Štev. 22. V Ljubljani, 26. maja 1921. Leto LXI. Glasilo Udruienja Jugoslcv. UfltelJstva — Poverjen Slive UfyhlJane„ Vte »piše, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : .t Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati Irunko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2•—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . .2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 ,. za nadaljnja uvrečenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljaU samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 38/1 Poštni čekovni urad št 11.197. Reklama nje so proste poštnine. Za reklamne noUce, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-VTsto. Priloge stanejo poieg poštnine še 50 K. Teleton uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. S seje širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana. Poročal na binkoštni torek dne 17. t. m. poverjenik tov. Luka Jelene. Pozdravljam Vas, zastopnike slovenskega dela Jugoslovanskega učiteljstva, ki ste se zbrali iz vseh delov Slovenije v Ljubljani na poziv ožjega sosveta, da pregledamo delo, ki smo ga vršili od zadnje seje. da pregledamo svoje stremljenje in napore v dosego svojih smotrov, da pramotrimo sedanji naš položaj in določimo smernice svojemu delu v najbližji bodočnosti. Ne le slovenski del učiteljstva. vse članstvo UJU se živo zanima za današnji naš sestanek in z zanimanjem pričakuje naših ukrepov in sklepov. Zato izražam s tega mesta iskreno željo, da bi naša posvetovanja, naši ukrepi in sklepi imeli najlepše in najboljše uspehe nam v ponos in v prid ter v napredek narodnemu šolstvu v blaginjo naše mile Jomovine. svobodne naše kralievine. Dolžnost in naloga moja ie. da Vam podam poročilo v glavnih potezah o delovanju poverjeništva Ljubljana od zadnje seje, ki se je vršila v Mariboru meseca avgusta lanskega leta. Tako pridružim k prvi točki današnjega dnevnega leda drugo točko. Okrajni šolski nadzorniki. Ljut boj se je bil za okrajne šolske nadzornike na bivšem Kranjskem. Poslovna doba je bila tem nadzornikom že potekla koncem leta 1919. Vsi ti nadzorniki so bili pristni Slomškarii in kot taki zvesti sluge klerikalne stranke. Nase poverjeništvo je delalo na to. da se imenujejo novi Šolsfti nadzorniki, in da se število nadizorniških mest pomnoži za toliko, da dobi vsak politični okrai svojega nadzornika. To se nam je posrečilo. To-tla preden je prišla zadeva v sklepanje na višjem šolskem svetu, si ie znal poverjenik dr. Vrstovšek ustvariti v tej korporaeiji zanesljivo ¡klerikalno večino na ta način, da je pridelil zanesljivega klerikalnega člana poročevalca v uprav- nih zadevah. Na seji višjega šolskega sveta dne 19. avgusta 1920. na kateri je bilo to vprašanje na dnevnem redu, je šlo vse kakor po vrvici. Vsi predlogi, ki jih ie stavil poročevalec, višji šolski nadzornik Gangl, so bili izvzemši Ljubljano, odklonjeni, četudi je med 11 kandidati predlagal 4 Slomškarje, izrazite klerikalce, sprejeti pa so bili Štrukljevi predlogi. Poverjeni/kil za uk in bogočastie dr. Vr-stovšku se je jako mudilo, ker se mu je takrat že majal poverjeniški stolček. Nemudoma je pritrdil sklepu višjega šolskega sveta in imenoval predlagane nadzornike, poslal jim dekrete in morali so takoj zasesti svoja mesta. Mi smo takrat že trdili, da Vrstovškovo imenovanje ne bo obveljalo, da so ti nadzorniki muhe enodnevnice. Pravico imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov ima le ministrstvo. pa naj se opira na sedai veljavni šolski zakon ali pa na bivše avstrijske predpise. Mi smo v obširni spomenici, ki smo jo poslali prosvetnemu ministrstvu, nojasnili položaj ter prosili, inai razreši Vrstovškove nadzornike od službe in imenuje z malimi izjemami one. ki so pri višjem šolskem svetu ostali v manjšim. To se je zgodilo. Sedaj pa se je začel nud boj med prosvetnim ministrstvom in po-verjeništvom za uk in bogočastje v '. jubljani. Mi srno neprestano posredovali v Beogradu: pošiljali smo vloge brzojavke, posredovali so naši poslanci, a Vrstovšek se ni udal. Ustavili so plačo Vrstovšku in njegovim nadzornikom, poslali so v Ljubljano posebnega delegata, ki naj bi razrešil zadevo, a Vrstovšek se tudi sedaj ni udal. Šele po njegovem odstopu so odpoklicali njegove nadzornike z njihovih mest in nastopili so nadzorniki. Ki jih je imenovalo ministrstvo. Dosegli smo lep uspeh, četudi ne popolen. ker so med nadzorniki še vedno trije Slom-šlkarji-klerikalci. Bivši predsednik višjega šolskega sveta. S prejšnjim predsednikom višjega šolskega sveta naša organizacija že zdavnaj ni bila zadovoljna. Mož je bil dvorezen nož, samovoljen in neodkrit v svojem uradovanju. Ako ni šlo vse po njegovi volji, ali pa če se ga je zasačilo na pristranski poti. je kar besnel in metal neljube mu ljudi iz sobe. Naši organizaciji ie semintja ugodil, ker se je bal, sicer se je pa rad prezirljivo, porogljivo in zaničljivo izražal o njej. Držal se je pa kot klop svojega stolčka, zato ga je bilo težko dvigniti. V soglasju in s sodelovanjem društva slovenskih profesoriev smo mu izpodkopali tla in mož je moral iti. Nova sestava višjega šolskega sveta. V zvezi s predsedniškim vprašanjem se je moralo rešiti tudi vprašanje višjega šolskega sveta Tu so imeli klerikalci po Vrstovškovi zaslugi, kakor sem že omenil, zanesljivo večino. Ko je nastopil v Beogradu vlado Pašič in se je spremenila deželna vlada v Ljubljani, so zavladale v višjem šolskem svetu nevzdržne razmere. Zadnjo sejo ie imel dne 29. novembra 1921. Odslej je bil v agoniji. Pri novem vodji poverjeništva za uk in bogočastje smo posredovali za novo sestavo višjega šolskega sveta. V soglasju z našo organizacijo in Drutšvom slovenskih profesorjev je izdelal novi poverjenik nov načrt za sestavo in poslovanje višjega šolskega sveta. Novi načrt naredbe je odobril ministrski svet in podpisal regent. Obenem je bil imenovan nov predsednik, ki mirno, previdno in pravično vodi šolstvo v Sloveniji. Želim, da bi gospod predsednik dolgo ostal na svojem mestu v prospeh in napredek našega šolstva. Volitev v višji šolski svet. Dotakniti se moram pri tej priliki tudi volitve naših zastopnikov v višjem : šolskem svetu. Kresala so se mnenja, i trdo smo trčili skupaj semintja. a ko je prišlo do resnosti, smo nastopili solidar- LISTEK. Petje naj postane narodna umetnost. Pastorka med današnjimi liudskošol-skimi predmeti je petje. To ne samo z ozirom na stališče, katero zavzema v vrsti učnih predmetov, ampak osobito za-stran učne obravnave. Mehanizem prevladuje danes še istotako, kakor pred stoletji. Vzrok tej prikazni je iskati v tem, da nismo zadostno orijentirani glede učne metode ter se tudi prcirnalo oziramo po drugih državah, kjer je v tem oziru marsikaj bistveno drugače. Nimam v mislih L'izna reformatorična stremljenja v Nemili, ampak predvsem praktiške pridobitne na polju šolskega pevskega pouka na francoskem in Angleškem. Smotreno in vztrajno delovanje je tam že obrodilo le-uspehe in treba se nam bo le ravnati ^p načelu: »Ni vse slabo, kar ie staro in ni vse dobro, kar je novo.