Izhaja trikrat 0 LITI K A KO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znala mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din IS.—, — Uredništvo in upravai Maribor, Rolka ceste J. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun St 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De* lovska zbornica ~ Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo, — NetranUrana pisma se ne sprejemajo. — Mati oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mak oglasi. M siv šjo v socialne namene delavstvu in namešiencem. vsaka beseda Din 0J0 gmmmaaamagggamgggaaitmmmgmmiggmm^mmmmmtimmggmgtmmaammgammggmgmmgmmggmgggmmm Štev. 101 » Maribor, torek, dne 3 septembra 1940 • Leto XV Delo z narodom je za narod . . . Kruta je usoda pravimo, kadar nas zaloti neprijetna stvar, ali nesreča, ki se ji nismo mogli ogniti zaradi nadnaravne sile ali pa zaradi naše nesposobnosti. Nesreča je tu in nam prokleto malo pomaga opravičevanje, ali pa ob-dolževanje tega, ali onega. Vprašanje je le, ali smo dovolj previdni, oprezni in dovolj sposobni, da uravnavamo svoje življenje tako, da se ognemo neprili-kam, ki nam utegnejo biti v nesrečo. Tako je v navadnem življenju, tako je v javnem življenju. Ves svet bridko občuti danes, kako silno razjeda in uničuje živce človeštva vojna furija in njene metode. Strašna bolezen, epidemija, je grozno živčno stanje, v katerem se nahaja ves civilizirani svet. Poznamo živčno vojno in njene posledice, nikogar pa ni, ki bi rekel, da je dovolj tega zatiranja človeškega rodu in njegovega duha. Zakaj imamo živčno vojno? Človek je živo bitje, ki misli in hoče delati in sodelovati v svojo in splošno korist. To je človekovo naravno poslanstvo, ali kakor bi nekateri rekli, božje poslanstvo. To je naravni in u-koreninjeni čut, ki se je razvil do višje Popolnosti s civilizacijo, in civilizacija iiJlR zopet svojo naravno in neodpravljivo pot, po kateri stremi preko vseh ovir naravnost k Višji (popolnosti. — Civilizacija ne prenese mrtvila in ne reakcije. Tudi ob najhujši reakciji dviga in dvigne svojo glavo s ponosom in u-spehom. Ta ideal imamo in ga moramo imeti. Vojna nam povzroča živčno vojno na eni strani, ker je zagrnjena z nepro-dorno kopreno. Ta koprena se pa razteza bolj in bolj na vse javno življenje. Dan za dnevom se nahajamo pred ugankami javnega življenja, t ^ h ; s, - -* t - ! - s tem se povečava živ- čnost. Civilizacija človeštva bi morala biti temelj napredku. Brez tega temelja prehaja človeštvo v ideološki anarhizem, pretvarjajo se vrednote kulture v atome, ki jih sproti razprši veter v vse-mirje in so izgubljeni, Ali človeški duh ne miruje. Ustvarja si svoje ideologije in zbira svoje sile izven sodelovanja. Sile rasejo in civilizacija jim je temelj, na katerem se u-veljavijo sami, ker niso imeli prilike, da bi bili sodelovali v procesu razvoja. To so takozvane duhovne revolucije, ki k) v. ** Ig Grgiče ute- V interesu civilizacije je torej potrebno sodelovanje vseh narodnih življenjskih sil, da ne nastopijo strahoviti krči. Narod potrebuje svobodo, ker želi in hoče sodelovati v vseh vprašanjih. Med narod spada tudi delavstvo. . \ & _____ Cerkev In nemški režim S konference nemških katoliških škofov V Fuldi v Nemčiji so imeli nemški škofi konferenco, na kateri so sklenili, da izdajo 8. septembra pastirsko pismo, v katerem bodo izrazili Hitlerju priznanje naporov za ustvaritev tretjega raj-ha. Na konferenci je bilo navzočih 45 škofov. Poročali so predvsem trije škofi, ki so bili pred konferenco v Rimu, kjer so ugotovili, da so se odnošaji med nemško vlado in cerkvijo ublažili. — škofje so tudi sklenili, da bodo v vseh cerkvah stalno molili za zmago nemškega orožja. Portugalska pošiljk zlato v Ameriko. Portugalska je poslala v Zedinjene države za 3 milijone dolarjev zlata. Ob oblet i a mci vojne Dne 1. septembra je minulo leto dni, odkar je pričela vojna v Evropi, ko je Hitler v nemškem državnem zboru izjavil: »Od 5.45 minut streljajo naši topovi nazaj (na Poljake).« H t -,-kj t,j/trs, kt Do 24. avgusta 1939 se je računalo s tem, da bo nastopila proti Nemčiji zveza treh velesil: Anglije, Francije in Sovjetske Rusije. Pogajanja za ta skupni nastop so se vršila več mesecev. Zato je kot bomba učinkovala vest, da je I Sovjetska Rusija vodila istočasno pogajanja z Nemčijo in jih 24. avgusta za-i ključila s sklenitvijo nenapadalnega pakta. Ruski komisar za zunanje zadeve Molotov je tedaj izjavil, da bo ta pogodba zajamčila mir v Evropi. Tudi Nemčija in mnogi drugi so bili mnenja, da si Anglija in Francija ne bosta upali še nadalje podpirati Poljske in tvegati vojne radi Gdanska. Toda Anglija in Francija nista preklicali svojih jamstev Poljski. Ko je dne 31. avgusta bila v Moskvi ratificirana rusko-nemška nenapadalna pogodba, je par ur nato izbruhnila vojna Nemčije proti Poljski. Kar je sledilo je znano. Poljska je bila pregažena in razdeljena med Nemčijo in SSSR. i Nato je v letošnji spomladi Nemčija pričela vojno proti Norveški in jo za- V»« t« Md*Ev;£gV sedla, Danska se ji je udala brez odpora, kmalu nato je pregazila Holandsko, Belgijo in Luksemburško ter nato prisilila na kolena tudi Francijo. Ko je bila Francija že v agoniji, se je priključila Nemčiji Italija. Sedaj si stoje nasproti Nemčija in Italija na eni in Anglija na drugi strani. Vojna je zajela že dva kontinenta: Evropo in Afriko. SSSR je vojno izrabila za ureditev mejnih spornih vprašanj. — Epizoda v evropski vojni je bil rusko-finski spopad. Brez spopadov pa se je rešila cela vrsta drugih zapletenih mejnih problemov. Toda vojna med Anglijo m Nemčijo ter Italijo se nadaljuje in stopa v drugo leto. Konca ji ni videti, pa tudi tega nihče ne ve, ali bo mogoče plamen vojne omejiti. Posledice vojne pa čuti delovno ljudstvo, ki nosi tudi vse žrtve. * Mesec dni že traja ob Rokavski ožini med Anglijo in Nemčijo strahovita borba. V rojih po sto do tisoč lovcev in bombnikov napada z nemške strani Anglijo in z angleške strani Nemčijo. Poleg teh napadov pa nosijo smrt in razdejanje z obeh strani dalekometui obrežni topovi. V Rokavski ožini se vrše spopadi in napadi, ali spričo velikanske angleške mornarice se v tej ožini še vedno vrši pomorski promet. Hitler je ponudil po padcu Francije Angliji razmeroma ugoden mir. Nemški listi te dni pišejo, da ponudba miru ni imela namena uničiti angleško vodilno svetovno vlogo, marveč ji to vlogo prizna tudi v novem gospodarskem redu. Anglija ponudbe ni sprejela in še naprej kaže svojo odločnost, da hoče vztrajati do konca zmage. Nič ni gotovega, kako se bo vojna razvijala, ki prinaša toliko materijalnih in človeških žrtev. Ameriški opazovalci sodijo po sedanjem položaju, da bo vojna trajala še vso zimo in morda celo dve leti. Nemčija ima pred seboj težko nalogo, da izkrca svojo vojsko na otoku, To je, kakor dokazujejo strahoviti boji, korak silne vztrajnosti in odločnosti. Ugodno je za Nemčijo, da zanjo ni na vzhodu in jugovzhodu nobene nevarnosti, k temu je pripomoglo