glasilo ravenskih železa
Leto XXXIII	Ravne	na	Koroškem,	oktober	1996	Št.10
_w
Živahna sejemska dejavnost
Slovenske železarne so se predstavile tudi na mednarodnem sejmu strojegradnje v Brnu na Češk cm
Jesen je tudi čas sejmov, strokovnih posvetovanj in konferenc, o katerih med drugim pišemo v tej številki Fužinarja.
Septembra je potekalo kar nekaj sejmov, ki so se jih kot razstavljalci (ali pa zgolj kot obiskovalci) udeležili tudi predstavniki železarskih dražb.
V oganizaciji koncemovegu Oddelka za strategijo in marketing se je na mednarodnem sejmu strojegradnje v Brnu predstavilo šest železarskih dražb (od ravenskih Metal, STO in Armature Muta). Slovenske železarne so sodelovale tudi na predstavitvi slovenskega gospodarstva v Moskvi.
V Nožih so se odločili za nastop na 44. mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu s |xrnudbo za t. i. sekirostroje.
V Armaturah Muta in v STO na |xxllagi sejemskih izkušenj v Bosni ugotavljajo, da se ta tig znova odpira. Na sejmu industrijskih annatur v Antvverpnu pa so nrueki proizvajalci svoje izdelke prvič predstavili pod blagovno znamko Ravne.
Na celjskem in zagrebškem sejmu obrti in podjetništva so bili že tradicionalno prisotni predstavniki družbe STO, medtem ko so izdelke Annatur Muta na največjem hrvaškem sejmu v okvira ludjedelniškega programa razstavljali zagrebški zastopniki.
Letos se bodo dražbe Slovenskih železarn udeležile še sejmov gospodarstva v Bosni (Zenica) in Cilu, predsednik Uprave SZ pa bo za nakup slovenskega jekla irr izdelkov skušal prepričati kitajske kupce.
Čeprav podrobnejše analize sejemskih dejavnosti še niso v celoti pripravljene (bodo pa podlaga za načrtovanje le-telr v prihodnjem letu), je že mogoče reči, da je bila udeležba predstavnikov dražb na sejmih uspešna. Številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi mnogi iz podjetij, ki
s SZ še niso trgovala^ so skušali kru' najbolje seznarriti s proizvodnim programom - s pomočjo prospektov (letos so npr. v Metalu, STO in Armaturah zasnovali nove) in razstavljenih izdelkov. Kupce so usmerjali v komercialne oddelke podjetij oz. jim pomagali navezovati stike s prodajniki. Z vsakega sejma so se komercialisti vrnili z zajetno evidenco povpraševanj in izpolnjenimi anketnimi listi o morebitnih novih kupcih, ki bodo v pomoč pri nadaljnjih stikih. Kako resni so bili nameni interesentov, se bo |xrkazalo v mesecu ali dveh. Možnosti za prodajo jekla in izdelkov se
odpirajo zkrsti v Bosni, kjer imajo SŽ določene prednosti pred hrvaško in srbsko konkurenco. So pa sejmi tudi priložnost za spoznavanje proizvajalcev s podobnimi izdelki, s katerimi je mogoče doseči tudi nekakšno delitev proizvodnega programa.
Udeležba železarskih družb na sejmih je za “snubljenje” kupcev brez dvoma nujna. Vendar je Ur le eden od prvih korakov za pridobitev posla. Ali bodo kupci naše izdelke naročali (in ostali mrši kupci tudi v prihodnje), prt je odvisno predvsem od njihove cene, kakovosti in dobavnih rokov.
fA*>0»
OB POSVETOVANJU SLOVENSKIH ORODJARJEV
V prihodnje še več orodnih jekel iz Metala
V Ložu in	Postojni	je	25. in	26.	septembra
1996 potekalo posvetovanje slovenskih orodjarjev Kakovost -	stroški	- roki.	Na	njem je
sodelovalo okrog 150	udeležencev.	Posvetovanje
Orodjarstvo ' 96 so organizirali:	GZS
Združenje kovinske industrije (Odbor za orodjarstvo), TECOS - Razvojni center orodjarstva Slovenije in fakulteti za strojništvo z mariborske oziroma ljubljanske Univerze. Ob posvetu je izšel tudi zbornik, v	katerem	je	zbranih	14	predavanj
in 32 povzetkov posterjev o managementu v orodjarstvu ter o tehniki, tehnologiji in organizaciji.
Posvetovanja sta se udeležila tudi dipl. inž. Tadej Strahovnik iz Strojev in tehnološke opreme ter prodajni inženir Jože Pšeničnik iz Metala, ki je predstavil proizvodnjo legiranih in visokolegiranih jekel v Mctalu.
Lani je Metal izdelal 71.000 ton jekla, delež orodnih jekel pa je znašal 24 odst. Se pred tremi leti je ta vrsta jekel predstavljala le 14-odstotni delež celotne prodaje, medtem ko je nameravajo letos v Metalu prodati kar 24.000 ton, njen delež v strukturi celotne prodaje pa naj bi se povzpel na 37 odst. Na domačem trgu naj bi prodali 3.500 ton orodnih jekel, v tujino pa kar 20.500 ton. Tudi v prihodnje naj bi se proizvodnja in prodaja orodnih jekel še povečevali - tako naj bi leta 1997 predstavljal delež orodnih jekel kar 40 odst. celotne prodaje, leta 2000 pa naj bi dosegel že 80 odst.
Čeprav se zdijo načrti zelo zahtevni, pa tovrstno proizvodnjo omogočajo modemi proizvodni procesi oziroma sodobni predelovalni in obdelovalni agregati.