« Vzemimo od tam to. kar je za nas uporabljivega in ne puščajmo se v metodiško pikolovstvo. na ta način bodemo. mogli doseči traj-ne in vsestranske uspehe. Ljudska šola s svojim pevskim pogoni bodi podlaga vsaki glasbeni kul-Uri narodovi. Rešitev tega vprašanja je za narodno kulturo mnogo važnejša, kakor pa ustanavljanje že tolikih" glasbenih šol in konservatorijev. ki ne pridejo v prid velikim masam narodovim, ampak le umetnosti kot taki in lokalnim razmerami. Kot prvi pogoj uspešnemu razvoju našega predmeta je treba, da se mu za-sigura ugledno mesto in to s tem. da se ga ne smatra kot ročnost ali tehnični predmet, ampak kot del umetniškega pouka in da se obravnava po enotni metodi. Enotnost pevske metode ie na Francoskem. Angleškem in v Švici že v praksi uveljavljena. Vsak Švicar zna pope-vati po notah, vsak Francoz po številkah in vsak Anglež po solmizaciiskih zlogih. Temu se je priučil v ljudski šoli. V Nemčiji nimajo enotne metode; svoio moč cepijo Nemci pri reševanju metodiško-refonnnih vprašanjih in baš radi tega se ne morejo ponašati s splošnimi praktiški-mi uspehi. To je posnemati tudi iz poročila. katerega je podal angleškemu parja-mentu leta 1881. odposlanec angleške vlade. John Hullah, ki je imel nalogo, proučevati stališče šolskega pevskega po-".ka po evropskem kontinentu. Glede Nemčije je dotično poročilo zelo sramotilno ter je dalo povod, da se ie tudi tukaj začelo razmišljati d preosnovi našega predmeta. Marsikaj se je sicer preobrnilo na bolje, do velikopoteznosti in enotnosti, kakršno najdemo v tem oziru v poprej imenovanih državah, se Nemci še doslej niso povzpeli in to iz poprej navedenega vzroka. Iz tega sledi, da se moramo poprijeti glasbene realne politike, ter začeti velikopotezno. # pa enotno zasnovano akcijo v izboljšanje pevskega poulka. To, kar se nam morda danes še dozdeva kot neizvedljivo, bo v nekaj desetletjih že lahko splošna narodova last. Imam v mislih pevanje po notah. Še pred par stoletji je bil tisti nekak učenjalk. ki je znal citati in pisati in visokošolcem ie delala preglavice rešitev osnovnih računskih operacij. In vse to zna danes učenec osnovne šole. Istotako povzdignemo tudi lahko praktiške uspehe pevskega pouka, kakor nam to dokazujejo poprei imenovane države. Uberimo samo pot. katero so hodili ondotni delavci na tem polju in uspeh nam mora biti zasigurjen. Ker je pa bila Francoska ista država, v kateri se je začelo najprej s smotrenim delovanjem zastran razširjanja pevske kulture, bo treba predvsem seznaniti se z razmerami. ki so tamkaj pripomogle do velikih uspehov. In to je bila v prvi vrsti številčna metoda. A. Zgodovina številčne metode. Ker je pevanje po notah prizadevalo učencem vsled pomanjkljive metode mnogo težkoč. nadomestili so ea že v 16. stoletju nekateri francoski menihi s številkami. V 17. stoletju se je bavil s tem vprašanjem J. 110. pokazala se je naša stara preizkušena železna disciplina, na katero smo lahko ;Donosni, kakor noben drug stan. Dokler vlada med nami taka vzajemnost, smo močni, in ni se nam treba bati nikogar. Zato kličem: Slava zavednemu slovenskemu učiteljstvu! V višjem šolskem svetu imamo sedaj na vse strani zanesljivo večino' Tu sede možje, ki so neomajni značaji, vneti za napredek šolstva. Aktualno pa ie sedaj tudi nadzorni-ško vprašanje na bivšem Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini. Ker se bo o tem še danes vršila razprava, ne govorim dalje o tej zadevi. Dnevnice zakonskih dvojic. To je vprašanje, ki razburia učiteljice,' ki so poročene z učitelji ali uradniki, in njih može. fe zakonske dVojice so storile razne korake, da bi se odpravila krivica: nekatere so izstopile iz organizacije. češ, da se ta ni dovolj zavzela za njih koristi, sklicevale so sestanke in sklepale ogorčene resolucije itd. Taktika prvih je najslabša. Namesto da bi se organizaciie še bolj oklenile, ker morajo vedeti, da se le potom organizacije da kaj doseči, so jo zapustile. Do ten organizacija nima nobenih dolžnosti več. Krivično ie predbacivanje. da poverjeništvo ni ničesar storilo v tej zadevi. Mariborske resolucije so se poslale na naslove. V smislu mariborskega sklepa bi morala iste resolucije odobriti in podpisati vsa okrajna učiteljska društva, a do danes je poslalo te resolucije samo 7 društev. Poverjeništvo čaka. kedai jih pošljejo še druga društva, da jih pošljemo na naslove. Ko sva se s tovarišem Gnusom mudila od 22. do 26. aprila v Beogradu. sva osebno posredovala v tej zadevi pri ministrstvu, a dobila sva odgovor. iz katerega sva razvidila in se prepričala. da je vsak korak, ki se stori v t£m pogledu, brezuspešen, vsak trud zaman. Minister stoji na stališču, da dnevnice niso plače za službo in delo. temveč J. Rousseau. ki je sestavil nekak sistem številčne notacije. Položil je s tem temelj številčni metodi. V 19. stoletju ie izboljšal sistem francoski matematik Galin (1785. do 1821.). Za praktiško uporafk) pa je priredil .Galinov sistem zdravnik dr. E. Cheve (1804,—1864.) v Parizu. V prvi polovici 19. stoletja je bilo na Francoskem opazovati stremljenje po izboljšanju pevskega pouka. Bila ie to doba ki je sledila Pestalozzijevemu delovanju. Osobito proti koncu tega časa ie bilo delovanje na tem polju živahno v Parizu. Tekmovali sta dve metodi: Galinova in Wilhelmova. Z neumornim in vztrajnim delovanjem je zmagal Cheve z Galino-vim številčnim sistemom. Da dobimo sliko njegovega smo^renega in velikopoteznega delovanja, naj omenim1 sledeče podatke : V zvezi s svojo soprogo in s svojim svakom A. Parisom je poučeval ta mož nad 20 let petje v raznih tečajih. Priredil ie med tem časom nad 100 tečaiev. Samo v 26 brezplačnih tečajih ie poučeval 1?.500 oseb. Vlada je poslala iposebno komisijo, sestoječo iz prvih profesorjev konzervatorija. da proučuje metodo in ugotovi učne uspehe. Vojaška uprava je uvedla Chevejevo metodo pri vojaških pevskih zborih in od vsakega pariškega polka je moralo obiskovati določeno število vojakov njegov pouk. Ko je bila leta ■.....