Ne da se povedati, kakšno veselo presenečenje je zavladalo pri ogljarjevih. Saj je bilo konec revščine; posoda s tisoč učenostmi je delala čudeže. Na raestu, kjer je stala lesena koliba, jc naenkrat zrasla visoka palača, dom Veselina in njegovih srečnih roditeljev. Učenost in slava malega dečka je seula daleč v svet in je zvedel o njej sam kralj tiste dežele. PovabU je torej dečka na dvor in ga imenoval za svojega prvega ministra. Deček Veselin je rasel, rasel in se razvii v postavnega mJadeniča. Posodo s tisoč učenostmi je imel vedno pri sebi, v svoji sobi, ker se je bal, da bi mu je kdo ne ukradel. Kakor je bil Veselin še mlad, je bil vendar največji učenjak v de-žeh. Na vseh poljih znanosti in umetnosti je bil doma in je učenost dobcsedno kar iz rokava stresal. Pa tudi drugi so bili deležni čudodelnih dobrot iz zlate posode. Celo pastirji na pašah so tako učeno govorili, da nikoli tega. Skratka, vsa dežela je postala vzor modrosti in učenosti. To splošno ljudsko blagostanjc pa je vzbudilo zavist pri kralju so-sedne dežele. Napovedal je svoje-mu sosedu vojno. Vojaki so vpada-li čez mejo, pustošili zemljo in mo-rili ljudi. Kralj je zaskrbljen vprašal Ve-selina: »Kaj naj storimo, da se ubranirao sovražnika, ki je veliko močnejši od nas? Naši vojaki, kar jih ima-mo, so vse preveč učeni, da bi se mogli meriti s surovim vojskova-njem nasprotnika.« »Brez skrbi, o kralj.« je odgovo-lil Veselin. »Tudi učenost bo poma-gala. Moja zlata posoda me še ni-koli ni pustila na cedilu, pa me tudi ždaj ne bo. Carovnik Kres mi bo pričaral tak stroj, da bo na mah pokosil vse sovražnike. In tako bo-mo rešeni.« Vse to bi se bilo bržkone tudi zgodilo, če bi ne bilo na svetu — izdajstva. Veselinu je bil namreč kralj namenil svojo hčer za ženo. Kraljična, ki je bila lepa kakor ju-trnja zarja in silno lahkoživa. pa ni marala za mladega, učenega mini-stra, čeprav je bil drugače sila zal mladenič. Njeno srce se je vnelo za kraljeviča iz sosedne dežele že takrat, ko sta bila kralja še prija-telja. Ni ga mogla pozabiti niti se-daj v času medsebojnih sovražnosti in mu je na skrivaj poslala sporo-čilo, naj pride z zanesljivimi prija-telji na očetov dvor. ^H Nete temne nočf, ko je na dv&^^ ru že vse počivalo, se je pritihota-pil kraljevič s svojimi ljudmi pred grad. Kraljična ga je čakala in rnu odprla skrivne duri. Še prej pa je zvabila Veselina v svojo sobo in Ja tam omamila z opojno pijačo, da je mladenič trdno zaspal. Nato je petjala tujcga kraljeviča v sobo, kjer je bila shranjena posoda s tijj soč učenostmi, in pokazala nanjci^| »Vidiš, ta posoda je izvor vse Veselinove sreče, pa tudi nesreče za vašo deželo. Odnesite posodo i^^ blagostanje se bo presclilo k varn^B Jaz pobegnem s teboj.« ^H Kraljevič je zapovedal in vojaki so navalili v sobo, da bi se polastili zlate posode. Pri tem pa je nastal ropot. ki je vzbudil Veselina v kra-ljičini sobi. Brž se je predramil in planil pro-ti vratom. Bila pa so zaklenjena. Z vso silo se je Veselin zagnal vanje, da so odleteli zapahi in je v nasled-njem trenotku že stal s sabljo v roki pred razbojniki. ^B Medtem so že tudi prihitele dvor^J ne straže. Pričel se je boj na živ^* ljenje in smrt. Veselin je branil posodo, ki so jo napadalci na vsak način hoteli odnesti ali uničiti. Med hrvščem in razgrajanjem so sovražni vojaki sekali s sabljami po posodi, ki se je razsula v črepi-nje. 231 Ko je Veselin to videl, je v bes- Veselin od žalosti ni mogel več nem srdu skočil v kraljičino sobo, zdržati na dvoru in je pobegnil v kamor se je bila skrila kraljična. svoj rojstni kraj, med širne bukove »Kaj si naredila, izdajalka?« je gozdove. zavpil nad njo in dvignil sabljo, da Tam ni bilo več palače, ki jo je bi jo prebodel. bil nekoč pričaral čarovnik Kres, Tedajci se je oglasil kralj za nje- tudi očeta in matere ni bilo več tned govim hrbtom. živimi. Le revna ogljarska koliba je »Pusti kraljično, Veselin, ne pre- še čepela sredi gozda kakor včasih. livaj krvi. Hujša bo kazen za nje- Veselin se je naselil v nji, žgal no izdajstvo. če jo jaz, njen lastni oglje, se staral in premišljeval o oče, prekolnem.« človeški usodi. In kakor nekdaj je In kralj se je obrnil k hčeri. bil dober prijatelj gozdnih živali. »Vse svoje žive dni bodi bitje, Samo ene ga je bilo strah: sove, ki zavrženo od luči, od sonea. Samo v ie ob večerih ždela na drevesu pred temi naj ti teče življenje. Še tisoč- kolibo in žalostno skovikala. letja bodo minila. preden se bo ro- Veselin je vedel, da je sova tisto dil človek, ki te bo rešil.« bitje, v katero je kralj zaklel svojo Kraljična se je pri priči izpreme- izdajalsko hčer. nila v nočno ptico ujedo in zletela Vedel pa je tudi, da posode s ti- skozi okno. soč učenostmi ne bo nikoli. nikoli Od tistega dne, ko so bili razbili več; živela bo samo pravljica o njej posodo s tisoč učenostmi, je blago- in še poznim rodovom pričala o stanje v deželi vidno pojemalo minljivosti vsega posvetnega.