pomirjenje v donavski kotlini. Na drugi strani se je pa upravna naloga Nemčije z zasedbo raznih dežel ogromno povečala. S tem so Nemčiji poleg zadovoljivih zmag narasle skrbi za vzdrževanje reda, organizacijo produkcije, pridobitev prebivalstva zase in končno, če bo vojna trajala dalje, za prehrano prebivalstva. Te skrbi so velike in le težko verujemo, da bi se Evropa mogla skozi dolgo vojno sama prehranjevati, ker je blokirana. Romunija se le podvrgla italljansko-nemški razsodbi in odstopila Madžarski 50.000 kv. km Pretekli teden so se sestali na Dunaju italijanski zunanji minister grof Cia-no, nemški zunanji minister v. Ribbentrop, madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister Csaky ter romunski opolnomočeni minister Valerian Pop na posvetovanje o rešitvi madžarsko-romunskega mejnega spora. Inicijativo za to posvetovanje sta dali Italija in Nemčija, ker neposredna pogajanja med Romuni in Madžari v Turn Severinu niso vodila do uspeha, tako Madžari, kot tudi Romuni pa so se obračali neprestano v Berlin in Rim ter tam iskali nasvetov ter pomoči. Sprva je bilo rečeno, da na Dunaju ne bo prišlo do odločitve, kot je prišlo lani v vprašanju razmejitve med Slovaško in Madžarsko, ki sta pristali na arbitražo Nemčije in Italije. Česar niso pričakovali, se je pa potem vendarle zgodilo. Tako romunska, kot tudi madžarska vlada sta pristali na to, da naj razsodita Nemčija in Italija. Kako se glasi odločitev? Razsodba nemškega in italijanskega zunanjega ministra je bila izrečena tako, da pripade polovica Transsilvanije Madžarski in sicer ves severni del od kraja Salonte, preko Velikega Varadina (Oradea Mare), Cluja do Brašova (ki ostane Romuniji), nakar sledi meja grebenu Karpatov, do tja, kjer se stikata madžarska in ruska meja. Romunija zgubi 50.000 kvadratnih kilometrov ozemlja z dva in pol milijona prebivalcev. Kronski svet v Bukarešti je razsodbo sprejel. ozemlja z 2 in pol milijona prebivalcev. Kaj je dosegla Madžarska? Z razsodbo na Dunaju je Madžarska debila prav za prav vse ozemlje, ki ga je prvotno terjala od Romunije. Romunija je ponujala Madžaroih 6000 kv. km ozemlja, Madžari so ga hoteli imeti pa 65.000 kv. km. Romuni so torej ohranili napram madžarskim zahtevam okrog 15.000 kv. km ozemlja in pol milijona prebivalcev. Zakaj se je Romunija uklonila? V Bukarešti pravijo, da se je Romunija uklonila, ker se čuti ogroženo od SSSR, s katero ima pravkar spor radi nekih obmejnih incidentov. Nemčija in Italija pa sta Romuniji dali jamstvo za njene nove meje in to ne samo napram Madžarski, ampak tudi napram SSSR in Bolgariji. V slučaju, ako bi SSSR nastopila proti Romuniji, bi Nemčija in Italija morali na stram Romunije proti SSSR. Izgleda pa, da sta Nemčija in Italija prav lahko dali tako zagotovilo Romuniji, kajti med njima in SSSR je sklenjen dogovor o razmejitvi interesnega področja na jugovzhodu in je SSSR takoj po zasedbi Besarabije in dela Bukovine podala izjavo, da nima več nobenih teženj po romunskem ozemlju. Najbrž bi tudi Nemčija in Italija ne bili odločali sami o madžarsko-romun-skem sporu, ako bi SSSR ne bila na tem vprašanju docela brez vsakega interesa. Kot mejašica Madžarske in Romunije bi sicer morala biti SSSR vab-ena na posvet na Dunaju. V Berlinu in Rimu odločno zanikajo, da bi bila Nemčija in Italija vršili kak- I" šen pritisk na Romunijo, ampak trdijo, da je Romunija sprejela arbitražo docela prostovoljno. Izvedba razmejitve je sedaj prepuščenna Madžarski in Romuniji. Dogovorjena je izmenjava prebivalstva, t. j. prebivalci madžarske in romunske narodnosti iz Transsilvanije imajo pravico opcije državljanstva. — Dano jim je na prosto, da se odločijo za eno ali drugo državo in potem v teku enega leta izselijo. Zasedba odstopljenega ozemlja se bo morala izvršiti v teku 14 dni. Ali bo sedaj mir med Romunijo in Madžarsko? Likvidacijo sporov med malimi držami na jugovzhodu Evrope je treba pozdraviti. Vsekakor pa je način rešitve vprašanja nove razmejitve, kakor je bil uporabljen v pogajanjih med Bolgarijo in Romunijo v Craiovi bolj simpatičen, kot pa je rešitev potom arbitraže. — V Craiovi sta se sporazumeli dve balkanski državi brez posrednikov in drugih vplivov. V takem slučaju je sporazum gotovo mnogo bolj prisrčen, kot pa v drugem primeru. nU-l e.* f S n*i *• 1 cU" “fH'! Upajmo, i* w :►,->*> . ! -- *-■ da bo med Madžarsko in Romunijo popustila vsaka napetost. V L rt t >t t. Boji v Afriki Italijani javljajo zavzetje karavanskega križišča Bune v Keniji, ki leži 90 km od Mojale. V ostalem pa oba tabora poročata samo o letalskih napadih. Torpedirana ladja, ki je prevažala oI roke. Reuter poroča, da je bila dne 30. avgusta torpedirana neka angleška ladia, na kateri so prevažali v Kanado 320 otrok. Otroci so bili vsi rešeni. Veliki letalski napadi Nemcev na Anglijo Angleško vojno poročilo pravi, da so bili v soboto, dne 31. avgusta močnejši napadi nemškega letalstva na Anglijo. Po raznih cenitvah je sodelovalo pri teh napadih okrog 1000 nemških letal. — Obramba je sestrelila 85 nemških letal. 200 nemških pilotov je pri tem izgubilo življenje. Pri obrambi so bile u-deležene tudi češke, poljske in kanadske letalske edinice. ... in Angležev na Berlin V nedeljo, dne 1. septembra so bili večji napadi angleških letal na Berlin. To je bil že četrti nočni napad na Berlin v teku zadnjega tedna. Bombardirana in uničena je bila neka berlinska elektrarna in pa tovarna za letalske motorje. Letalci pripovedujejo, da je bil požar tvornice letalskih motorjev viden 50 km daleč. Ko so se potem letala še enkrat vrnila nad Berlin in sicer v jutranjih urah, je požar divjal še z nezmanjšano silo. Vsled porušenja elektrarne pa je del berlinske podzemske železnice moral prenehati z obratovanjem. Ker pa so oblaki nad Berlinom ležali zelo nizko, so angleška letala bombardirala razne kraje v Nemčiji, med drugim velik premogovnik pri Kol-nu, kjer so nastale velike eksplozije, nadalje tovarne za polnjenje bomb pri Leeverkusenu in tovarno za sintetični bencin v Magdeburgu. Bombardiran je bil tudi veliki dok za popravilo ladij v pristanišču Emden, nad katerim so metali bombe od polnoči do jutra. Zadet je bil bencinski tank pri Rotterdamu na Nizozemskem in nekatera topniška oporišča ob Kanalu. Vrnila so se vsa letala razen dveh. V teku> 1. septembra so nemški napadi na Anglijo precej popustili. V bojih pa je bilo sestreljenih 25 nemških letal, dočim so Angleži izgubili 15 lovskih letal, od katerih pa se je 9 pilotov vrnilo. Izgube Nemcev v zadnjem tednu cenijo na 293 letal in 700 letalcev. — (Reuter.) Nemška poročila navajajo, da so nemška letala dne 31. avgusta nadaljevala svoje sistematične napade na Anglijo in pri tem prodrla že v dopoldanskih urah nad London. — V tej skupini je sodelovalo 30 letal. — Angleška obramba je odpovedala. Letala so potem bombardirala letališča v grofijah Kent in Essex, doke ob Temzi in v Liverpoolu ter minirala angleška pristanišča. Skupno je bilo sestreljenih 133 angleških