«E 1J doklada, ki naj zboljša sociialno bedo, socijalni položaj. Minister pravi, da mora učitelj, ki ni poročen z učiteljico, skrbeti za svojo ženo. za katero dobiva še manjše dnevnice. Položaj otežkoouie tudi to, da pridejo v poštev tudi uradniki, ki imajo učiteljice za žene. Srbski in hrvatski del učiteljstva je preverjen, da tu ne pridejo do uspeha, zato se o tem že nič več ne govori in ne razpravlja. Plače meščanskega učitelistva. Enako težka stvar je regulacija plač meščanskega učiteljstva. V Srbiii nimajo meščanske šole. zato jih ne omenja zakon z dne 23. julija 1919 in ne odmerja plač meščanskemu učiteljstvtu. Tudi v tem vprašanju se venomer predbaciva poverjeništvu, da ne stori svoie dolžnosti.. Jaz pa pravim, da v nobeni zadevi nisem tolikokrat posredoval pri vseh me-rodajnih faktorjih, kakor ravno v zadevi plač meščanskega učiteljstva. Vsa prizadevanja v tem pogledu sem opisal v »Učiteljskem Tovarišu«. Žal, da ie bil ves trud zaman. Pa če je stvar enkrat zavožena. je zavožena in se le težko spravi zopet na pravi tir. Tudi v tej zadevi sva posredovala s tovarišem Gnusom pri ministrstvu prosvete, ko sva se mudila v Beogradu. Dne 25. aprila ob 3. popoldne naju je sprejel g. minister Pribičevič. Na mojo intervencijo v zadevi plač meščanskega učiteljstva je odgovoril: Na noben zakon, na nobeno naredbo ne morem nasloniti resolucije tega vprašanja, ne na regulacijo plač srednješolskega učiteljstva ne na ono državnih nameščencev. Napraviti bi se morala posebna naredba, kar je pa sedai nemogoče, ker bi vzbudilo opravičeno ne voljo med srednješolskim učitelistvom. da se učiteljstvu osnovnih šol zopet zboljšujejo plače, prejemki učiteljstva srednjih šol in javnih nameščencev pa še vedno niso urejeni. V novem šolskem zakonu, ki pride po sprejetju ustave v parlamentu v razpravo, se bo ugodilo zahtevam meščanskega učiteljstva. Dotlej potrpljenje! Tako g. minister. Kaj naj sedaj še ukrenemo, da pride meščansko učiteljstvo do pravičnih svojih zahtev? Vem. da bo vstala danes gospa Godčeva iz Limbuša in z nii lastno zgovornostjo poudarjala, da se zakonskim dvojicam godi krivica. Z isto in še večjo pravico smejo trditi to meščanski učitelji, ker ne dobe plače za svoie delo. Oba dela -sta v pravu, a kar se doseči ne da. ne moremo izsiliti. Zborovanje glavnega odbora U.IU v Beogradu. Od 23. do 27. aprila letos se ie vršila seja glavnega odbora UJU v Beogradu. Na lanskem beograjskem kongresu sta bila izvoljena v ta odbor izmed slovenskega dela učiteljstva Gangl in jaz. Ker Gangl zaradi preobilo drugih poslov ni mogel sprejeti izvolitve, je stopil na njegovo mesto tovariš Gnus. Glavni odbor ie odobril spremembo. Poleg običajnih točk so bile na dnevnem redu tri važne zadeve: 1. odstop predsednika Cede Todoro-viča in voliev novega predsednika; 2. sprememba pravil; 3. posvetovanje o načrtu novega šolskega zakona za vso državo. Člani glavnega odbora so hoteli najprej vedeti vzroke, zakaj je odstopil predsednik. Člani ožjega odbora so izjavili, da je dalo povod krizi samovolino nastopanje predsednika Todoroviča. (ki ni skliceval sei in svojevoljno reševal važne zadeve. Odstopil je tudi glavni blagajnik. Ožji odbor je kooptiral Števo Djovdje-viča in Jovo Joviča. Prvi je prevzel blagajniške posle. drugi je bil izvoljen za predsednika. Glavni odbor je odobril te ukrepe. Važna zadeva na seji glavnega odbora je bila nameravana sprememba pravil. Poročal je Jovo Jovanovič. Referent je sestavil čisto nova pravila na popolnoma drugačni podlagi. Naše UJU bi se po tem načrtu spremenilo v navadno društvo in bi se tako tudi imenovalo. K temu društvu bi lahko pristopali posamezni učitelji. Podlaga temu društvu bi ne bila več okrajna učiteljska društva. Pokrajine bi po načrtu teh pravil ne imele nikake organizacije in vsakdo bi neposrednje občeval z osrednjim društvom. O načrtu teh pravil se ie vnela dolgotrajna debata. Jaz sem izjavil, da so za nas ta pravila nesprejemljiva in indi-skutabel v tej koncepciji. Po dolgotrajni in semintja ostri debati se je sprejel ta-le predlog: Načrt predloženih pravil se razmnoži in pošlje v pretres vsem okrainim učiteljskim društvom, da izreko o njem svoje mnenje. Glavnemu odboru se naroča, da sestavi k sedanjim pravilom poslovni red. Tretja važna točka dnevnega reda je bil razgovor o načrtu šolskega zakona za vso državo. Referentu v prosvetnem ministrstvu. našemu tovarišu Stanojeviču, je naročil minister Pribičevič. da naj sestavi načrt šolskega zakona. G tem svojem načrtu je poročal Stanoievič na seji glavnega odbora. Načrt je jako obsežen in dolgovezen in vsebme določbe, ki bi potisnile naše šolstvo za 50 let nazaj, ako bi postale zakon. Tudi je v njem mnogo stvari, ki spadajo v izvršilne predpise, ne pa v zakon. Poročevalec je načrt samo prebral: v kako razpravo se nismo spuščali, sicer bi bila seja traiala še več dni. Poleg tega je poslalo prosvetno ministrstvo 24 načelnih pitanj tičočih se šolskega zakona, da bi se izjavil o njih glavni odbor. O enem samem teh vprašanj smo debatirali poldrugo uro. ne da bi bili prišli do kakega zaključka. Ker smo videli, da ne moremo preobladati vse snovi, smo sklenili, da naprosimo ministra Pribičeviča. da skliče anketo, ki naj se ji poveri sestava načrta. Člane ankete določi glavni odibor iz vseh pokrajin naše kraljevine. V torek, dne 26. aprila ob 4. popoldne je sprejel g. minister vseh 25 članov glavnega odbora v avdienci. Izročile so se mu razne na seji sprejete resolucije. Gospod minister je rade volje odobril naš sklep glede sestave in sklicanja ankete za načrt zakona. Pri tem je poudarjal, da bode orvi zakon. ki pride po sprejetju v parlamentu v razpravo, šolski zakon. Zato se morajo nasvetovani člani ankete takoi sestati in ostati toliko časa skupaj, da bo načrt gotov. Po avdienci smo se sešli še enkrat na sejo. imenovali člane ankete — za Slovenijo g. Gangl — in rešili še nekatere nujne zadeve. Ob V26. zvečer je zaključil predsednik zanimivo sejo. 1853. v Parizu tekma pevskih društev, je zmagal Chevejev zbor. ker se ie najhitreje priučil kompoziciji, katero ie morajo vsako društvo prednašati. Predsednik ocenjevalne komisije je bil sam Viktor Berlioz. najznamenitejši francoski skladatelj te dobe. Cheve je vsled svojih učnih uspehov užival tolik ugled, da so ga smatrali neikaikiim pedagoškim čarobni-kom. Z nasprotniki številčne metode je z uspehom polemiziral ter svoie nazore vselej pokrepil z učnimi uspehi. Zmagala ie torej praksa in številčna metoda se je čudovito hitro razširila po vsej francoski in drugih sosednih državah. Osobito je pripomoglo k razširjenju zraven učiteljstva še vojaštvo in duhovništvo. z upe-ljavo številčne notacije v cerkvenih skladbah. Mesto Pariz je n. pr. leta 1872. postavilo v svoj proračun postavko 120 tisoč frankov za pospeševanje iludskega pevskega pouka. Glas o uspehih v Franciji se ie razne-sel po drugih kulturnih državah. Prvak naših slovenskih glasbenih pedagogov Anton Foerster je izdal leta 1883. in 1886. »Pesmaričico po številkah«. Istotako obdeluje v nove jih izdajah svoie »Pevske šole« Galinov številčni sistem. Gotovo bi bili danes Slovenci s stanjem liudskošol-skega pevskega pouka dospeli na višje stališče, ko bi svoječasno številčna metoda tudi pri nas prodrla. Vzrok temu neuspehu je iskati v brezbrižnosti teda-nie učne uprave napram splošni reformi šolskega petja, kar je imelo svoie vzroke spet v političnih odnošajih. Vlada se je bala razširjanja nacijonalne misli. Skoraj istodobno kakor Cheve v Parizu. je deloval na Angleškem v smislu splošne glasbene kulture duhovnik John Curwen V prvi vrsti je hotel na podlagi intenzivnega pevskega pouka povzdigniti moralni nivo nižjih slojev prebivalstva. osobito pa predmestnega. V to je uporabil v principu Galin-Cheveievo metodo. vendar