Za čim boljšo oskrbo orodjarn v kratkih dobavnih rokih je Metal ustanovil Steel center, kjer je že v oktobru stalna zaloga (približno 300 ton) vsaj šestih najpomembnejših vrst orodnih jekel v takšnih dimenzijah, po katerih je največje povpraševanje. Kupci lahko takoj dobijo jeklo, težko vsega nekaj kg oziroma do ene tone. MOP Merkur Kranj, s katerim je Metal zasnoval
celotno strategijo oskrbe z jeklom, pa ima na zalogi tudi jekla drugih proizvajalcev (npr. Thyssen, Bohler in za orodne plošče Hasco).
Družba Stroji in tehnološka oprema bo prihodnje leto ponovno začela izdelovati standardne orodne plošče po sistemu Hasco, z znanim cenikom in dobavnimi roki od 7 do 14 dni, kar konkurenčna podjetja že ponujajo.
Se novica s področja standardizacije iz SŽ - Jeklolivarne, d. o. o.:
Novembra	bo izšel novi priročnik	Slovenska
jekla in železove zlitine, ki je usklajen s slovenskimi in drugimi evropskimi standardi. V njem bo opisanih 1300 jekel, 200 jeklenih zlitin z 10.000 primerjalnimi	oznakami pripadajočih	standardov
(SIST, EN, ISO, EU ipd.).
V Metalu pripravljajo tudi izdajo kataloga Orodna jekla, konec letošnjega ali	v začetku
prihodnjega	leta pa še posvetovanje	o njihovih
orodnih jeklih.
Neprepoznavnost Metala Ravne, d. o o.?
Strokovna posvetovanja so ponavadi priložnost tudi za bolj ali manj formalna srečanja in pogovore med udeleženci, zato smo Jožeta Pšeničnika povprašali, kakšno mnenje o Metalu prevladuje med slovenskimi orodjarji:
“Metal Ravne, d. o. o. sem predstavil s posterjem Proizvodnja legiranih in visokolegiranih jekel. Predstavitev je lepo uspela in predstavniki orodjarn iz vse Slovenije so se lahko prepričali, da še delamo in nismo propadli, kot jih naša konkurenca nelojalno informira. Zakaj? Najprej smo sc imenovali Železarna Ravne, tovarna plemenitili jekel, nato Slovenske železarne - Železarna Ravne, naša sedanja blagovna znamka pa je Slovenske železarne - Metal Ravne, d. o. o., kjer je ime Železarna Ravne kar izpuščeno. Ker je podjetij z imenom Metal v Sloveniji kar nekaj, so nas enostavno pomešali med novo nastajajoče dmžbe, ki vznikajo in propadajo.
Tiste orodjarne, ki pa nas poznajo, se Metala spomnijo predvsem po dolgih in prekoračenih dobavnih rokih ter naročilih, ki morajo presegati 1500 kg. Orodjarna STO, ki je prodajala orodne plošče v Sloveniji, je v Metalu pogosto naročila neustrezno kvaliteto jekla oz. neprimerno toplotno obdelavo le-tega, zato so bili izdelki nekakovostni, za napako pa so vsi pogosto neupravičeno obtožili Metal.
V Sloveniji sc vedno bolj krepi konkurenca tujih jeklarn (Bohler, Thyssen, Uddcholm itd.), uspešni so tudi tuji izdelovalci orodnih plošč (Hasco, Oro, Dalcom, Kem itd.), saj se redno udeležujejo sejmov, za svojo reklamo pa poskrbijo še s solidno izdelavo, z dobro kakovostjo, z znanimi ceniki in zelo kratkimi dobavnimi roki od 7 do 14 dni”
A. Č.
“Ustvarjanje konkurenčne prednosti je stalnica pri delu in življenju orodjarne. Kompleksnost izdelkov, višja kakovostna raven, povečana odgovornost za izdelke -orodja, prilagojenost izdelkov kupcu, krajši življenjski ciklus izdelka in primanjkljaj izobraženih delavcev vplivajo na konkurenčni boj orodjarne.
Danes, v času vedno večjih individualnih zahtev trga in kupca, pa lahko dosega orodjarna konkurenčno prednost ob izpolnjevanju zahteve po kakovosti, minimalnih stroških in z minimalnim pretočnim časom od ideje (zahteve) o orodju do njegove realizacije izpolnjenih rokov dobave.”
(Iz uvodnega nagovora predsednika organizacijskega odbora dr. Andreja Polajnarja)
JEI\LCLIVACN4 - lastnica dveh certifikatov kakovosti
V torek, 10. septembra, je direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje Igor Likar direktorju družb Jeklolivarna Ravne in Armature Muta Viljemu S ti f ter j U izročil certifikat
kakovosti ISO 9001.
Slovesnosti ob izročitvi v sejni dvorani v upravnem poslopju Železarne Ravne so sc udeležili vodstveni delavci in strokovnjaki ter odgovorni za kakovost iz Jcklolivarnc Ravne, župan občine Ravne -Prevalje Maks Vcčko, pomov-čnik predsednika Uprave SŽ prof. dr. Vasilij Prešern, predsednica Gospodarske zbornice za Koroško Tatjana Kup-nik, predstavnika Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje - direktor Igor Likar in presojevalec Tomaž Babnik, ter predstavniki nekaterih tujih in domačih poslovnih partnerjev v in sestrskih družb iz Železarne Ravne.
Navzoče je prvi nagovoril direktor Štifter. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da se je v Jeklolivarni uveljavil celovit sistem zagotavljanja kakovosti, kar je danes že nujen pogoj za obstanek izvozno usmerjenih podjetij.
Projekt je vodil dipl. inž. Vlado Macur, ki je na slovesnosti predstavil razvoj livarske dejavnosti na Ravnah
od 19. stoletja do danes. Poudaril je, da je bila kakovost pomembna komponenta te panoge, kakor v ravenskem jeklarstvu nasploh.