letal in 74 zapornih balonov, 32 nemških letal pa pogrešajo. Napadi angleških letal na Berlin niso imeli uspeha. Škoda, ki so jo povzročile bombe, je majhna. Nemško časopisje jc silno ogorčeno nad Angleže, ki mečejo bombe kar brez cilja. Nemci so nadalje potopili v severnem Atlantskem morju angleško pomožno križarko »Diinvegan Castle« (15.000 ton). i ,.i Huda ura v Romuniji Vest, da je romunska vlada sprejela razsodbo Italije in Nemčije, po kateri mora odstopiti severno polovico Trans-silvanije Madžarski, je vzbudila silen odmev v narodu. Po vsej Romuniji, zlasti pa v Transsilvaniji, se je polastilo naroda silno ogorčenje. Ljudje dajejo duška svojemu ogorčenju z demonstracijami in izpadi proti vladi. Snuje se organizacija odpora in ljudje v Transsilvaniji izjavljajo, da hočejo raje v odprtem boju z Madžari podleči, kot pa izročiti svoje imetje in sebe sovražniku. Vlada se trudi, da bi prepričala ljudstvo o tem, da je tak odstop ozemlja nujno potreben, ker dobi Romunija istočasno visokovredna jamstva za svoje meje od strani Nemčije in Italije. Ti argumenti vlade pa ne najdejo nobenega odmeva v javnosti in niso v stanju nikogar prepričati. Enotna vsenarodna stranka je popolnoma odrekla. Njeno razsulo je dokončno. Kralj se spričo nastalega položaja trudi, da bi sestavil vlado iz predstavnikov vseh političnih strank. Romuni izjavljajo, da izročitev 900.000 Romunov Madžarom ne bo in tudi ne more prinesti pomirjenja v jugovzhodni Evropi. AngleSko delavstvo In vojna Angleški minister in delavski predstavnik Greenwood v vladi je ob obletnici vojne imel nagovor v radiu na delavstvo, v katerem je pozval delavstvo, da zastavi vse svoje sile v boju za zmago svobode in demokracije, ter da s to zmago pribori boljše življenje vsemu človeštvu. Vlada pa se zaveda svojih obveznosti do delavstva. Neka) Številk ob obletnici vo|ne Reuter poroča, da so zgubili Nemci v teku enega leta vojne 3914 letal, Angleži pa 1009, torej je razmerje izgub skoraj 1 : 4. V tej številki ipa niso vračunane nemške izgube letal nad Poljsko, kjer je bilo sestreljenih po uradnih poročilih poljske vlade 300 letal. Nemci navajajo, da so v teku enega leta vojne izgubili 39.000 mrtvih, 131.000 ranjenih in 24.000 pogrešanih. Reuter te številke zanika in pravi, da so imeli Nemci na Poljskem po poljskih uradnih podatkih 400.000 mrtvih in ranjenih, na Norveškem 68.000, od katerih se jih je 20.000 utopilo pri izkrcavanju ob%obali, v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem pa so znašale nem- Krušne maksimalne cene So pri nas razveljavljene. Ban dravske banovine je odredil, da pri nas maksimalne krušne cene, ki so bile določene, ne veljajo, dokler peki ne dobe enotno moko. Takrat se bodo menda določile nove cene. Sedaj velja le splošna določba, da peki ne smejo prodajati kruha s prevelikim dobičkom. (Cl. 8, odst. 1, naredbe o pobijanju draginje. Hrvaška spomenica za razdelitev SUZORa. Ob priliki bivanja vlade v Zagrebu so delavske in nameščenske hrvaške organizacije iz- ročile predsedniku vlade spomenico glede razdelitve SUZORa. Predsednik delegacije je odgovoril, da je v vladi glede SUZORa že do- seženo soglasje. Sicer bo pa o SUZORu Kakor | tudi o vprašanju sindikatov govoril še z dr. Mačkom. — Želimo, da bi bil sporazum dosežen v varstvo svoboščin in v prid \rseh interesentov, ne le manjšine. Odpusti profesorjev. Ker so bili levičarsko usmerjeni, je prosvetni minister dr. Korošec odpustil iz državne službe na srednjih šolah 8 suplentov in 4 uradnike ministrstva. Kaj bo z Bosno? Minister dr. Džafar Kule-novič pravi, da je kot musliman pa vendarle Hrvat. Tako občutijo vsi muslimani. Po mnenju muslimanov Bosna mora postati samostojna oz. se priključiti srbski samoupravni edinici. »Hrvatski dnevnik« pa na to odgovarja, da Hrvati ne morejo pristati na to, da bi se vsa Bosna priključila srbski samoupravni edinici in da bi to utegnilo znova razplamteti spor med Srbi in Hrvati. Za delitev sodišča za zaščito države se zavzema »Hrvatski dnevnik«. Sodstvo je sicer preneseno na banovino Hrvatsko, izvzemši za dela, ki se preganjajo po zakonu o zaščiti države; za ta dela je še vedno pristojno sodišče za zaščito države v Beogradu. Tudi hrvatski uradniki ne bodo dobili večje povišice kot državni uradniki. Pač pa bodo morali čaka'ti na izplačilo povišice do 1. oktobra, dočim jo bodo državni uradniki dobili že 1. septembra. Naš trgovinski minister dr. Andres je odpotoval na Dunaj in z njim nemški generalni konzul v Beogradu Franz Neuhausen. Kako se maksimirajo cene drvain? V Sarajevu je določena maksimalna cena drvam na din 120 za kubični meter. Kmetje pa zahtevajo din 150. Nekateri so bili radi tega že kaznovani, pa ni nič pomagalo. Zato se je banska oblast odločila, da bo na novo določila cene drvam. Koliko ima terjati Francija od držav v jugovzhodni Evropi? Francija je po vojni dajala posojila najrazličnejšim državam, tudi nam. Tako dolgujejo Franciji: Madžarska 1,5 milijard frankov, Grčija 0,7 milijard frankov, Bol-garsak 2,65 milijard frankov, Jugoslavija 12,1 milijard frankov, Romunija 8,16 milijard fran- ške izgube pol milijona mož, kar so priznali tudi Nemci, ki so tedaj uradno poročali, da izgube vsekakor niso večje kot v svetovni vojni na istih bojnih področjih. V teh številkah pa niso vštete številke v mornarici. kov. Skupno znaša dolg držav na jugovzhodu Evrope Franciji 25,7 milijard frankov. Ker je frank zadnje čase zelo oslabel, so te države precej profilirale, v kolikor niso bila dana Posojila v zlatu. -uto v- «;U.U •.» * t Španija pojde v vojno. Tako poroča »Crvena mornarica«. Španija namerava s tem olajšati položaj Italije in Nemčije v Sredozemskem morju. * Stavbinski delavci v Zagrebu so dobili povišane mezde za 20 do 50 odstotkov, tako da znašajo sedaj 6, 6.50, 7, 7.50, 8.50 in 10 dinarjev na uro. Tovarne cementa odpuščajo delavce, ksr ne morejo cementa izvažati. Te dni je bilo v Splitu odpuščenih 500 delavcev. Ko bi tovarne j za cement prodajale blago po isti ceni v iu-i zemstvu, kot ga v inozemstvu, bi bile najbrž polno zaposlene, ker bi se pri nas potsm skoro gotovo mnogo gradilo in to tudi na kmetih. Žito skrivajo. 25. vagonov žita so našle oblasti v travniškem srezu pri treh trgovcih. — V vsem srezu je skritih pri trgovcih okrog 500 i vagonov žita. Sedem vagonov moke je skril nek trgovec v Sarajevu in je ni hotel prodajati. Oblasti so mu moko zaplenile. Da preskrbi revno prebivalstvo s kruhom, namerava zagrebška občina kupiti veliko pekarno. Riž iz Južne Srbije ja tako slab, da ga je tržno nadzorstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati. Zadružno proizvodnjo maslinovega olja imajo organizirano v Dalmaciji. Sedem zadrug v Dalmaciji je pridelalo v lanskem letu olja v vrednosti od preko 4.3 milijona dinarjev. — V Dalmaciji je nad 4 milijone maslinovih dreves, — Pridelek znaša 540 vagonov letno ali 1.5 kg na vsako drevo, kar je premalo. Za prehrano pasivnih krajev na Hrvatskem je dala banovina v preteklem letu 55 milijonov dinarjev in je za ta denar poslala v razne kraje banovine, ki so trpeli pomanjkanje: 4.619 vagonov koruze, 916 vagonov pšenice. 