ne na podlagi številk, ampak soltnizacijskih zlogov (do. re, mj, ia —). Metoda se nazivlja radi tega vTonikado-metoda«. Leta 1845. ie ustanovil posebno propagandno društvo (Sol-fa-Association), ki je štelo čez dve desetletji že 186.000 članov. Leta 1857. je priredil v Londonu prvi koncert. Dri katerem je nastopilo 5000 učencev pred 25.000 poslušalci. Omeniti je. da so take mon-ster-prireditve na Angleškem običajne. Curwenovo življensko delovanje ie imelo istotako, kakor Chevejevo, najlepše uspehe. Soknizacijska metoda se ie splošno uvedla v šole in angleške pevske skladbe imaio danes zraven običajne notacije še v uporabi solmizacijsko notaciio. in to za tiste pevce, ki ne pojo po notah. (Konec prih.) Stališče napram Slomškovi zvezi. O Slomškovi zvezi govorim danes zadnji pot. Naše stališče napram njej je danes jasnejše, nego kedaj poprej. Jasno dejstvo je. da so vsi člani Slomškove zveze zvesti pristaši klerikalne stranke in zveza sama privesek te stranke. Klerikalna stranka pa je protidržavna, deluje zoper državno edinstvo in huiska nase ljudstvo zoper srbski del našega naroda, ki je največ storil za naše osvobojenje. In ker so učitelji Slomškarji zvesti pristaši klerikalne stranke, so protidržavni element, ki se mu ne more izročati naše mladine, da bi jo vzgajali v protidržav-nem duhu. Zato morajo Slomškarji ali iz šole. ali iz klerikalne stranke! To je moje stališče napram Slomškariji in po tem stališču se bom ravnal pri svojem delovanju. Izstop poverjeništva UJU iz Osrednje zveze javnih nameščencev. Znano Vam je. dragi tovariši in cenjena tovarišica, da je bilo naše ooverje-ništvo član Osrednje zveze javnih nameščencev in vpoikojencev. Ta organizacija ima svoje glasilo »Naš Glas«. Odkar so se zboljšale učiteljske plače, je prinašal ta list zbadljive članke, iz katerih je govorila zavist in nevoščljivost. Napadi so bili vedno ostrejši, grdil in smešil se je naš stan. Napadi niso prenehali, dasi smo prejšnjega predsednika in urednika lista večkrat svarili. Ker so se napadi nadaljevali in je naš svarilen glas našel gluha ušesa, je naš ožji sosvet sklenil na zadnji seji, da izstopi iz »Osrednje zveze«. Medtem pa so se izvršile soremem-be v predsedstvu te organizacije. Novi odbor obžaluje napade na učiteljstvo v »Našem Glasu« in prosi, da reasumiramo sklep o izstopu. Dotični dopis Vam preberem ob koncu seje, da sklepate o njem. Na delo! Tovariši, tovarišica! Za nas in naše šolstvo prihajajo silno važni, zgodovinsko važni časi. V najkrajšem času se bo sklepal nov šolski zakon za vso državo, ki bo odločil usodo učiteljskega stanu in našega šolstva ne za eno. dve leti, morebiti za več desetletji. Vse učiteljstvo stoj pozorno na straži, da nam sovražniki šolstva ne zanesejo nazadnjaških načel v razvoj šolstva in da se ne kratijo cravice našega stanu. Pa še drug apel imam na Vas. Od vzgoje naše mladine je odvisna srečna bodočnost naše mile domovine. Vzgo-jujmo našo mladino v državnem duhu, vcepljujmo ji v nežna srca vdanost do naše narodne kraljevske rodovine in ljubezen do svobodne naše kralievine. Pogumno. z moško energijo stopaimo zunaj šole nasproti hujskačem proti naši edinstveni državi. Kjerkoli se pojavijo taki elementi, izročimo jih roki pravice, da v korenini zatremo ta pogubonosni izro-dek v naši državi. S tem pozivom na vse zavedno slovensko učiteljstvo končam svoje poročilo_ FRAN SKULJ: Nekaj misli o rokotvornem pouku v osnovnih šolah. Vsled sklepa višjega šolskega sveta se uvede rokotvorni pouk kot obligaten predmet za dečke na osnovnih šolah. Prav tako — lep napredek je to v reformi osnovnega šolstva — korak naprej — s tem se je približala organizacija in osnova našega šolstva programu svetovnega šolstva onih držav, ki stoje na višku pedagoško didaktičnih zahtev. — Po vsprejetju in upeljavi rakotvornega pouka na osnovnih šolah nastaneio vprašanja-. kako, kedaj in v kakšnem obsegu se uvede pouk? — Predno se uvede ta pouk, bo treba temeljito premisliti, da se ne zaide na napačna pota. iz katerih je pozneje težko kreniti, ne da bi ideia trpela občutne škode. Rokotvorni pouk je brez primere velikega vzgojnega, kakor tudi praktičnega pomena. Vsi pomembni ipedagogi pripisujejo temu pouku izvanredno važnost zlasti v negovanju ljubezni do dela ter vstrajnosti. Iz ravnokar navedenega razloga nahajamo uveden rokotvorni pouk po vseh šolah, ki so zasnovane na modernih pedagoških in didaktičnih principih. Vzor nam je lahko šolstvo Švedske, Danske. Amerike in Francije. Kdo bi danes negiral važnost pouka v telovadbi! Ona krepi telo in duha, pospešuje razvoj Telesa, daje prožnost udom. učvrstvuje zdravje, vzbuja estetičen čut za lepe kretnje, povzroča gibčnost ter vpliva posredno in neposredno na bistrost in sve-žost duha. Nič manjšega, če ne še večje- ga pomena je rokotvorni pouk bodisi z oziram na telo, kakor tudi na duha. Rokotvorni pouk ima bazo v fizičnem delu, tedaj telovadba in raba živčevja jn mišičja; voditelj gibanja mišic pa je duša. ki mora biti neprestano prisotna in 6 peča v vseh smerah. Sadovi rakotvornega pouka so mnogovrstni. Poglejmo si jih nekoliko iz fizičnega in duševnega stališča. Rokotvor« nest goji ročnost. Kdo ni še ooazoval otroke pri delu in igri. Eden hiter, spreten v vsakem gibu, vse mu pride prav, vsako stvar zna vzeti v roke: a drugi neroden. okoren in kar prime uniči, ali pa sam sebe poškoduje. Koliko ie šolskih 01 rok. mladenčev in deklic, ki nimajo prav nobene ročnosti; dogaja se celo. da ne znajo svinčnika obrezati. ne da bi se urezali. Drugi iste starosti, s pridobljeno ročnostjo vrše bliskoma delo. Kolikokrat sc čuje med že odraslimi: »Še noža ne zna prijeti, niti žeblja zabiti, pa bo kaj popravil.« — Z ročnostjo pride veselje do dela. spopolnjevanje. uporabnost, umerjenost. ukiis smisel za lepoto. — Opazuj otroka kako (zamišljen, utopi jen v delo izrezuje iz papirja konjička — dostikrat iz repe, korenja ali ljubia! — Pri košari korenja sem sedel in iz n.iega izrezoval velike in male konjičke in dostikrat jih barval z lastno krvjo. Kaj za to, če sem nosil punčke na rokah, konjičke sem pa le imel. Poznal sem družino, ki je štela osem dečkov. Vsi so se izurili v rokodelstvu sami; dasi se nobeden ne živi od rokodelstva, vendar jim to znanje zelo koristi. V šolo so hodili trije najstarejši. Nekega dne sklenejo: »Za Veliko noč moramo imeti novo žago. mlin in stope v potoku ob vrtu« in beseda je meso postala. Celo zimo so delali, sekali, tesali, oblali vrtali, kovali, zbijali in na »Veliko soboto« je bilo delo dovršeno. Prava žaga, pravi mlin in stope — vse, kakor so videli doma — je bilo ob poto-Ni! uresničeno en miniatur — vse je gibalo in ljudje so stali in gledali, hvalili in občudovali. — Zakai to pripovedujem? Iz enostavnega vzroka: dokaz ie to, da je v vsakem otroku več ali mani nagnenja že od narave do dela Pomagaimo pri-rodnemu nagnenju do razmaha in vzbudili smo v duši gojenca požrtvovalno ljubezen do dela. Duša razmahu