Jeklolivarna se je najbolj razvila v letih po 2. svetovni vojni, ko se je livarska proizvodnja povečala od 400 do več kot 10.000 ton letno v 80. letih, velik udarec pa je doživela z izgubo jugoslovanskega trga. Preusmerjanje na zahodnoevropsko tržišče je bilo zanjo še težje kot za druga železarska podjetja, saj je potekalo pod bremenom izgub iz prejšnjih let. Število zaposlenih se	je	po	letu 1990
zmanjšalo	od	685	na okrog
300 in se do danes znova povečalo na blizu 400. Trg se je močno spremenil, saj Jeklolivarna prodaja večino proizvodnje neposredno v tujino, ostalo pa domačim kupcem, ki delajo za izvoz.
Z urejanjem sistema kakovosti	so	v	Jeklolivarni
začeli že	pred	leti.	Leta 1990
so prestali prvo presojo za tovarno specialnih vozil v Sarajevu, naslednje leto so
izdelali Poslovnik kakovosti livarne posebne litine po standardu ISO 9002 in izvedli prvo interno presojo sistema, procesa in proizvodov Jeklolivarne Ravne.
Leta 1993 je poslovodna konferenca Slovenskih železarn sprejela ukrepe za uresničevanje politike kakovosti Slovenskih železarn. Odtlej je pridobilo certifikate kakovosti po standardUi ISO 9001 že več družb SŽ, lani jeseni tudi Armature Muta, Ravne, d. o. o., v Metalu so presojo opravili ponovno po dveh letih in certifikat dobili tudi za obrat v Štorah, 24. junija letos pa je dobila potrdilo, da ima sistem kakovosti urejen po standardu ISO 9001, še Jeklolivarna Ravne. Ker je presojo opravil SIQ, ta pa je včlanjen v mednarodno certi-fikacijsko omrežje, je Jeklolivarna razen certifikata SIQ dobila še certifikat EQNET, s tem pa pravico, da lahko ta znak uporablja tudi na svojih izdelkih.
Mojca Potočnik
4. KONFERENCA
O MATERIALIH IN TEHNOLOGIJAH
V PORTOROŽU
Od 1. do 4. oktobra jc v Kongresnem centru v Portorožu potekala 4. konferenca o materialih in tehnologijah, na kateri so sodelovali slovenski in tuji strokovnjaki ter mladi raziskovalci. Član znanstvenega odbora konference iz Metala Ravne dr. Ferdo Grešovnik je za bralec Informativnega fužinarja o posvetovanju v Portorožu povedal:
“Udeležil sem se 4. konference o materialih in tehnologijah. Konferenca jc razširitev nekdanjega vsakoletnega posvetovanja o metalurgiji in kovinskih gradivih še na druge materiale in zajema naslednjo tematiko: sintezo kovinskih, polimernih, keramičnih in kompozitnih materialov; matematično modeliranje in računalniško simulacijo procesov in tehnologij; korozijo in propad gradiv; toplotno obdelavo materialov; karakterizacijo materialov; vakuumsko tehniko in tehnologije; tanke plasti in značilnosti površin; tribologijo ter varstvo okolja. Vsa predavanja so se zvrstila v isti konferenčni dvorani, posebnost letošnjega posvetovanja pa je bila v lem, da so bili tudi postelji predstavljeni s kratkimi govornimi prispevki.
Med prispevki, ki so obravnavali kovinska gradiva, so bili še posebej zanimivi naslednji:
• Prof. Grabkc iz MPI fur Eisenforschung Diisscldorf je govoril o vplivu segregacij Sb in Sn na površini in mejah zrn jekla na spremembe lastnosti. Intenzivnost izcejanja je odvisna od orientacije kristalnih zrn. Izločki Sb in Sn na površini zavirajo prodiranje ogljika v notranjost pri cementaciji. Pri lezenju jekla se ta dva elementa kopičita v nastalih jamicah in s tem še pospešita hitrost lezenja. Ogljik zavira odlaganje teh dveh elementov na kristalnih mejah, zato se zmanjša nevarnost močnega poslabšanja lastnosti pri povečanju vsebnosti obravnavanih spremljajočih elementov.
• Dr. Kaincr s TU Clausthal je predstavil kompozitne materiale, ki imajo za osnovo aluminijeve in magnezijeve zlitine. Dodatek keramičnih delcev (AI2O3, SiC in podobno) poveča trdnost, obrabno obstojnost, odpornost proti lezenju, zmanjša temperaturno raztezanje in izboljša dušenje pri nihajočih obremenitvah. Lastnosti so močno odvisne od oblike dodanih delcev. Glavni metodi dodajanja sta vmešanje pri litju in postopek prašnate metalurgije.
• Dr. Koroušič je predstavil računalniško podprto metodo napovedovanja reakcij, ki potekajo med naogljičcnjem in razogljičevanjem v kontroliranih atmosferah. Osnovana je na znani temperaturni odvisnosti ravnotežnih konstant pri kemijskih reakcijah. Kot primer je bilo prikazano razogljičevanje dinamo jekla, pri čemer vsebnost ogljika pade od 0,02 % na 0,003 %.
® Dr. Vižintin je imel pregledno predavanje o vplivu oljnega filma na obrabo v tribološkem kontaktu. Namen mazanja jc ločitev površin medsebojno gibajočih se trdnih teles. Debelina filma jc večja ali enaka kot dolžina adsorbiranih molekul. Dodatki raznih organskih kislin povečajo debelino tega filma in s tem odločilno vplivajo na koeficient trenja ter obrabo. Preizkusi so bili narejeni na visokofrekvenčnem merilniku trenja. Kontaktne površine so analizirali z optičnim in SEM mikroskopom.
• Prof. Turk jc opisal vlogo simulacij plastičnega preoblikovanja kovin pri osvajanju industrijskih postopkov. Potrebne eksperimentalne podatke je pridobil v sodelovanju z Acronijem Jesenice in Metalom Ravne.