408 vagonov moke, 2% vagonov sena in 166 vagonov slame. Koliko smo izvozili svinj? L. 1938. smo izvozili 302.268 svinj, 1. 1939. pa 226.052 svinj. Masti pa v istem času 6222 ton in 10.027 ton, slanine 3700 ton in 4110 ton, svežega svinjskega mesa pa 17.488 ton in 31.446 ton. Državno ladjedelnico snujejo ob Donavi pri Beogradu. Hipotekarna banka gradi svoje ladjedelnice ob Donavii pri Beogradu za rečno plovidbo. Delniška glavnica znaša 25 milijonov dinarjev. Zaposlila bo okoli 1000 dejav-cev.' Razstava zagrebških grafičarjev. Zagrebška organizacija grafičarjev obhaja letos 70 letnico obstoja. Ob tej obletnici priredi organizacija v Glasbenem domu zgodovinsko-prcgled-no razstavo, ki bo otvorjena dne 1. septembra. Izlcžba slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu, v Domu likovnih umetnosti, bo otvorjena dne 8. septembra. 1 •* * ' 7; • . . i V Giurgiju, obdonavskem pristanišču, so našli velik zaboj dinamita in v njem 20 osebnih izkaznic angleških mornarjev. Ta dinamit je bil namenjen za razstrelitev petrolejskih ladij na Donavi. . . t . ! • , Bivšj ministrski predsednik francoske vlade Tardieu je obolel. Oddali so ga v bolnišnico za umobolne. Kako je na Danskem? Na Danskem narašča brezposelnost. Med ljudmi pa se budi naroden čut. Ljudje se družijo v krožke in ria sestankih ter shodih preiC£vajo narodne oesini, kakršnih že 1*0 let niso nrepevali. (Reuter. 1 100 milijonov ton žita bodo pridelali letos v SSSR, kar predstavlja rekordno letino. 113 Zane Grey: Mož iz ^ozda »Če Beasleya ubijete, se ne bom nikoli z vami poročila«, je zaklicala. »Kido pa to od vas pričakuje?« je vprašal z zamolklim smehom, »Mar mislite, da se morate z menoj poročiti, da bi s tem poravnali svoj dolg? To je prvič, da me žalite, Neli Rayner... Sram me je, da morate o meni misliti: Jaz da zahtevam od vas ljubezni — za zahvalo —« »Oh — ti — ti si tako nepronicljiv, kakor gozd v katerem živiš«, je vzkliknila. In potem je spet zaprla oči, da bi si mogla poteze njegovega obraza bolje vtisniti v spomin, da bi še mogla dalje plavati v samoprevari. »Ti, — jaz te ljubim!« Polno, globoko in trepetaje so se iztrgale te besede iz njenega srca, ki je toliko dni moralo nositi to breme. Potem, v divje utripajočem izbruhu svojih čutil je začutila, kako so njegove močne roke privzdignile in kako je bila z globoko, silno nežnostjo ljubkova-na, objemana in poljubovana — s poželjivostjo in nerodnostjo medveda, čutila je kako visi v zraku, slepa, zmedena in omotičena, — čisto ločena od svojega starega razumnega in premišljenega bistva. Postavil jo je na tla in izpustil, »Nič bi me ne bilo moglo bolj osrečiti ko te besede!« Končal je z globokim vzdihom, polnim neizrekljive, čudovite radosti, »Potem torej ne boš šel tja — da bi —« Heleni so v njeni sreči zamrle besede na ustnicah. »Jaz moram!« je odvrnil s svojim starim mirnim glasom. »Teci nazaj, k Bo ... In ne delaj si skrbi. Skušaj gledati na te stvari, kakor sem te bil učil v gozdovih.« Helen je slišala kako so njegovi mehki, usmerjeni koraki naglo udarjali in se oddaljevali. In ostala je sama v mraku, ki je postajal vedno temnejši, očarana in kakor okamenela. Stala je tako trenutek, ki se ji je zdel kakor tisočletje, dokler je ni zdramila .zavest resničnega položaja, ki je zahteval hitrih dejanj. Potem je stekla za Dalejem. Kajti kljub Dalejevi mladinski vzgoji na vzhodu, dolgih let samotnega življenja, ki so njegovo mišljenje in čustvovanje čudovito izpremenila, je tudi on postal del tega surovega, drznega in nasilnega zapada. Bilo je že čisto temno in Helen je morala teči precejšen kos poti, predno je zagledala Dalejevo temno postavo pred razsvetljeno Turnerjevo krčmo. V tem kritičnem trenutku, ko so njene bežeče noge udarjale v taktu utripov njenega srca, je čutila Helen v sebi nenavadno moč, ki se je upirala surovim, primitivnim zakonom zapada. Od nje same mora priti pobuda za ureditev družabnih odnošajev, kakor jih zahteva civilizirano življenje, zakon in red. V tem trenutnem spoznanju je videla zapad, ka-koršen bo v bodočnosti, ko bodo po moči in sodelovanju žensk za vedno izginili divjaški časi graničarjev. V istem trenutku je pa tudi jasno spoznala, da so v sedanjem času bili možje, kakor Roy Be-eman, Dale in vročekrvni Carmichael, tukaj še zelo potrebni. Beasley in ljudje njegove baže morajo biti iztrebljeni. Vendar Helen ni hotela, da bi njen ljubček, njen bodoči mož, oče njenih zaželjenih otrok, storil dejanje, ki bi ga morala smatrati za umor. Pred vrati krčme je Daleja dohitela. »Milt — oh — počakaj — počakaj!« je zasopljena klicala. Slišala je kako je tiho zaklel, ko se je okrenil k nji. Bila sta sama v rumenem snopu svetlobe ki je prihajala iz notranjosti hiše. Ob plotu so stali konji, grizli brzde in povešali glave. »Pojdi nazaj!« je strogo zapovedal Dale. Obraz mu je bil bled, oči so se mu iskrile. »Ne! Samo — samo če me ti odvedeš proč!« je odvrnila odločno, s trdovratnostjo neustrašene žene. Pograbil jo je s trdimi rokami. Njegova jeza in izraz njegovega obraza sta preplašila Heleno in oslabila njeno voljo. A nič ne bi moglo njenega sklepa omajati. Slutila je zmago. Njen spol, njena ljubezen in njena prisotnost morajo biti močnejši kakor Dale. Ko je Helen odrinil proč, je poltihi šum v notranjosti krčme nenadno narasel v ostro, hripavo rjovenje, ki ga je spremljalo topotanje težkih škornjev in naglo odrivanje stolov ali miz. Dale je pustil Helen in skočil k vratom. Tedaj pa je v krčmi nenadno vse utihnilo in ta tišina je učinkovala težje kakor rjovenje, tako da se mu je korak nehote ustavil. Heleni je bilo, kakor da se ji je srce ustavilo, Nobe-nega glasu ni bilo več slišati. Še konji, se je zdelo, so odreveneli kakor Dale. Grmenje dveh strelov je pretrgalo tišino. Potem pa je bilo slišati še nek lažji strel — in žvenketanje razbitega stekla. Dale je skočil v krčmo. Konji so začeli prhati, se vzpenjati na zadnje noge in nemirno topotati. Poltiho, pridušeno mrmranje je Heleno plašilo a obenem privlačilo. Hitro je stopila k vratom, jih odrinila in vstopila v notranjost. HRASTNIK j Smrt vzglednega nameščenca. V četrtek, dne | 29. t. m. je umrl v ljubljanski bolnišnici nad- ; Paznik v pokoju Kovač Matija. Pokojnik je bil med rudarji zelo .priljubljen, ker je bil v občevanju z njimi objektiven, vljuden in dostojen. To je pokazal tudi njegov pogreb, ki se 'je vr-3il v soboto, dne 31. avgusta na pokopališču v Dragi, ob številni udeležbi delavstva. ^ j Uspešno letovanje otrok v počitniški koloniji, LJUBLJANA Ljubljanska drva so draga kakor žafran. — Ljubljana je nekoliko večje pokrajinsko mesto, v sedanjih razmerah pa postaja — velemesto. Draginja in pomanjkanje stiskata vse srednje in slabe socialne plasti, kakor vi zapuščenih periierijah velikih mest. Ali Ljubljana je le kmetiško mesto, ki bi mu domačih pridelkov in