nagnjenja do dela je ročnost. Iz ročnosti sledi zaupanje v samega sebe, ki se zrcali v podjetnosti. Podjetnost vzbuja vstrainost. V rem stadiju vstopi na pozorišče iznajdljivost. Stranski, pa ne manj važni odsevi ročnosti, ki tečejo paralelno z omenjenimi pojavi so: umerjenost, ukus, smisel za lepoto in misel na materijelni dobičeK »praktična uporaba«. Na poslednje »praktična uporaba ročnosti za življenje« polagam v sedanjih razmerah naivečji pomen, ki ga more dati uvedba rakotvornega pouka po naših šolah. — Bodimo enkrat odkriti in poglejmo naše šolstvo s kritičnim očesom našega ljudstva. Masa ljudstva je prepojena z materijalizmom. Vsa dosedanja kulturna sredstva niso mogla vplivati na dušo mase tako globoko. da bi jo dvignile nad materialistično vsakdanjostjo ter ji odprla obzorje idealnega sveta. Naš človek ogleduje, motri in sodi vsako napravo zgoli iz materialističnega videka. Kar mu v življenju nese, to se mu priljubi, vse kar nima /a njega materijalne vrednosti, odvrača, dostikrat sovraži, ali pa brezbrižno trpi. Vrednost in pomen šolstva je začela narodova masa upoštevati še le zadnje Čase. ko je neusmiljena bojna furiia z neizprosno silo zahtevala znanja, ki ga nudi ljudska šola. Toda tiste gorke ljubezni narodove duše še dolgo ne bo deležno prosvetno delo šole. ker ne more ljudstvo radi materijalizma pojmovati, da je delo šole mučno, težko, da je od uspehov tega dela zavisna blaginja in sreča vsakega naroda. Obupati ne smemo. ker napredek v tej smeri je očiten. Pogled trideset let nazaj nam je jasen dokaz, da se je narodova duša otresla one odijoz-nosti naoram šoli, ki se ie gojila v narodovi duši vse povsod. Vesel poiav je zlasti ta, da stavi socijalizem. katerega se oklepajo socijalno najnižje stoječe plasti ljudstva, za bazo svojemu pokretu in delovanju. dobro razvito šolstvo — Pa zašel sem predaleč, hotel sem le oovdar-jati. da je treba še mnogo kai ukreniti-da postane šola narodova domena, da bo vsepovsod priljubljena in da jo bo ljudstvo vzljubilo, kakor punčico v svojem1 očesu. K temu bo pripomogel po mojem naziranju prav mnogo rokotvorni pouk-ker bo nudil masi ljudstva neposredno tudi materijalne dobrine. In s tega videka bo treba napraviti načrt, po katerem sc bo pouk vršil. Kako naj bi se gojil rokotvorni pouk-Svoj početek ima v risanju. Spoznavam0 p oče tli ih geometrijskih oblik, ie gotovo velike važnosti. Paralelno z risanjem tvorijo učenci like s palčicami. Kombinacije od priprostih do sestavljenih likov so tako mnogovrstne, da ne bo primanjkovalo izbire. Važen moment na tej stop-nji so vezi in sklepi, stabilnost in čvrstost napravljenih objektov, če se poslužlmo_ na tej stopnji vseli treh dimenzij, napravimo lahko kaj lične in praktične objekte. ki imajo poimen v vsakdanjem življe-nju. Sem bi uvrstil primitivno Dletenje ybic. viter, žice in žime. Pletenine bi se gabile mesto ploščic k napravljenim objektom. Orodje, ki pride tu v poštev, bi t1j!o: nož. škarje (za lesene šibe in palice) šilo, sčipec. kladivo in klešče. Izae-javali bi se na tej stopnji okraski, okviri, obešala, nastavki, pletenine i. t. d. seveaa vse iz palčic in primitivne pletenine. Druga stopnja bi bila obdelovanje rilošč. Tu sem bi že spadalo nekai mizarskega orodja kakor: žaga. oblič. sveder, dieto. pila. gladež i. t. d. Raba orodja je važna. Pri tej priliki je uvaževati moment brušenja in popravilo orodja. Na tej stopnji bi se obdelovale in Drikroje-vale ploščice in palice. Smiselno druženje plošč in palic da nebroi praktičnih i predmetov. Druženo oblikovanje prve In druge stopnje nam nudi predmete gospodarskega pomena. Stol, klop. klopice, etaža, žličnik. gajbica i. t. d. bi bili produkti te stopnje. Tretja stopnja bi bila obdelovanje lesa. naprava in poprava raznega domačega orodja. Na deželi bi bila ta stopnja neprecenljive važnosti. Bili so časi. ko si je znal naš kmet napraviti vse orodje doma. Danes kupuje vse. ker so oni. ki so kaj znali, pomrli, mladi se oa niso ničesar učili. Tvorniške tkanine so pregnale kolovrat iz naših domov, inozemski fabrikati so izpodrinili naše orodie. Ne bi bilo to še tako velika nesreča, če bi ne bila uničila v našem ljudstvu tudi smisel za domačo obrt. Toda gola resnica je, da iie zna skoraj nobeno dekle več presti, in noben moški nima več smisla za napravo domačega kmečkega orodja. Narodno gospodarstvo tipi v tem neizmerno škodo. -• Da se povrnem k stvari. Na tretji -stopnji bi bilo treba seznaniti mladino z domačim gospodarskim orodjem zlasti z vsemi deli voza. pluga, brane i. t. d. Učilo naj bi se delati zlasti one dele orodja, ki se radi starejo kakor: toporišče, ročice. tehtnice, oje. škarje (pri vozu) preme itd. Razumeti morajo učenci sestavo kolesa. Tu sem spada že precejšnja zaloga orodja kakor: mizarski stol. razne sekire, žaga. pile. svedri, obliči. dleta itd. Najvažnejša naprava pa se mi zdi rezilni stol (rzevni stol), ki je znan menda le v ribniškem in velikolaškem akraiu. Naprava je zelo priprosta. a se da tako mnogovrstno rabiti, da bi izgubil mož »suhe robe« takoj vse veselje do dela., če bi izivnega stola ne imel. Ta priprava je ognjišče rokotvornosti Ribničana in La-ščana. V nadaljno stopnjo bi spadalo modeliranje. ki je zlasti velikega pomena za one kraje, kjer je razvita steklarska, lončarska in železna obrt in industrija. Pozabiti bi se ne smelo udelavanie lesa, umetno izrezovanje in izžiganie. Spoznavanje barv in lakov — barvanje, lakiranje, imitiranje — vse to spada k roko-'Vorneim pouku, ker se s tem zadnje navedenim goji čut in ukus za lepoto izvršenih objektov. Je sicer še mnogo druzega. ki spada k rokotvorneimu Pouku, toda moj namen ni podati tu kak podroben načrt, zadovoljen bom. če vzbudim za stvar potrebno zanimanje. Kedaj naj se uvede rokotvorni pouk. fričetek rokotvornega pouka bi bilo 3. ^lsko leto in naj bi se raztezal do konca eolske obveznosti, t. i. do konca nadaljevalne šole Svaril bi tu pred tistim igrač-:>:attjem s papirjem in lepenko, ki nima nobene uraktične vrednosti. Kar niin/i |,f>mena za življenje, naj se ne dela, tem-več le to. kar meri na praktično uporabo ali na predmet tukajšnje praktične vrednosti. Pri tem se spominjam na ročna dela ^klic. Koliko truda, koliko vbadljajev z1 zanjk — in konec vsega truda je ubog ^orček brez vsake praktične uporabe. * oznal sem šole. ko so dosegle deklice sliko spretnost v kvačkanju, vezenju in D,etenju — a čipke, nogavice in rokavice si kupovale; raztrganega perila pa ni-.0 znale zakrpati, kaj-li še narediti novo .rajco, predpasnik ali krilo. Veliko truda ^ napora --- malo užitka — učenje, da , Pozabi. Važnejši kakor v vsakdanji, V r.