• Dr. Ule jc predstavil novo enačbo za napovedovanje lezenja kovin, t. j. odvisnosti deformacije e od časa t. Gre za tako imenovano 8-projekcijo, ki dokaj natančno opiše lezenje tudi pri 100-krat daljših časih, kot jih zajemamo z eksperimentom. Dosedanje enačbe so to omogočile le za trikrat daljše čase.
• V. Leskovšek je prikazal rezultate vakuumskega lotanja hitroreznega jekla na konstrukcijsko jeklo, pri čemer se hkrati izvrši tudi kaljenje hitroreznega jekla. Raziskava se je že pred več leti začela na pobudo sodelavcev Železarne Ravne, in sicer za potrebe izdelave grafičnih nožev.
: B. Godce z Inštituta za metalne konstrukcije je prikazal delovanje sistema za določanje velikosti in lege napake v kovinskih materialih z uklonom ultrazvočnega valovanja. Potrebni sta dve ultrazvočni glavi - oddajna in sprejemna.
V. Uršič je predstavil značilnosti avstenitnih nodularnih litin Ni Mn 13 7 in Ni Mn 23 4, ki so jih začeli izdelovati v štorski livarni za potrebe kriogenc tehnike. Žilavost teh litin zelo malo pade celo pri -196°C.
• J. Pavšek je prikazal, kakšne napake nastanejo na povezovalnih žicah zadnjega venca gonilnih lopat nizkotlačne turbine v JEK zaradi dolgotrajnega obratovanja. Sanirajo jih z izbrušenjem ali navarjanjem -odvisno od globine.
• G. Manojlovič iz Metala, PE Štore, je prikazal možnost izboljšanja kompaktnosti kontinuirno litih gredic s toplotno izolacijo žil.
• J. Kotnik iz Metala Ravne jc predstavil možnost izboljšanja izplena kovaških ingotov z uporabo izboljšanih izolacijskih materialov (MODEX Eksoterm) za oblikovanje glave ingota.
Na konferenci sc je zvrstilo 75 predavanj in bilo predstavljenih 84 posterjev. Vse bo objavljeno v reviji Kovine - zlitine - tehnologija.”
Konferenca o materialih in tehnologijah združuje troje področnih posvetovanj, in to: Posvetovanje o metalurgiji in kovinskih gradivih (letos je bilo že 48.), 4. posvetovanje o materialih in 16. slovensko vakuumsko posvetovanje.
Na metalurških posvetovanjih jc bil v preteklosti vedno pomemben tudi delež strokovnjakov iz Železarne Ravne. Letos med predavatelji ni bilo Ravenčanov, dr. Ferdo Grešovnik je bil kol član znanstvenega odbora predsedujoči sekcije in je sodeloval v diskusiji, kot soavtorji posterjev pa so sodelovali mag. Alojz Rozman, dipl. inž. Janko Kolnik iz Metala in Jožko Kert iz Ekoinžcniringa. Ravenski raziskovalci sodelujejo že drugo leto pri raziskovalni nalogi o plastičnem preoblikovanju kovin. Štorski del Metala sla na posvetovanju predstavljala predavatelj G. Manojlovič in S. Scnčič.
OBNOVLJENA KOMORNA IZVOZNA PEČ V ČISTILNICI
Poraba energije sc je zmanjšala
Ko se je lani med popravilom zrušil obok komorne izvozne peči, so čistilci Jeklolivarne ostali skoraj brez kruha, tako pomembna je ta peč zanje.
V železarni je edina, ki je v njej mogoče kovinske materiale toplotno obdelovati do temperature 1100°C,
primerna je za obdelavo avstenitnih jekel in za izdelke z visokim gabaritom, saj je njena delovna višina 2400 mm.
Bila je to ena prvih čistilniških peči, zgrajena po 2. svetovni vojni, in je bila velik požeruh energije. Največ energije se je zgubljalo pri obojih vratih - peč je bila namreč dvokrilna, z izvozom v desno in levo halo, izolacije na vratih pa ni bilo.
Kakor je povedal vodja čistilnice Jože Breznik, so na obnovo peči čakali 7 mesecev, od septembra 1995 do aprila 1996. Obnovili so jo tako, da so zaprli izhod na eni strani in steno obzidali z novim, lahkim izolacijskim materialom. Delo so opravili industrijski zidarji Metala pod vodstvom Anke Maklin.
Vodstvo čistilnice si želi, da bi -ob naslednjem remontu celotno peč obzidali z lahko obzidavo in da bi modernizirali tudi kurjenje peči. Visoko in stalno kakovost toplotne obdelave je mogoče doseči le, če je regulacija avtomatizirana. Je pa vprašanje, če bodo te želje kdaj uresničene, saj je napovedano zaprtje celotnega obrata Čistilnica.
M. P.
ZAZRI SE V TLA
Taka je notranjost enega izmed zabojnikov sredi železarne. V njem je pisarna s šestimi “uradniki”.
To, da je prostor pretesen, zaposlenih niti ne moti, saj v uradu nikoli niso vsi na kupu. Bolj jih jezi in jih je sram, ker z njimi prihajajo v pisarno tujci, predstavniki poslovnih partnerjev, in se spotikajo na “znucanem” toplem podu. Kaj neki si mislijo o nas, ki jih želimo prepričati, da jim prodajamo najboljše jeklo in izdelke, delamo pa v takih prostorih?! Pa ne bi bilo treba nič drugega kot žrtvovati nekaj tisočakov -pod bi položili fantje sami - in sramote bi bili rešeni.
Šc to: Ravnamo sc po načelu: Greh sc pove, grešnika pa ne izdamo. Sam bo že vedel, kdo je, in mogoče tudi kaj ukrenil.