proizvodov ne smelo manjkati in tudi cene Te dni se je vrnila druga skupina otrok s po-jbt morale biti primerne. Tako tudi nimamo drv. čitniške kolonije v Gornji Rečici. Uspehi leto- Trgovci jih ne kupujejo za prodajo ker jih na vanja prve kakor druge skutine, so vsestran-; razklada m postaji veljajo 37 din kub meter, -Sko ugodni. Zdravje otrok je zelo zadovoljivo., doam jih smejo prodajati le po 125 din kub. Tehtanje je pokazalo, da je pridobil vsak iz-j meter. Ireovci zaradi tega stavkajo, dokler med njih na teži, nekateri celo do 3 kg, kar je ; se ne določijo višje cene. Nekaj drv pripeljejo ■vsekakor dobro znamenje. Želeti je, da se b0; v Ljubljano kmetje m jih Prodajajo po 150 do Prihodnje leto zopet posrečilo organizirati od- j1<)U l Za dva dinarja... Te dni nam je pripovedoval nek delavec, da ga je pred par teani najel nek gospod in- ga poslal v neko trgovino po dve vreči moke, ki mu jih je potem pripeljal na dom ter zanesel na podstrešje. Petični gospod ki je vohal težke čase in pomankanja kruha, se je ,pri tej priliki prav lepo izkazal. Ko je 60 letni delavec pripeljal moko in zanesel obe vreči, od katerih vsaka je tehtala- po 86 kg, na podstrešje, je gospod rekel kuharici, da naj mu da — din 2 za trud. Delavec ni mogel verjeti lastnim očem, da bi ntogel biti tako nobel in petičen gospod tako svinjsko skop. da da težaku cela dva- dinarja -za tak naporen' po sel. Ko pa je uvidel, da je mislil gospod resno, je vrgel umazancu dva dinarja na mizo in odšel. In umazanca ni bilo niti sram ... Pomanjkanje jedilnega olja je v našem mestu vedno bolj občutno. Namiznega olja primanjkuje že dalje ča-sa, sedaj pa je zmanjkalo tudi bučnega olja. dasi se ga v jeseni nujno potrebuje. Obrtna nadaljevalna šola ipoziva vse doslej vpisane vajence iti vajenke naj dvignejo na mestnem poglavarstvu dodelilne listke (vsak dan dopoldne okrog 10. ure). V nedeljo, 8. t. m. ob 9. uri dopoldne bodo vajenci" v svojih razredih dobili navodila glede začetka pouka. Popis zalog živil se je vršil v Mariboru koncem minulega tedna. L?..4*. t» in življenjskih potrebščin. Uredbe o maksimiranju cen vse dotlej ne bodo zalegle, dokler se ne bo pričelo energično postopati proti na-vijalcem cen. Otvoritev nove zadružne stavbe v Mariboru. Minulo nedeljo se je vršila otvoritev nove zadružne hiše v Cafovi ulici št. 5, ki jo je zgradila Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic Nova stavba ima 6 nadstropij in je stala dva in pol milijona dinarjev. V pritličju je špecerijski oddelek, zadaj pa gostilniški lokali, v celem prvem nadstropju pa je manufakturni oddelek, ki je gotovo najlepše urejen v vsem Mariboru. V zlgornjem delu so še 3 trisobna stanovanja in 3 dvosobna stanovanja, ki so seveda tudi urejena zelo udobno. V kleti je moderna kuhinja in centralna kurjava za zadružne lokale. V stavbi je dalje prostorno skladišče, na dvorišču pa majhen gostilniški vrt. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani ima okrog 8000 članov, od teh jih odpade na mariborsko okrožje 3000. Poleg državne zastave se je na dan otvoritve vila tudi mavrična- zastava, ki je simbol mednarodnega zadružništva. Ob otvoritvi je zbrane zadružnike in goste pozdravil predsednik g. Kelbel iz Ljubljane in zastopnik saveza iz Beograda g. Deržič, v imenu mariborskih zadružnikov pa je govoril g. Artič. Z novo stavbo so železničarji-zadružniki uresničili svojo dolgotrajno željo, otvorili pa so s tem tudi novo postojanko zadružne misli v Mariboru. Zakaj propada medičarska in svečarska obrt? V današnjih časih in prilikah se nikdo ne briga za malega medičarskega in svečarskega obrtnika. Vso pozornost se pa posveča veliki industriji, ki se na veliko podpira, da ne ostane brez potrebnih surovin. Kdo pomaga nam svečarjem? Nikdo ne misli na nas in' se ne briga, kako smo ostali mi brez potrebnih surovin, kako si jih moramo nabavljati iz dragih nelegalnih rok dobaviteljev. V dobi, ko bi pri nas morala biti konjunktura, se zapirajo^ delavnice, ker ni potrebnih surovin. — Ne da se možnosti nam malim obrtnikom, da se pravočasno oskrbimo s potrebnimi surovinami nozemskega izvora, ker domačih nimamo. Kako pa je v velikih svečarskih podjetjih, ne vprašamo. O-na si veliko lažje nabavljajo potrebne surovine pod mnogo ugodnejšimi pogoji in poleg vsega tega dosegajo mnogo ugodnejše cene. Potrošnja sveč je precejšnja. Ali so sveče mogoče luksuz? Kakor je s surovinami za sveče pri svečarjih, isto je pri medarjih za medico. Posebno sedaj spričo pomanjkanja sladkorja. Vse se je podražilo, tako delovna moč, kot tudi vse. kar je potrebno za življenje, pa tudi davki. Ali je medica vrelec dohodkov za medičarja? Cene medičarskemu blagu je nemogoče povišati, ker je medičarski konzu-ment samo naš kmet in mali človek, ki oba komaj rineta naprej. — Medičar. Vpisovanje dece v mestna dnevna zavetišča. iskovine za prošnjo v svrho sprejema dece v mestna dnevna zavetišča se dobe pri mestnem socijalno političnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi Mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici ali pri upravi Mestnega dnev nega zavetišča v V. okraju v Jerovškovi ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šolskega upra-viteljstva in mladinskega predstojnika iz okraja bivališča, naj prineso starši do 5. septembra osebno upravi zavoda in sicer iz V. okraja v Mestno dnevno zavetišče v Jerovškovi ulici, iz okrajev na levem bregu Drave pa v Mestni mladinski dom. Deca, ki bo sprejeta, bo o tem pravočasno obveščena po upraviteljstvu šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. septembra. Težko se Je ponesrečil zidar Kovačič Alojz iz Pobrežja. Padel je z odra ter je zadobil težke notranje poškodbe, NAJNOVEJ&E VESTI Celoten izvoz iz naše države bo podrejen ravnateljstvu za zunanjo trgovino, ki ga bo urejalo v sporazumu s poklicnimi prisilnimi združenji; posameznik sploh ne bo smel izvažati. Ta ukrep je že v zvezi z načrtnim gospodarstvom. Sneg je padel v južni Srbiji na planinah okrog Bitolja. — Vreme bo oblačno, vendar topleje. Nemška letala so bila včeraj ponovno nad Anglijo. V Berlinu je bil alarm po polnoči. V živalskem vrtu so izkopali več bomb, ki niso eksplodirale. — Dne 2. septembra je bil pogreb 12 ljudi, ki so jih ubile angleške bombe v Berlinu dne 29. avgusta. (DNB.) Letalski boji. Nemci poročajo, da so dne 1. septembra zbili 62 agleških letal, sami pa so jih izgubili 9. V Severnem morju je neka nemška podmornica potopila 2 rušilca. — Angleži poročajo, da so dne 2. septembra poskušala nemška letala zjutraj napad na London, ki se je pa izjalovil. Nad1 reko Temzo je bilo sestreljenih več nemških letal. Štirikrat so angleška letala napadla Berlin v noči od 1. na 2. september. Angleži so metali bombe najtežjega kalibra nad Nemčijo, — V avgustu je bilo sestreljenih nad Anglijo 1097 nemških letal. (Reuter.) Poslanica letalstvu. Churchill je ob obletnici vojne naslovil na letalce posebno poslanico, v kateri pravi, da počasi in ne brez žrtev dobiva angleško letastvo premoč nad nemškim. Bombe, ki jih mečejo angleški letalci na nemško ozemlje imajo tak učinek, da .ga Nemci ne bodo mogli dolgo prenašati. (Reuter.) Demonstracije v Romuniji. Po objavi vladine uredbe, da bo vsak demonstrant kaznovan, je prišlo do novih demonstracij v Kronstadtu, kjer so demonstranti napadli nemški konzulat. Tudi po drugih mestih so bili napa"deni in deloma demolirani nemški in italijanski konzulati. V Transilvaniji pa ljudje plenijo in zažigajo hiše Madžarov. (Reuter.) Romunska vlada skuša pomiriti narod. Valter Pop, ki je podpisal arbitražno pogodbo na Dunaju, je imel nagovor v radiu, v katerem je dejal, da naj se sedaj narod posveti delu za obnovo pod zaščito Nemčije in Italije. Sedanjega položaja ni zakrivila vlada, ampak prejšnji politiki, ki nai se pozovejo na odgovor. Prejšnji politiki so namreč vse to ozemlje priključili Romuniji, ki ga sedaj dele. Notranji minister je prepovedal vse demonstracije. 