°kotvorni pouk v nadaljevalni šoli. dobi ima mladina večjo fizično spo-Jv °st in več smis!a za praktično delo. Ven'en sem pa tudi. da bo dobila mla- dina v teh znano razposajenih letih v ro-kotvornein pouku primerne vojke moralne vrednosti. — Spominjam se na nekaj podobnega iz svojega delovania na deželi. V mojem službenem kraju — (bilo je leta 1896.) — je bila trtna uš uničila vse vinograde. Začelo se je pridno z obnovo novih nasadov. Na milijone trt je bilo treba nabaviti. Kje dobiti požlahtne-nih trt? Poslužili smo se mladine ponav-ljalne šole. Pričel sem jih učiti ceplenja. Hitro in spretno jim je šlo to delo od rok in v kratkem smo imeli pravo tovarno za copfenje trt. 'Najboljši in najspretnejš^ ceplarji so bili ti učenci; tolike vestnosti in marljivosti ni bilo najti nikjer. — V tej dobi bi bil rokotvorni pouk mladini moralni vade mecum. Obseg rokotvornega pouka ie silno obsežen in prepričan sem, da bo kraj od kraja zelo variral. Ne bo se prilegalo za vsak kraj eno in isto. kakor ni vse za \rsacega, niti vsak za vse. Pouk bo moral biti krajevnega pomena in potrebe, individualnega značaja, ker bo treba upoštevati zmožnosti in nagnenja. Obseg rokotvornega pouka bodo določevali trije faktorji: lokalne razmere, sposobnost učitelja in individualnost mladine. Vsak kraj ima nekaj specielno svojega; to bo treba uvaževati, če hočemo pouku uspeh, med ijudstvom zadovoljnosti in pri mladini vnemo za pouk. — Paziti bo treba, da se ne zabrede s poukom v moistrovanje posameznih rokodelcev. Rokotvorni pouk nima namena klicati v življenje izurjenih rokodelcev, temveč gojiti v mladini ročnost in ljubezen do dela ter dajati na-jx)tke njihovemu bodočemu poklicu. Rav-notako pogrešeno bi bilo. če bi se gojila «tisočera umetnost« (Tausendkunstlerei). Nevarnost je, da postane tak učenec domišljav v vase zaljubljen nestanovitnež, ki ne najde nikjer svojega poklica. — Pri upeljavi rokotvornega pouka tedaj preudarek. premislek, da se doseže oni cilj, zaradi katerega je poklican v življenje! To so, dragi čitatelj. kaj ne. teoretične misli. Kako pa s praktično uredbo? Kdo naj uči? Kje so za to izvežbani učitelji? — Česar ni, treba bo dobiti. Poznam mnogo učiteljev, ki bi jim izvedba omenjenega načrta ne delala bog zna kakšnih preglavic, da bi le imeli uotrebno orodje in primeren načrt, pa bi takoj pričeli z delom. Toda obojega ni. ne orodja ne načrta. -— Za naše razmere primeren načrt bo treba seveda sestaviti. Stvar bo morala vzeti v roke enketa. ki bo sestavljena iz strokovnjakov in praktično izkušenih učiteljev. Prav bi bilo. da se ozre ta enketa tudi po načrtih rokotvornega pouka onih držav, kjer se ta pouk goji že več let. — Orodje in kar ie potreba za pouk. nabavili bodo. kakor druga učila. krajevni faktorji. Uverjen sem. da bo tudi država v ozira vrednih primerih priskočila na pomoč. Najtežje vprašanje je, odkod vzeti toliko, za ta pouk siposobnih učiteljev? Zopet sem pri nesrečni pripravnici. ki ne nudi učiteljstvu dovolj in takega znanja, da bi zamoglo brez večnih kurzov vršiti s pridom svoje delo med ljudstvom. Edina rešitev ie zopet kurz. dokler se porodniški domovi uči-leljstva časovnim razmeram in potrebam ne reformirajo. Obrtna šola bo morala zopet nekai iz svojega duševnega kapitala ljudskemu šolstvu posoditi. Upam, da ta kapital ne bo brezobresten, ker sem uverjen. da se bo z uvedbo rokotvornega poufka v ljudskih šolah povzdignilo in razmnožilo obrtno šolstvo zelo bujno po naši kraljevini. H koncu bi odgovoril le še na vprašanje. kje naj bi se pouk vršil? — Če lc mogoče, naj bi bila za ta pouk posebna soba; kjer pa ni prostora, uporablja naj se šolska soba. Pred letom sem pisal v »Učit. Tovarišu« »Nekaj misli o gospodinjskih tečajih«. Ob tisti priliki sem poudarjal. da ie skoraj v vsaki župniji kak društveni dom. Tam stoje dvorane po tedne in mesece prazne. Ali bi ne bilo praktično in ljudstvu v korist, če se dajo taki intennistično uporabljeni lokali na razpolago pouku in kulturnemu stremljenju ! — Sicer sem pa mnenja, če ima ljudstvo dovolj gmotnih sredstev za manj važne stvari, moralo bo najti tudi sredstev za one neobhodno potrebne naprave, ki ga bodo duševno in gmotno dvignile na višjo kulturno stopnjo. K sklepu samo še to. da ie treba pred uvedbo tega pouka temeljitih premislekov. ker mnogo zavoženega se da spraviti na pravo pot, zavoženih javnih zadev pa nikoli, da bi ne metale dolge uničujoče sence za seboj. »Naglost ni dobra«, je rekel polž. ki je lezel sedem let čez plot in padel konečno na ono mesto nazaj, s katerega se je podal na pot. — Ni vsak strokovnjak — strokovnjak, kakor ni vsak mojster — mojster. Gorkota je blagodejen pojav; razbeljena peč je tudi gorkota. a ta te opeče. Prevdarek je več vreden, kakor deset ur hoda._ MIROSLAV ZOR: Počitniška potovanja. Velik je pomen učil in nazoril pri pouku. to j>oudarjajG vsi stari in moderni pedagogi — in po pravici, kajti, kako si more otrok, ki se šele duševno razvija, predstavljati iz samih besed dotični predmet. Seveda — lahko si ga predstavlja, toda talko nepopolno, tako površno, da se o pravem predstavljanju niti govoriti ne more. Pri nekaterih predmetih, n. pr. pri zgodovini in zemljepisju se pa sploh ne more pripraviti zadostnih učil. tukaj je največje važnosti dobra slika in živa učiteljeva beseda. Marsikdo od cenienih tovarišev je sam izkusil v letih svojega Študiranja kako dolgočasen je bil pouk pri nekaterih učiteljih in nasprotno, kako je bil zanimiv zopet pri drugih. Kaj je bilo temu vzrok? Samo učitelj, ki je znal lepo in živahno podavati predpisano snov. ki je znal vplesti med podavanje razne anekdote iz lastnega živiienja, z lastnih potovanj. Tak pouk je zanimiv in živahen in vsak učenec napeto posluša učiteljeve besede. Kako pa si pridobi učitelj spretnost zanimivega podavanja? Kakor pri vsem učenju, tako so tudi tukaj največje važnosti učila in doživljanje. Samo oni lahl/? prejiričevalno govori, ki je videl in slišal, kratko rečeno, ki je doživel to, kar pripoveduje. Sedaj pa vzemimo zemijepisje. Kako bo učitelj poučeval zanimivo, če pozna pokrajino, v katero duševno popelje svo-¡e učence, le iz knjig? Ali se iim ne bo zdel pouk presuhoparen, ker iim učitelj pripoveduje le Statistične podatke, v knjigi opisane socijalne razmere itd. pa še to z veliko nesigurnostjo. brez lastnega prepričanja! Učiteljeva naloga je vzgajati njemu poverjen naraščaj v dobre državljane. Vsak dober državljan pa mora poznati svojo ožjo in tudi širšo domovino, kajti le tedaj bo ljubil svoj dom, le tedai bo ponosen na svojo državo. Ravno ljubezni in narodnega ponosa posebno primanjkuje mlajšemu svetu, ki ga je izj>revrgla vojna iz idealnooožrtvo-valne narodnosti v najpodlejši egoizem, ki gre samo za denarjem in osebno koristjo. Učitelj, ki ie vzgojitelj mladega naraščaja lahko največ pripomore, da se vzgoje državljani, ki ljubijo svojo domovino ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem. Ne samo to kar mora. kar more, to je vsakdo storiti dolžan, posebno v naši mladi Jugoslaviji. Učitelj mora sam poznati svojo domovino. potem bo šele lahko pravilno reševal svojo nalogo. Svojo domovino spozna pa najlažje, če jo prepotuje. Torej potovanje! Učitelj ima mnogo prilike za potovanje v velikih in drugih počitnicah