OSKRBA Z ENERGIJO V AVGUSTU 1996
Dobava primarnih energentov je bila v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Odstopanja od mesečnega načrta porabe zemeljskega plina, ki je eden glavnih primarnih energentov, so za posamezna podjetja podana v naslednji tabeli.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 90,4 m3 in od zunanjih dobaviteljev 11,5 m3 odpadne emulzije za cepljenje ali skupaj 101,9 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 36.100 kg odpadnega olja, in sicer:
2.300 kg od družb železarne, 7.100 kg od
zunanjih dobaviteljev in 26.700 kg od cepljenja emulzije.
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	1.874.570	1.726.264	92.1
SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o.	117.800	66.396	56,4
SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d a o.	33.480	40.530	121.1
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	165.850	133.640	80.6
SKUPAJ	2.191.700	1.966.830	89.7
Za normalno obratovanje oskrbo porabnikov z	energenti	pa
smo opravili načrtovane preventivne periodične preglede in vzdrževalna dela na energetskih	napravah	in
omrežju. Nadaljevali pa smo tudi z rednimi letnimi pregledi ter popravili na napravah centralne kuijave in pripravljali celoten sistem za zagon v začetku kurilne sezone.
Nadaljevali smo gradbena dela pri izdelavi lovilnih	ploščadi	ob
skladišču ter pretakališču kurilnih olj: namenjena so za lovljenje kurilnih ali odpadnih olj, če pride do izlitja.
V avgustu smo dokončali z napeljavo	in priklopom cevnih
instalacij	za:	zemeljski plin,
komprimirani zrak in hladilno vodo za novo Ebnerjevo žarilno preč v Valjarni. Napeljali smo tudi električni kabel od	črpališča peči UHP v
jeklarni II do Valjarne, oziroma do stikalne omare v Ebnerjevi peči. Omenjena električna napeljava bo z električnim tokom iz dizelskega agregata napajala žarilno peč v primeru, če izpade tok na glavnem električnem omrežju.
Za napetostno žarjenje zvarjencev za hidravlično stiskalnico smo Ener-
getika, STO in Metal - oddelek Termorcgulacije, izdelali v STO, d. o. o. v montažni jami stiskalnic začasno žarilno peč, namenjeno za žarjenje zvarjencev 4000-tonske stiskalnice. Montažo peči in ostale opreme smo končali v dogovorjenem roku.
Na podlagi naročil pa smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Inž. Ferdo Kotnik
OGLAŠEVANJE NA
v!
NASO POMOČJO PJ
VZTU
MMMN
SoftTRAOE (L o. o.
K2390 Kavne na Kan Ob Suhi l/a Tel/l a.\\: 0602 20.176
EUREST, d. o. o.:
Obed naj bo privilegiran trenutek dneva
' !	‘	jc eno izmed vodilnih podjetij za
gostinstvo in oskrbo v svetu. Ustanovili so ga leta 1970 v Franciji. Gradi na izkušnjah dveh skupin podjetij - NESTLE IN COMPAGNIE INTERNATIONAL DES WAGONS LITS.
Pred kratkim se je Eurest združil z vodilnim angleškim podjetjem za gostinstvo - COMPASS GROUP in tako združen predstavlja v teh panogah eno največjih podjetij v svetu, ki poleg Evrope pokriva tudi Severno in Južno Ameriko ter Azijo in Avstralijo.
V Sloveniji deluje dobri dve leti in je registriran kot slovensko podjetje. V restavracijah ponuja kakovostno in raznoliko prehranjevanje, ki sledi slovenskim navadam in običajem ter svetovnemu trendu zdravega prehranjevanja. V podjetjih Eurest skrbi za izboljšanje kolektivne prehrane in višjo raven prehranjevanja v Sloveniji.
Prednost, ki jo Eurest Slovenija ima in ponuja, jc know how iz Eurcstovih evropskih podjetij, ki imajo že pridobljeno licenco ISO 9002. Ta pomeni ta čas najvišji standard v gostinstvu. Kadrovsko si pri tem pomagamo tudi s strokovnjaki, ki došolajo naše kadre in jih opremijo s potrebnim dodatnim znanjem.
Poleg gostinskih uslug v restavracijah ponuja Eurest tudi oskrbo, tako v poslovni zgradbi kot tudi zunaj nje. S tem programom že nastopamo v določenih obratih v Sloveniji, kjer nudimo kakovostno prehrano: banketne storitve - hladno-topli bife in cocktail ...
Filozofija Euresta:	^ra
obedovanja naj postane eden izmed privilegiranih trenutkov dneva!	/
Vodilo Euresta je:	znanje,
kakovost in uspešnost, kar se razbere tudi iz njegovega slogana:
“KAKOVOST IN ZAUPANJE - EUREST SLOVENIJA”.
Zaradi redne likvidacije družbe De profundis je bila večina njenega premoženja prodana, del pa namenjen za oddajo v najem. Tako je bil 17.
1. 1996 v Novicah objavljen Interni razpis za najem jedilnic Železarne Ravne. Nanj se je prijavilo tudi podjetje EUREST, d. o. o iz Ljubljane in bilo izbrano. V skladu z najemnimi pogoji je zaposlilo 45 nekdanjih delavcev De profundisa. Od 1. junija pripravlja hrano tudi za ravenske železarje - dnevno do 1800 obrokov v treh menujih.
Objavljamo kratko predstavitev podjetja EUREST, d. o. o. Podrobneje pa bomo o malicah pisali v prihodnjih številkah Fužinarja.
Uredništvo
Eurest Slovenija je mlad kolektiv, ki ima trenutno 154 redno in nekaj honorarno zaposlenih.
V svoji ekipi ima tudi francoske kuharje, ki skrbijo za kulinarične delavnice.