60.000 mož narodne garde je vpoklical Roosevelt. Resen položaj v Mehiki. Stranka, ki je bila pri volitvah poražena, hoče sklicati svoj parlament in izvoliti svojega predsednika. Ni izključeno, da utegne priti do krvavih razraču-n a van j. Kitajska ofenziva. Ze nekaj dni traja aa severnem Kitajskem ofenziva Čankajškove armade proti Japoncem z velikim uspehom. Japonci se umikajo z velikimi izgubami. Za nov red na Japonskem, ki ga napoveduje vlada princa Konoja niso časopisi nič navdušeni in kritizirajo nameravano ukinitev političnih svoboščin. Češki nogometaši na Angleškem. Reuter javlja, da je za 4. septembra napovedana v nekem mestu na Angleškem velika tekma med vojaki »Češke legije« in angleške armade. Poročilo pravi, da je med Čehi več svetovnozna-nih športnikov, katerih imen pa iz razumljivih razlogov ne morejo povedati javnosti. Korupcija še vendarle vzbuja odpor. V argentinski vladi je sedel vojni minister, ki je zagrešil veliko korupcijo z nakupovanjem obsežnih zemljišč, seveda ne za državni, ampak za svoj račun. Ker je vlada pomišljala, ali bi iz tega izvajala posledice ali ne, se je odločil izvajati posledice predsednik republike Ortis. To pa je dovedlo do tega, da je kongres nagnal vojnega ministra, Ortisa pa zaproril, da naj ostane na svojem mestu. V zvezi s tem je prišlo tudi do velikih demonstracij v Buenos Airesu, ki so pokazale, da odpor proti korupciji vendarle še živi v ljudstvu. ,jktovska VotUitt*" hc doto/a hoSchiU sufate+trii, osata fta-cai/ftoi hacocMM takU! 90 rudarlev in profesienistov iz revirjev TPD na obisku v Mariboru V neaeljo, dne 1. septembra t. 1. je priredilo okrog 90 rudarjev in proiesijomstovi iz revirjev TPD izlet v Maribor. Izletniki so združili Prijetno s koristnim in so izrabili čas, ki so ga prebili v Mariboru za obisk raznih industrijskih podjetij. Podučno ekskurzijo naših rudarjev in profesijonistov je omogočila II. skupina rudarske zadruge. 'IPD pa je ta izlet tudi s svoje strani podprla. Program izleta v Mariboru je po želji izletnikov izdelala uredništvo »Delavske Politike«, ki je bilo v stiki s s. Filočom, ki je izlet organiziral v Trbovljah. Vodstva tovarn, ki so bila zaprošena, da omogočijo izletnikom obisk obratov, so se radevolje odzvala, kljub temu, ua je bila nedelja in so obrati počivali. Skupina naših maribarskih sodrugov je pričakovala izletnike na kolodvoru, kjer so jim želeli dobrodošlico in se z njimi seznanili. Med izletniki so bili rudarji in profesijonisti ter nekaj sodružic iz Trbovelj, Hrastnika, Za-gorja in Senovega. Naše sodružice so jih okitile z rdečimi nageljni in jim tudi na ta način izkazale svojo pozornost. Vsi izletniki z mariborskimi sodrugi' so takoj krenili v tekstilno tovarno Hutter in drug, kjer sta sprejela izletnike inž. g. Čopič ter obratni zaupnik s. Bevc, ki sta jim ljubeznjivo razkazala obrat in obrazložila proces dela v tovarni od bombaža do niti in tkanja platna, hlačevine, klota ter izdelave sukanca. Kakor vsa tekstilna industrija je tudi ta tovarna in njeno delavstvo prizadeto vsled pomanjkanja surovin in se je bati najhujšega. Odtod so se podali izletniki v tovarno mila Tvornice Zlatorog, kjer je pričakal izletnike sam lastnik g. inž. Dračar. Obratovodja g. Aljančič jim je nato podrobno razkazal obrat in pojasnil delo. ki je potrebno pri izdelovanju mila, čigar količina uporabe je merilo kulture naroda. Udeleženci so imeli priliko videti tudi oddelek, v katerem se zdelujejo Chlorodont Proizvodi in razna druga kosmetična sredstva. Pri slovesu je dobil vsak izletnik po nalogu vodstva tovarne kos »Zlatorog« terpentinove-ga mila in Chlorodont kozarec. Razen tega je ooklonila tovarna vodstvu izleta din 300 kot prispevek za potne izdatke. Izletniki so bili nad to lepo gesto podietja prijetno presenečeni in so se toplo zahvalili. Sledil je ogled mestne plinarne, kjer se je stavil izletnikom na razpolago za ogled modernih naprav vodja podjetja g. inž. Tomšič. Ruaarje je ogled plinarne še posebej zanimal, saj je premog tisti čmitelj, iz katerega se poleg koristnih produktov pridobiva tudi plin. Iz plinarne so krenili izletnniki v »Ljudsko tiskarn!)«, kjer So imeli priliko spoznati bistvo Outenbergovega izuma in videti, kako nas,taja »Delavska Politika«, ki Prihaja trikrat tedensko tudi v njihove domove, saj so bili med izletniki po večini njeni naročniki. Trudne in lačne je potem sprejela v svoje gostoljubno okrilje »Mariborska menza« na Slomškovem trgu, kjer je ga. Drčarjeva odlično in. poceni postregla goste v splošno zadovoljstvo. Okrog 3. ure popoldne so se potem odpeljali izletniki v dveh velikih avtobusih Mestnih Podjetij na Tezno, na ogled Splošne stavbene družbe, ki je eno največjih železokonstrukcij-skili podjetij v naši državi. Spotoma so se peljali izletniki tudi mimo uredniških prostorov »Delavske Politike« in »Delavskega doma« ter »Delavske pekarne«. V »Delavskem domu« se jim je pridružilo tudi nekaj dece »Detoljuba«. Pri »Splošni stavbeni družbi« so jih pričakali delovodja g. Vizjak Rudolf, 'tehnični uradnik g. Bogdan Knaflič in obratovodja g. Leopold Pregl. Razkazali so jim montažno delavnico, orodjarno in pa oddelek za izdelovanje vijakov in zakovic. Izletniki so se čudili orjaškim rezervarjem, ki jih ima tovarna Pravkar v aelu in mogočnim strojem za obdelovanje železa, zlasti pa tehnično dovršenim strojem za proizvodnjo vijakov. Mariborski sodrugi in sodružice so pote« spremili izletnike na kolodvor in se od njih prisrčno poslovili. Izletniki so zagotavljali, da so bili s programom izleta in sprejemom izredno zadovoljni ter da bodo še prišli v Maribor, kadar bo nanesla .prilika. Še iz vozečega vlaka so pozdravljali izletniki mariborske sodru-ge, mahaje z robci, dokler ni izginil vlak za prvim ovinkom. Prireditev talcih podučnih izletov je treba pozdraviti tudi zato, ker so primerni za medsebojno spoznavanje in navezanje stikov med sodrugi in sodružicami iz najrazličnejših kra-' jev. Ugibanja o namerah ruske politike na bližnjem vzhodu Švicarski listi poročajo po