med letom. Počitnice potrebuje učitelj, da se spočije od duševnega napora, ki ga ie imel med letom, in najlepši ter obenem najkoristnejši ie odpo-čitek in razvedrilo na potovanjih. Potuj po svoji domovini, da se ozdraviš in, da jo spoznaš! Mnogim niso dana sredstva za potovanje toda lahko bi se temu odioomoglo. Dijaki imajo svoj ferijalni savez. ki jim nudi največje ugodnosti, zakai ne bi imelo tudi učiteljstvo svojo počitniško zvezo. Morda bi se dalo učiteljsko društvo združiti s ferijalnim savezom in ootem bi potovali dijaki in učitelji vzajemno ter se i medsebojno podpirali. Ali se res kaj takega ne bi dalo izvršiti? Začelo se je gibanje pred kratkim, priglasilo pa se je le učiteljstvo iz treh krajev širne Slovenije? Kje oa so drugi? Ali je res med učiteljstvom tako malo zanimanja za potovanje? Začetek je seveda težak, kakor povsod. a z le malo vztrajnostjo se bo dosegel naš cilj. Začetkom junija — natančni čas se še pravočasno objavi — se ho vršil sestanek vseh prijateljev potovania v Ljubljani in zato prosim cenjene tovariše in tovarišice. naj se prijavijo za sestanek in pošljejo svoje naslove, morda tudi na kratko označeno svoje mnenje na naslov: M. Zor, Mokronog 12. i mini i im——11» iiiiii ■gT—rir-r-irm—rT — Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Učitelisko društvo za ormoški okraj z- leti dne 2. junija 1921 v Središče, ter zboruje v tamkajšnji šoli ob pol 10. uri dopoldne po sledečem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Društvene vesti. 3. Življenjepis Davorina Trstenjaka. Podava tovariš Anton Porekar. 4. črtice iz življenja tovariša Ivana Kosija. Podava tovariš Franjo Megla. 5. Učitelj orgamist — podava tov. Domicijan Serajniik. 6. Slučajnosti. Društvo je mnenja, da malce raz-vedrila nobenemu tovarišu ne more škodovati. Zato pričakuje, da se vdeležijo izleta vsi tovariši in vse tovarišice iz okraja ne vpoštevajoč ali imajo par kilometrov več ali manj do Središča. Da se to-raj vidimo vsi! — Odbor. + Učiteljsko društvo za kočevski okraj zibo-ruje dne 4. junija v Sodraižici. Zborovanje združeno z občnim zborom se prične točno ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Potrošačika zadruga. Poroča nadučitelj M. Vrbič. 2. ¡Občni zbor: a) ■Nagovor predsednika, b) Poročilo tajnice in bla-gajničaike. c) Voliteiv novega odlbora. d) Volitev delegatov za skupščino UJU. 3. Slučajnosti. Pod-noštevilne udeležbe se nadeja Odlbor. + Okrajno učiteljsko društvo za litijski okraj zboruje v Ljubljani dne 4. junija 1921. Dnevni red: 1. Ob pol 9. uri dop. ogled tobačne tovarne. Vsi udeleženci nai se točno ob navedenem času zbero pri tovarniškem vratarju. 2. Nato se vrši zborovanje v J. mestni deški liud. šoli na »Ledini« z naslednjim sporedom: a) Tovariš .Janko Blagajne: »Nekai smernic o rakotvornih tečajih«. b) Tovariši c a Franja Jankovičeva: »Razgovor o delovanju učiteljic na izvenšolskem polju spe-ciietaio za naš okraj.« c) Resolucije glede zakonskih učit. parov. — d) Prosti predlogi in nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. + Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. maja 1920 ob 8. uri zjutraj v okoliški šoli (spodaj) v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v letu 1920. 2. Poročlilo nadzorstva. 3. Oddhremje letnega računa za 1. 1920. 4. Citanje revizijskega poročila »Zadružne Zveze« v Celju in ukrepi radi njega). 5. Volitve v nadzorstvo. 6. Slučajnosti. Naše zadružnike v Celju in v bližnji okolic! vabi k obilni udeležbi Odbor. + Krško okrajno učiteljsko društvo zboruje v sdboto dhe 4. junija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v risarski dvorani mešč. šole. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Predavanje tov. Frana Zagonca in tovarišice Milene Žagar.ieve: »Izvenšolsko kulturno in prosvetno delovanje učiteljstvai« (zadnje s posebnim oziram na delovanje učiteljic). 3. Volitev delegatov za delegacijsko zborovanje v Celju. 4. Slučajnosti. Popoldne ob 3. uri predstava »Pogumni Tonček«, ki jo priredi krška ljudska šola v prid »Jugoslovanski Matici«. + Učiteljsko društvo za Svetolenartskj okraj zboruje v sredo 8. junija t. 1. pri Sv. Juriju v SI. Goricah ob 10. uri dopoldne z dnevnimi redom: 1. poročilo predsednikovo o društvu samem in širšom sosvetu iz Ljubljane; 2. zapisnik; 3. poročilo o podrobnem načrtu zemljepisja in zgodovine po enketi; 4. zgodovina domače šole ref. tov. Mat. Perger; 5. določenje in podedovanje spala pri rastlinah, živalih in človeku, po tov. Jakopecu: 6. predlogi, nasveti. — tovariši, tovarišice, pridite vsi, bo marsikaj novega in poučnega. — Odbor. Iz Jugoslavije. — Načrt šolskega zakona. Komisija, ki izdeluje po naiogu ministrstva prosvete enotni šolski zakon za vso državo, je končala načelno razpravo o načrtu zakona. V načelu je izrečena popolna enakopravnost med učitelji in učiteljicami, ki so jim zajamčene materijalne pridobitve zadnjega zakona o plačah. Sprejet je tudi princip šolskih upraviteljev, ki so obenem predsedniki krajnih šolskih odborov. in okrajnih nadzornikov, ki vršijo posle v lastnih uradih ločeno od drugin oblasti. Načrt vsebuje novo poglavje o ustanovah za narodno prosveto. Za vstop v šolo se zahteva dovršeno sedmo starostno leto. Za razred je potreba 40 otrok. Načrt govori o socijalnern šolstvu za gluhoneme, slepce, manj nadarjene in zanemarjene. Učiteljstvo na teh šolah je no pravicah slicno onemu meščanskih šol. Okrajni nadzorniki bodo začasni in stalni. Pri njih imenovanju pripada pravica predlaganja tudi Udruženju jugoslovanskega učiteljstva. Prehodne določbe govore o zavarovanju pridobljenih pravic in o postopanju za uveljavljenje novega zakona v vsej državi. Načrt bo raz-motrival najprej glavni prosvetni svet. Ki bo organiziran tako, da dobi iposebno sekcijo za osnovno šolstvo. — Pravila o učnih knjigah in pomožnih učilih. »Uradni List« z dne 10. t. m. prinaša naredbo ministrstva prosvete glede izdajanja in zalaganja učnih knjig in pomožnih učil za narodne, srednje in strokovne šole. ki so podrejene ministrstvu prosvete. Vse one, ki bi se zanimali za ta navodila, opozarjamo na štev. 50. »Uradnega Lista«. '■i — Oprostitev vojaške dolžnosti. Ministrski svet je sklenil, da se oproste učitelji vojaške dolžnosti do konca 1. 1922. radi velike potrebe učiteljskih moči. — Okrajna učiteljska konferenca za T jubljano se vrši v četrtek dne 16. junija t. 1. v dvorani Mestnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev konference. i 2. Volitev jdveh zapisnikarjev in dveh overovateljev. 3. Nadzornikovo poročilo. 4. a) Fr. Grum, Andr. Skulj, Fr. Belin: Učiteljevo prosvetno delo. b) Milka IJmbergerjeva: Pomen in naloga pevskega pouka v ljudski in meščanski šoli. o) Janko Blagajne: Važnost rokotvorne-ga pouka v ljudski in meščanski šoli. 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu novih knjig. Dotične nasvete je najkasneje do 1. junija t. 1. naznaniti načelniku knjižničnega odbora Fr. Maroku. 