Vsi zaposleni so sprejeli izziv sodobno organiziranega podjetja in skrbijo, da sc uporabniki uslug prijetno počutijo, prizadevajo si, da bi bili gosti zadovoljni s ponudbo in da bi postal poklic kuharja cenjen tudi v Sloveniji.
Da bi zagotovili strokovnost in usluge nenehno izboljševali, vsi sodelujejo v procesu neprekinjenega izobraževanja, ki že poteka in se bo nadaljeval ne glede na že osvojeno znanje.
Kolektiv sestavljajo izkušeni ljudje, ki v povezavi z mladimi dajejo idealno podlago za razvoj in uspešnost podjetja tudi v prihodnje. To kaže tudi stopnja rasti zaposlovanja.
EUREST, d. o. o.
MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ 96
“Otroci za. boljši svet”
Darja Molnar
m m NOVE KNJIGE
OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
od Petra do J. Pavla II. - Ljubljana : Mihelač,
eelovito
Letos so otroci iz Mežiške doline ponovno sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga organizira nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Mainza, v Sloveniji pa ZPMS, Zveza bralnih značk Slovenije in Pionirska knjižnica v Ljubljani. Sodelovali smo že petič, organizacijo kviza v naši dolini pa je prevzela Koroška osrednja knjižnica Ravne.
OZN je leto 1996 proglasila za	mednarodno	leto boja proti revščini. K poznavanju	in razumevanju
revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih lahko	pristopimo tudi	z	branjem knjig, ki	nam pomagajo
v prizadevanju za boljši svet.
Zato so bile v kviz vključene	leposlovne	in	poučne knjige,	ki	so omogočale mnogo lastnega
odkrivanja ter so opozarjale na različne oblike revščine v vseh obdobjih in po vsem svetu.
Namen kviza je bil pritegniti h knjigam in v knjižnice čim več otrok, pa tudi staršev in vzgojiteljev.
V Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana smo pripravili razstavo knjig, vključenih v kviz, v šolskih knjižnicah in enotah KOK pa je bilo organizirano reševanje kviza oz. uporaba literature za kviz.
Akcija je po vsej Sloveniji potekala od srede marca do 7. oktobra 1996, ko je bila na mednarodni dan boja proti revščini osrednja zaključna prireditev v Ljubljani.
Na naš naslov, kjer smo zbirali rešitve kviza iz Mežiške doline, je prispelo 230 pravilnih rešitev.
Kot nagrado za sodelovanje smo v KOK 17. 9. 1996 (na dan Zlatih knjig) z žrebom podelili 10 knjižnih nagrad.
Prejeli so jih:
Marina Mihalj - OS Prevalje,
Tomaž Mlinar - OŠ Prevalje,
Sara Umaut - OŠ Kotlje, Katra Kurnik - OŠ Črna, Lucija Veber - OŠ Prevalje, Matej Pajnik - OŠ Koroški jeklarji, Adam Visočnik -OŠ Kotlje, Ana Fajmut - OŠ Črna na Koroškem, Luka Kacil -OŠ Kotlje in Rok Kalajžič - OŠ Kotlje.
Glavno nagrado, udeležbo na zaključni prireditvi 7.	10.
1996 v Ljubljani, pa je prejela učenka OŠ Koroški jeklarji Tadeja Forjan.
Vse rešitve kviza pa so vključene tudi v osrednje slovensko žrebanje, kjer bodo izžrebali enega od sodelujočih, ki sc bo udeležil mednarodnega bralnega tabora v tujini.
Otroci so bili nad kvizom navdušeni in so obljubili sodelovanje tudi prihodnje leto.
ca ca m
V KOROŠKI
Benedik, M.: Papeži :
1996
Bieler, H. G.: Hrana je vaše najboljše zdravilo. - Ljubljana : Tomark, 1996
Brajša, P.: Sedem skrivnosti uspešnega	managementa. -	Ljubljana	:
Mihelač, 1996
Clarkson, P.: Ahilov sindrom. - Ljubljana : Julija Pergar, 1996 Crockett, A: Neobjavljene Nostradamusove prerokbe. -	Ljubljana	:
Tomark, 1996
Dyer, W.: Verjemite, in Videli boste. - Kranj : Gnamuš, 1996 Dževerdanovič, M.: Reggae. - Ljubljana : Karantanija, 1996 Freud, S.: Prihodnost neke iluzije. - Maribor : Obzorja, 1996 Hay, L: Življenje! Pot ljubezni. - Ljubljana : Iskanja, 1996 Hribar, P.: Turbo Pascal. - Nova Gorica : Flamingo, 1996 Jacou, P. : V vrtincu sprememb :	drugačno vodenje	:
obvladovanje kakovosti. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995 Kirschner, J.: Umetnost srečnega življenja. - Ljubljana : DZS, 1996 Kladnik, R.:	Fizika	za	srednješolce. +1, Pot k maturi iz fizike.	-
Ljubljana : DZS, 1996
Kmetič, S.: Izzivi za mlade matematike	: izzivi za učence,	učitelje in
starše. - Ljubljana : Obzorja, 1996
Komel, D.: Razprtost prebivanja. - Ljubljana : Nova revija, 1996 Koenig, K:	Bratje	in	sestre : zapovrstje rojstev kot usojenost.	-
Karantanija, 1996
Kožar, A.: Obvladajmo bolniško. - Domžale : Lunik, 1995
Rajnecsh, B.S.: Duhovniki & politiki :	dušna mafija. -	Ljubljana	:
samozaložba, 1996
Ramsdale, D.: Ekstaza spolne energije : praktični vodnik po skrivnostih ljubezni z Vzhoda in Zahoda. - Ljubljana : DZS, 1996 Slovenska smer. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1996 Stanojevič, M.: Socialno partnerstvo. - Ljubljana : Enotnost, 1996 Szulz, T.: Papež Janez Pavel II : življenjepis. - Ljubljana : DZS, 1996 Šinkovec, J.:	Družba	z	omejeno odgovornostjo. - Ljubljana : Bonex,