vesteh iz Carigrada, da je ruska diplomatska ini-cijativa aktivna, kakor doslej še ne. — Turčija je predlagala Rusiji, da se sklene med Rusijo in Turčijo nenapadalni pakt. Rusija pa je zahtevala da se prej izvedejo korekture mej, predvsem je zahtevala dele Gruzije, ki so prej pripadali njej. Ti okraji so Kars in Arde-hai Artvin, ki naj bi jamčili večjo varnost za Baku in sploh vse petrolejsko ozemlje, Rusija pa tudi zahteva skupno kontrolo nad Dardanelami. Odstop gruzinskih okrajev zahteva Rusija tudi, če ne bi prišlo do nenapadalnega pakta. Rusija zahteva tudi od Iranske nekatere koncesije, kakor kontrolo nad železnicami in aerodromi v Iranu, kjer lahko tudi Rusija osnuje svoje letalske baze. Dalje Rusija zahteva odstop pasu ob Kaspiškem morju in demilitarizacijo severne iranske meje, kar bi prekinilo direktne vezi med Turčijo, Iranom, Irakom in Afghanistom, ki imajo medsebojni pakt v svojo obrambo. To in ono 10.000 strelov na minuto bo mogel oddati protiletalski top, ki so (Ja izumili v Zedinjenih državah. Pravijo, da bo s tem topom mogoče zbiti vsako letalo iz zraka. Zgodnja in ostra zima. Iz Švice poročijo, da so preletele švicarsko ozemlje že doslej velike jate štorkelj, kar je znak bližajoče se zgodnje in ostre zime. Hijene. Mrtve potnike, ki so se zrušili z letalom »Aeroputa« na Velebitu, dne 22. avgusta so kmetje in pastirji iz okolice docela oplenili. Odvzeli jim niso samo denarja, ampak tudi vso zlatnino in celo čevlje. V vojni je za tako dejanje določena smrtna kazen. Tudi v tem slučaju bi bilo treba strogo nastopiti proti hijenam. Strašna podivjanost. Vol kmeta Hajdaroviča v vasi Rovne pri Travniku je zašel na njivo Muslimoviča in je tam popasel nekoliko žita. Iz tega se je rodil poboj, v) katerem sta padla dva Muslimoviiča- in ero Hajdarovič, pet članov obeh družin pa je bilo ranjenih. Vol je ostal cel, živ in sit. Z ostalimi se peča sodišče. 600.000 dinarjev je odnesel, ker je sklenil postati pošten človek. 25 krat predkaznovani vlomilec Dušan Škorič je pred1 nedavnim časom vlomil v blagajno lesne trgovine Buchwald v Osijeku in si prilastil 600.000 dinarjev plena. Policija ga je iztaknila v Zagrebu, kjer je vzbudil sum s svojo razsipnostjo. Živel je tamkaj, vendar pod drugim imenom, s svojo zaročenko, kateri je kupil avtomobil in ji najel šoferja. Pri aretaciji je izjavil, da je hotel, da bi bil to njegov poslednji vlom in da bi s tem denarjem postal pošten človek. Policija je našla pri njem preko 400.000 dinarjev. Koliko efektivnih funtov angleške valute se nahaja v ozemlju, ki ga je zasedla Nemčija? V evropskih deželah je grozila več let devalvacija domačega denarja. Zato so bogataši kupovali angleške funte in jih shranjevali. Takih tezavrtranih (shranjenih) funtov je v deželah, ki jih je zasedla Nemčija, za okoli 20 milijonov funtov sterlingov, kar znaša v dinarjih okoli 4 milijarde dinarjev. Anglija zahteva ta denar v krajšem roku v zamenjavo, ali ga bo pa razvrednotila, da s tem prepreči oškodovanje angleškega gospodarstva. Največ tega denarja je v Franciji, ko so kapitalisti ob izbruhu vojne prenašali svoja imetja v Francijo. Citre bot najboljše narodno glasbilo Od prijatelja citer iz delavskih vrst smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo, da jih v svrho propagande citraške umetnosti objavimo. Op. ur. Razen glasovirja, ki pa zanj niso vsi prijatelji glasbe navdušeni, So citre najbolj primerno in praktično domače glasbilo, ker se na citre lahko igra vsak, za 'ta instrument prirejen komad, bodisi dii ga iigra posameznik, ali pa več igralcev v zboru in pa, ker je zelo Priročen, ne zavzema mnogo prostora, zadostuje rnu majhna mizica in je lahko prenosljiv. Citre so že zelo staro ljudsko glasbilo, udomačeno zlasti v severnih evropskih deželah, znano in priljubljeno pa je po vsem svetu. Citre imajo prav v srce segajoč, mehak in čustven zvok, ki ga razen harfe ne proizvaja nobeno drugo glasbilo. Kdor je že slišal lepo izvajano citranje, bo to gctoVo potrdil. Kot domače in koncertno glasbilo so citre radi svojega ljubkega in čustvenega zvoka v najširših ljudskih krogih zelo priljubljene In skupinski nastopi citrašev v koncertnih dvoranah imajo velike uspehe. Z nobenim drugim glas- bilom se ne dajo v srcu vzbuditi tako nežni in topli občutki kakor s citrami, če igrajo na nje izvežbane roke pravega mojstra. Zlasti v delavskih družinah naj bi bila ci-traška godba čimbolj udomačena, saj je to eno izmed) najcenejših glasbil; za nekaj sto dinarjev se dobe že dobre citre, pouk pa tudi ni preveč težak, pač pa nam še manjka dobrih učiteljev, ki pa jih deloma lahko nadomestijo različne 'tiskane citraške šole, če pridejo v pridne in vztrajne roke. Kolikokrat bi bilo bolje, če bi se otroci učiii kake domače godbe, zlasti citre, ramesto da porabljajo ves svoj prosti čas za pretiran šport, kjer se prepirajo, pehajo za ničevimi rekordi in se čestokrat vzgajajo v sovraštvu do sočloveka. Oodba vpliva na strasti blažilno. človeka poplemeniti in ga dviga k višjim smotrom, šport ®a mladega človeka posurovi, ga napravi trdega in ga vzgaja k brezobzirnosti. Zato bi bilo želeti, da bi se delavska mla dina, ki jo godba veseli, posveti! v predvsem citram. kot najstarejšemu, najbolj praktičnemu in najlepšemu inštrumentu domače godbe. Br. A Skrbite za svoje zobe! Vsaka ženska se dobro zaveda, da smehljaj polepša obraz. Zaveda se pa tudi, da brez lepih zob ni lepega obraza. Tudi najgrša ženska je mikavna, če se nasmeje in pokaže dve vrsti svojih lepih belih zob. Navadno ljudje mislijo, da zobem popolnoma zadošča, če jih dvakrat na dan idobro očistijo z zobno pasto in s ščetko. To pa nikakor m res. Kdor hoče imeti lepe in — kar je glavno — zdrave zobe, mora najprej poskrbeti za svoje dlesni. Če so vaše dlesni zelo občutljive in začno pri najmanjšem dotiku s ščetko krvaveti, potem so bolne in so vaši zobje v nevarnosti. Torej morate takoi poskrbeti za utrditev svojih dlesni. Ameriški zobozdravniki v tem primeru posebno priporočajo masažo dlesni. Takšne dlesni ima samo tisti, ki je samo kuhano hrano in ne uživa nič trdega. Posebno pri otrocih moramo paziti, da dobe dovolj presne hrane. Posebno priporočljivo je sadje, ki očisti in utrdi otrokove dlesni in s tem seveda tudi zobe. Pri vsakodnevnem ščetkanju zob nikar ne pozabite, da so vaše dlesni prav tako potrebne ščetkanja. Dobro jih zato natrite s ščetko, posebno pri zobnih koreninah in tam, kjer navadno ostane hrana. V začetku bodo sicer dlesni krvavele, pozneje se bodo pa utrdile m ne boste nič več imele zobnega kamna, ki tako škoduje zobem. Če hočete, da bi bili vaši zobje res popolnoma čisti, odstranite ostanke hrane med zobmi s sukancem. Če boste tako skrbele za čistočo svojih zob, boste imele bele in zdrave zobe. (»Prosveta«.) Kako očistimo od potu umazane obleke? Obleko, katera je umazana od potu, ne smemo čistiti z bencinom, salmijakom in podobnimi sredstvi, ker s temi ne odstranimo niti neprijetnega duha, temveč z vodo. Del obleke, ki