6. Volitev štirih članov in njih namestnikov v knjižnični odbor za prihodnjo upravno dobo. 7. Volitev štirih Članov in njih namestnikov v stalni odbor za prihodnjo upravno dobo. 8. Samo-stalni predlogi, ki jih je najkasneje do 1. ¡unija t. 1. naznaniti stalnemu odboru. Ljubljanski učiteljski pevski zbor ima skupno pevsko vajo v sredo, dne 1. junija ob 20. uri na učiteljišču. — Pevo-vodja. 1 * — Podporno društvo na drž. mos. in žen. učiteljišču v Ljubljani se obrača do vseh bivših gojencev in sroienk tega zavoda, naj se spominjajo s kakim prispevkom društva, ki jim je tolikrat pomagalo ne le s knjigami, ampak tudi s podporo za časa bolezni itd. Obe društvi sta bili prisiljeni dati svojo temeljno glavnico kot vojno posojilo in vsled tega je vsahnil vir rednih dohodkov za podporo revnih gojencev in gojenk. Prispevki z izrecno opombo ali za moško ali za žensko učiteljišče naj se pošiljajo na ravnateljstvo obeh učiteljišč v Ljubljani, Res-Ijeva cesta 10. — Netečai za sprejem v nižjo šolo vojaške akademije v Beogradu. Letos se sprejme v to šolo do 250 gojencev. Kdor želi vstopiti v vojaško akademijo, se mora s pismeno prošnjo obrniti do upravnika vojaške akademije najpozneje d^ 31. junija t. 1. Prosilci moraio dokazati, da so dovršili šest gimnazijskih ali ne-alčnih razredov. Natančnejši pogoji so razvidni v 55. štev. »Uradnega Lista« z dne 21. t. m. — Nov učiteljski list. V Novem Sadu je pričel izhajati »Učiteljski Vestnik«, list za učitelje i školu«. Prinašal bo. kakor pravi v svoji 1. številki, važnejše na-redbe in razpise ministrstva prosvete in podrejenih šolskih oblasti. Hoče pa tudi prinašati važnejše stvari v madžarskem in nemškem jeziku, da bodo list umeli madžarski in nemški učitelji, ki službujejo v Vojvodini. Ta slednja namera se nam ne zdi na mestu. Tovariši Madžari \n Nemci naj se v prvi vrsti nauče državnega jezika, ako hočejo, da jih redi maj-ka Jugoslavija. Vsako drugo popuščanje od naše strani je neopravičljivo in nedopustno! — Smrtna kosa. V Krškem ie umrla dne 17. t. m. gdč. Danica Š a n t e 1, bivša učiteljica v ¡zavodih »Šolskega Doma« v Gorici. Pokojnica ie bila hči obče-znanega profesorja goriške gimnazije A. Šantla odnosno sestra priznanega umetnika Š. Šantla. profesorja na tukajšnji tehniški srednji šoli. Bila je umetniško zelo naobražena učiteljica; velike sposobnosti ie zlasti kazala za slikarstvo in glasbo. Bodi ji lahka žemljica v odrešeni domovini ! — Ptujsko učiteljsko društvo se udeleži dne 2. junija t. 1. zborovanja ormoškega učiteljskega društva v Središču. Odhod iz Ptuja 9.30. prihod v Ptuj ob 17.30. — Ivan Klemenčič. t. č. predsednik. Književnost in umetnost. Zvonček. Vsebma aprilske Številke: 1. Miroslav Kunčič: Mladi Jugosloven. Pesem. 2. E. Gangl: Kaipetan Hrnjak. Povest. 3. Janko Leban: Tožeče drevce. Pesem, 4. Koprivniik v Bohinju. Podoba. 5. Utva: Čudotvorni kresilnik. Pravljica. 6. Ewald Hivmek: Pripovedka o dvonožcu s štirimi podobami. 7. Ivan Alib-reht: Nagajivka. Pesem. 8. Marija Grošljeva: Uspavanka. Pesem. 9. Pavel Plesničar: Vojvoda Živo j in MišiB. Življenjepis s pod(Jlx). 10. Miroslav Kunčič: Na poljano. Pesem. 11. Srednja vas v Bohinju. Podoba. 12. Marjeta Sršenova: Črngrob. Pesem. 13. Ivanka Kalinova: Ob potoku. Pesem. 14. Pouk in zabava. 15. Kotiček gospoda Doropoljskega. A. Melik, Jugoslavija, Zemljepisni pregled 1. del. »Pota in cilji« 5. im 6. zv. 1921. izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 80 str. 282. Cena mehko vezani knjigi na finem ¡papirju 60 K, broš. na slabšem papirju 42 K. Poštnina mehko vezani knjigi 3 K, broš. 2 K nepriporočeno. — Ako hočemo svojo državo ljubiti in spoštovati jo mo- ramo najprej poznati. Spoznanju Jugoslavije bo izvrstno služila knjiga, ki je ravna izšla pod zgo-¡naj navedenem naslovom ki ki prinaša natančen opis naše države v geološkem, gorofpisnem, hi-drograitskem, klimatičnem, narodnostnean in gospodarskem pogledu. S posebno vnemo sta izdelani poglavji o prebivalstvu in o narodnem gospodarstvu, ki bosta zanimali najširše sloje, zlasti trgovce in industrijalce, za katere je poznanje držaive največje važnosti. Učiteljem in dijakom ¿e pa knjiga neizčrpen pripomoček pri razlagi oziroma pri učenju domovinoiznanstva. Pripomniti ije še treba, da obravnava pisatelj tudi jugoslovansko zemljo izven "naše države. Knijigo toplo priporočamo. Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. «št. 6. »Dane« v češčini. V založbi Fr. Švejda v Pragi je .iz>šel kot drugi zvezek »Švejdoive kni-iiovne češke mladeži« prevod Rapetovega »Daneta«. Prevod je oskrbel znani naš češki tovariš Adolf Šustr, eden izmed prvobariteljev češkega učiteljstva. Vsem češčini veščim tovarišem In tovarišicam toplo priporočamo Šustrovega »Da-nieia«, ki nam je nov lep dokaz vzajemnosti češkega in slovenskega učiteljstvia. Ljubljanski Zvon. Vsebina majskega zvezka je sledeča: 1. Igo Gruden: Na večerni promenadi. 2. Ivo Sodi: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih^ (Dalje prihodnjič.) 3. Dr. ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporodite-Ijev. (Dalje prihodnjič.) 4. Parni Verlaine — A. Defoeljak: Jesenska ec Z se priporoča kot edina tovarniška zalega šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna ====== strojna popravila. ■ —= S5 » 3 as Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) Večletno jamstvo! Ugodni plačilni pogoji! ČEVLJI najlepše oblike in najboljše kakovosti ČEVLJI Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157. Cenik franko zavoj: veljaven od 1. maja 1921 naprej do preklica. moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . boks z robom, poiov. za štrapaco: moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravina z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . . „ kravina s kapicami in podkvami ..... črni 590 -580'— 490'- 490'- 470'— rujavi 660-— 600"— 530'— 530'— 550--510"— rujavi 680 — moški, gojzerski hribovci. . ženski, boks z lak - kapico in robom...... „ Ia boks z robom, pol. „ Ia boks z robom polovični, skotska fasona „ teletina z robom (štra- pacni)...... „ belo platno : visoki K 420 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 320"—. 590 — 520 - 470-— 680--610-— 640-- 510 — Po meri izdelani čevlji veljajo 10°/o več. Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju. Za n8jvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno pooravilo. Vsi izdeiki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: ftnlina cnl7 E. <3angl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina, ill. Trpini. L/U 111 tu auiz. Trdo vei K 18>_ ......... fltrncbi r\Af*r Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregorjeva (Stepanfifeva). ULIU3KI UUCI |grjCe za mladino otroških vrtcev in ljudskih šol. Broš. K 16'—. h. PODKRRJŠEK; Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Mamen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MlhREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, bro$. K 14-—