1995
Škoberne,	B.:	Prihaja	čas čudežev. - Ljubljana	: Jankovič & Co., 1996
Šturm, J.:	Življenje v	skodelici kave : šloganje	za vsakogar. - Ljubljana	:
Tuto, Založba Eho, 1995
Tako smo živeli 3	:	življenjepisi koroških Slovencev. - Celovec	:
Mohorjeva družba, 1996
Titan, S.: Energija - moč življenja. - Murska Sobota : samozaložba, 1996 Vujoševič, N.: Vodilo za standarde kakovosti ISO 9(XX). - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1996
VVeinberg,	S.:	Sanje	o končni teoriji : na poli k osnovnim naravnim
zakonitostim. - Nova Gorica : Flamingo, 1996
Zupančič,	V.	: Knjigovodstvo in obdavčitev	zasebnikov. - Ljubljana	:
Zavod RS za šolstvo in šport, 1996
Žagar, F.: Didaktika slovenskega jezika v OŠ. - Maribor : Obzorja, 1996
Izbor: Darja Molnar
Trio Barocco Forte
Od 4. do 7. septembra so kulturniki in gospodarstveniki občine Ravne-Prevalje proslavljali 70-lctnico dipl. inž. Mitja Šipka, znanega kulturnega delavca, ki se že dolga leta ukvarja z gledališko dejavnostjo, zborovod-stvom in literarnim ustvarjanjem, doma in v tujini pa je znan kol vrhunski strokovnjak za kontrolo materiala brez porušitve, predvsem z ultrazvokom. Podoknico mu je pel Vres, budnico igrala prevaljska pihalna godba, na družabnem srečanju pa je pel kvintet Ajda. Za prispevek k razvoju kulture in stroke ga je predsednik Slovenije odlikoval s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije, koroški Slovenci pa so mu podelili Janežičevo priznanje. 6. septembra so v hotelu Klub Krnes v Črni odprli razstavo likovnih del Andreja Makuca. Isti večer so v hotelu Peca v Mežici predvajali diapozitive Toma Jeseničnika in Boštjana Lesjaka z naslovom Lepote naših gora.
7. septembra je bilo na Peci 16. srečanje koroških planincev. Začelo se je z mašo v kapelici sv. Cirila in Metoda ter se nadaljevalo s kulturnim programom v počastitev 70. obletnice PD Mežica, z viteškim tumiijem Kralja Matjaža in sc končalo s planinskim rajanjem.
Naslednji dah je bilo na Peci srečanje mladih planincev.
13.	septembra je bil v hotelu Peca v Mežici literarni večer ob ticski. Maijan Mauko je s skupino recitatork predstavil poslušalcem slovenske rudarske pesmi. Prireditev je domiselno vodila Ajda Vasle.
14.	septembra	so se na
Prevaljah začela 10. jesenska srečanja in so trajala do 22.	septembra. Za
uvod jev nastopil Pihalni orkester Zarja Šoštanj z	mažoretkami,
slavnostni govor pa je imel župan Maks Večko.
16.	septembra so v prostorih Gozdarstva odprli razstavo Društva koroških likovnikov	in Društva
kmetic ter razstavo Kovanci na Slovenskem nekoč in danes Gerharda Močnika.
V avli Družbenega doma so odprli razstavo klekljanih čipk, ki so jih izdelale učenke osnovnih šol Prevalje in Prežihov Voranc z Raven ter odnesle članice čipkarskega krožka. Klekljanja jih uči Marija Apohal.
17.	septembra je	Pihalni
orkester Prevalje igral pri gostišču Rifcl, pri Pagatu pa je pel ženski zbor Karantanija.
19.	septembra	je bilo v
Družbenem domu	srečanje	malih
vokalnih skupin. Maloštevilnim poslušalcem so peli Kvintet Ajda in Koroški	kvintet s	Prevalj,	kvintet
Sonček iz Pivke in Kranjski kvintet.
Isti večer so se gledalci na Lešah lahko nasmejali komediji J. Stenja Popoviča Jara meščanka.
21. septembra je gledališka skupina Mežica-Prevalje v Družbe-
nem domu uprizorila veseloigro Dragutina Dobričanina Skupno stanovanje.
21. in 28. septembra je bilo v Gornjem Gradu srečanje podeželskih gledaliških skupin. Prvo soboto so v Gornjem gradu nastopili Lešani z Jaro meščanko, drugo soboto pa v Gornjem	Gradu	prevaljske
upokojenke z igro Prisega, v Mozirju pa KUD Šentanel z Mlinarjevo igro Delo dobi.
28.	septembra so v Kulturnem domu v Kotljah ustanovili Prežihovo ustanovo,	namenjeno	napredku
Koroške. Njen sedež je v Ljubljani, sredstva pa naj bi namenjali za študij koroških študentov, za znanstveno-raziskovalno, kulturno-
umetniško in založniško dejavnost.
Na slovesnosti ob podpisu ustanovne listine so sodelovali Jerca Mrzel, kvintet Ajda, dramska skupina z osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne in Milan Kamnik.
29.	septembra je bil v prevaljski cerkvi koncert Tria Barocco Forte, v katerem sodelujejo sopranistka Olga Gracelj, trobentač Stanko Arnold in organist Maks Strmčnik. Poslušalce je še posebej prevzela dodana Gounodova skladba Ave Marija v novi priredbi Maksa Strmčnika.
K
U
u
R
N
A
R
O
N
Razstava čipk v Družbenem domu na Prevaljah
ŠPCCT
o
D
B
O
J
K
A
Fužinarjevi odbojkarji so odlično pričeli prvenstvo v najvišji državni ligi: V prvi tekmi prveastva so doma premagali Krko iz Novega mesta, v drugi pa v Izoli ekipo Hoteli Simonov zaliv.