je umazana od potu, pomočimo v mlačno milnico in dobro izperemo, izplaknemo nato dobro ravnotako z mlačno vodo, 'kateri se doda nazadnje malo kisa. Pri belih tkaninah dodamo mesto kisa pri izplakovanju nekoliko razredčenega vodikovega dvokisa, ker na ta način odstranimo rumene madeže, ki so nastali na obleki vsled potenja. Iz opranega dela obleke iztisnemo vso vodo, da ne nastanejo kolobarji. Obleko damo nato na mizo ter z mehko bom-bažasto ali platneno cunjo izsušimo mokra mesta. Včasih se lahko zgodi, da pri svetlih ali svilenih oblekah nastanejo kolobarji. V tem primeru izplaknemo celo obleko v mrzli vodi. kateri se dodaie malo kisa, Pri volnenih oblekah razje pot ibarvo, tu se žal ne da pomagati, vendar z gornjim načinom čiščenja odstranimo neprijeten duh iz obleke in preprečimo, da se obleka vsled potenja ne kvari. Obleko zavarujemo ipred potenjem s potnicami, toda tudi te moramo prati na gornji način in to večkrat. • Zeljnate krpice. Napravi testo kot za rezance in ga zreži na štirioglate krpice, katere skuhaj v-slani vodi. Posebej zreži zelje, tudi na krpice, segrej v kozici mast, zarumeni na -drobno sesekljano čebulo ter dodaj nepoparjeno zelje (če ga popariš izgubi zelje vitamine), soli in malo ku®* ne. Zelje počasi duši, kakor dušeno zelje, večkrat premešaj. Ko se voda od zelja tako osušiti; da se prikaže čista mast, dodaj rezance, katere popreje precedi, dobro vse premešaj in popraj. Če imaš rada paradižnike, lahko dušiš poleg zelja še par paradižnikov. Še izdatnejše j® zelje, če skuhaš nekaj na kocke zrezanega krompirja in ga primešaš k zelju. Zeljnat štrukelj. Napravi vlečno testo z enim jajcem in pusti testo počivati. Medtem duši na rezance zrezano zelje kakor pri zeljnatih krpicah. Razvleči testo, potrosi z drobtinami in z ohlajenim dušenim zeljem, .zavij ter daj peči ali pa kuhat. Zraven daj salato. Palačinke s sirom. Napravi iz tekočega nepregostega testa pa- . lačinke. Posebej razdrobi kravji sir, dodaj eno v jajce, malo smetane, namaži vsako palačinko s tem nadevom, zavij, zloži eno poleg druge V namazan pekač ter speci. Palačinke z rezančevim nadevom. Napravi palačinke kot zgoraj. Posebej skuhaj nekaj drobnih rezancev na mleku, da sef 1 J zgostijo, dodaj eno jajce in malo kisle smetane, | Ko se ohladi nadevaj s tem palačinke, zavij I 1 in jih speci, ali pa jih zavij v servijeto in kuhaj v slani vodi. Naredbo zoper šušmarstvo pripravlja vlada. Naredba bo tvorila menda nekako dopolnilo k obrtnemu zakonu. Po naredbi bodo za šuš-marje odrejene stroge kazni. Če jih bo oblast zasačila, jim bo odvzeto blago in orodje ter i bodo kaznovani, — Kje pa je zlo šušmarstva? Kje ima svoje vzroke. Več vzrokov je. Neza poslenost, torej potreba zaslužka. Ta je glavni, Ali še drugih vzrokov je. Želja po večjem zaslužku, pomanjkanje denarja za samostojno etabliranje, privilegiji poklicev, obetom ne-ustrezajoče krajevne razmere itd. i c-t-r ............. *• - - - ...Ki 1.. Ltr- Kako financirajo vojno v Angliji in kako V Nemčiji? DNB poroča: V Angliji so potrebni izredni ukrepi za financ, vojne: prisilna štednja, povečanje davkov in pozivi na vpis vedno novih vojnih posojil. V Nemčiji so vse te stvari nepJ' trebne. V nemške hranilnice vlagajo ljudje veS kot kdajkoli poprej, za državna posojila ni treba reklame, ker poslovni svet siprejme mesečno preko dve milijardi mark državnih papirjev. Izredni davek na dohodek v višini 15 odstotkov, ki je bil upeljan lansko leto, je ukinjen, kljub temu pa so davki, ki so lansko leto vnašali 24 milijard v letošnjem letu poskočili ni 25 milijard mark. i Delavski pravni svetovalec Kam z revnim otrokom? (Črna) Vprašanje: Sem služkinja in imam duševno zaostalega otroka, ki ga v službi ne morem imeti pri sebi, s svojim slabim zaslužkom pa ga tudi ne morem drugod vzdrževati. Ali je kak zavod, kamor bi lahko spravila otroka v oskrbo? Odgovor: V vsakem večjem kraju in vsled tega gotovo tudi v Črni, ima Državna zaščita dece svoje podružnice ali zaupnike, ki so navadno krajevni starejši učitelji ali šolski upravitelji. Ta državna ustanova je dolžna skrbeti za takšne otroke in ima po večjih krajih, kakor v Mariboru in v Ljubljani, svoje domove za otroke. Obrnite se torej na tamošnjega šolskega upravitelja, ki naj skupno z občino vloži prošnjo, da spremejo Vašega otroka v maripor-ski banovinski »Dečji dom«, Strossmayerjeva ulica 30. Odpoved, nadure in pokojnina skladiščnika (Murska Sobota) Vprašanje: Izučen sem kot trgovski pomočnik. Zadnjih 5 let in nekaj čez pa sem služboval v tovarni perila kot skladiščnik. Tovarnar mi je odpovedal službo koncem julija t. 1. 6-tedensko. Delati sem moral dnevno po 10 ur in več ob vedno enaki mesečni plači. Za nadure nisem dobival nikakega plačila. Ali je odpoved pravilna. Imam pravico do plačila za nadure in kako ie s pokojninskim zavarovanjem, ker mi je tovarnar ob odhodu vpisal v poslovno knjižico, da sem bil pri njem trgovski pomočnik? Odgovor: Ker imate predizobrazbo trgov- skega pomočnika in ste v tovarni vršili posle skladiščnika, torej duševnega delavca in sie bili v službi že preko 5 let, je odpoved nezakonita. Tovarnar bi Vam mogel odpovedati koncem julija 3 mesečno v okvirju četrtletja! torej šele s 1. oktobrom za konec decembra. Do tega časa Vam mora tudi vsled tega plačati ves zaslužek. — Ker je delalo v '/ašern podjetju za zalogo in na stroje povprečno najmanj 15 delavcev, je obrat industrijski in za*° dopusten le 8 urni delavnik za vse uslužbence. Ker ste delali čez 8 ur, Vam mora te ure .tovarnar plačati še posebej s temeljno mezdo in 50 odst. poviškom. To pa lahko zahtevate le za 3 leta nazaj od dne vložitve tožbe, vse drugo je že zastarano. — Kot skladiščnik, to-rei nameščenec, bi morali biti tudi zavarovani za starost pri Pokojninskem zavodu nameščencev v Ljubljani. Ako niste bili, Vas bo na prijavo lahko še Pokojninski zavod zavaroval v breme tovarnarja za 3 leta nazaj, za ostali čas pa boste morali izterjati od tovarnarja povzročeno odškodnino. Za ioloi Šolske torbice, nahrbtnike, aktovke,-peresnice v veliki Izbiri priporoča Maribor Aleksandrova Ivan Kravos ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemperje (lastni izdelki). Volna, preja j za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, i srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekel 'platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo j za ženske, moške, otroke. Živilske potrebščin®' galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice —■ Vodnikov trg). Mo Uonzumno druStun POSAVJE v ZAGORJU ob SavS r.z.z o.z. Prodaja svojim, članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže i* prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2‘50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte * zadrugi, ki bo vostala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček> Za k*nx0rttl izdata iti nrefaje 'Adolf Jelen v Maribora, »n Tlaka Hodita tiskarna, d. d. v Maribora, prtdttavnik Viktor Erien v Maribora.