Pred začetkom novega prvenstva so sodelovali tudi na dveh mednarodnih turnirjih. V Trstu, kjer je bil turnir v spomin na bazoviške žrtve, so zmagali pred domačo Slogo in avstrijskim prvoligašem Puntigamer Dobom, v Varaždinu pa so osvojili 3. mesto.
Tudi odbojkarice Prevalj, ki so se po eni sezoni vrnile v 1 B. ligo, so novo prvenstvo začele z gladko zmago v Novi Gorici s 3:0. Toda že v drugem krogu so v dvorani na Ravnah, kjer bodo tudi letos igrale vse tekme kot gostiteljice, izgubile z 1:3 proti bolj izkušeni ekipi LIK Tilie iz Kočevja.
V soboto, 12. oktobra, so s tekmo proti Šoštanjčanom na Ravnah novo tekmovalno sezono začeli tudi odbojkarji druge ekipe Fužinatja. Ekipo sestavljajo mladi igralci, ki bodo poskušali pod vodstvom trenerja Adija Urnauta osvojiti naslov prvaka v 3. slovenski ligi -zahod, obenem pa kot mladinska ekipa zmagati na letošnjem državnem prvenstvu. Za to imajo kajpak realne možnosti, saj v mladinski vrsti Fužinatja igrajo tudi reprezentanti, kot Slatinšek, Kotnik, Tone, Sobočan ...
N
O
G
O
M
E
T
NAMIZNI TENIS
Na tekmovanju v spomin na Leona Juha se je na kegljišču na Prevaljah zbralo 61 kegljačev in kegljavk. Pri moških je zmagal Silvo Belaj (Elektrarna Dravograd) pred Rudijem Fajmutom (Korotan) in Rajkom Podojsterškom (Fužinar), pri ženskah pa je 1. mesto pripadlo Majdi Verbole (Korotan) pred Darinko Verhovnik (Sl. Gradec) ter Vero Laznik (Korotan). Med neregistriranimi tekmovalci pa je zmagal Sebastjan Paradiž pred Darkom Lasnikom (oba Fužinar).
Zadnjo soboto v septembru sc je pričelo prvenstvo v vseh slovenskih kegljaških ligah. Koroško regijo zastopa v sezoni 1996/97 kar 6 ekip v treh kakovostnih razredih.
K
E
G
L
J
A
N
J
E
Na tradicionalnih tekih v spomin na Borisa Keršbaumcrja	v Mežici	sta	med	157	udeleženci
zmagala v malem maratonu na 21 km Tomaž Robač s Prevalj in Heda Kotar iz Trbovelj. Med tekači od 30 do 40	let,	kjer	je	bil Robač
najhitrejši, je 2. mesto pripadlo Ravenčanu Dragu Lazniku. V kategoriji od 40 do 50 let je bil 6. Oto Gumilar s Prevalj, 8. pa Franc Naveršnik iz Dravograda. Med tekači nad 60 let starosti je zmagal Alojz Gologranc z Raven, Mcžičan Janez Janžekovič pa je bil tretji. V teku na 10 km je med veterankami slavila domačinka Hedvika Blatnik.
Tomaž Robač je	dosegel	tudi	absolutno	zmago na
gorskem teku v St.	Marainu	v Avstriji,	ki	je štel za
pokal Koroške. Med tekači nad 60 let je 2. mesto osvojil Štefan Robač. Alojz Gologranc pa je zmagal med veterani v teku na 10 milj v Zcltvvegu v Avstriji.
A
T
L
E
T
I
K
A
Nogometaši Korotana so bili po prvi četrtini prvenstva v ligi deseterice uvrščeni na nezavidljivo 9. mesto z vsega sedmimi točkami, ki so jih osvojili v devetih tekmah. Slabe igre in še slabši rezultat, ob tem pa še neučinkovitost napadalcev Korotana, vse to je imelo za posledico, da so se v upravi kluba	odločili	zamenjati trenerja.
Marjana Pušnika	je po	8. krogu, ko so
Prevaljčani izgubili v gosteh z Muro, zamenjal znani trener Miloš Šoškič. Pri koroškem prvoligašu so se tudi odločili okrepiti enajsterico.
  Dravograjski nogometaši nastopajo v II. ligi
uspešno, saj so v sedmih tekmah zbrali 11 točk in bili uvrščeni v zgornjo polovico	lestvice.
V prvi ligi MNZ nastopajo	štirje koroški klubi.
Trenutno so najbolje uvrščeni nogometaši Pece iz Črne. Nogometaši Fužinatja so	zaradi	del na ravenskem
stadionu vse tekme v septembru odigrali v gosteh in so z izkupičkom šestih točk v petih tekmah bržkone lahko zadovoljni.
SMUČARSKI SKOKI
V septembru sta bili dve tekmi smučarjev skakalcev za pokal štajersko	-	koroške	regije.	Na	55-metrski skakalnici iz
umetne snovi v Velenju je med dečki do 13 let zmagal domačin Marko Perše, skakalci Fužinatja pa so se uvrstili: 3. Andrej Zorman, 5. Lovro Rozman in 8. Rok Kac. Druga tekma je bila 21. septembra v Dobji vasi. Znova	je	bil	prvi	Velenjčan	Perše, 4. Zorman, 6.
Rozman in 9. Kac.
LOKOSTRELSTVO
Potem ko je Ravenčan Jože Ravnjak letos poleti osvojil naslov članskega državnega prvaka v disciplini compound 3 D neomejeno, je svojo odlično formo potrdil ob koncu septembra, na lokostrelskem tekmovanju za alpski pokal, bilo je na gradu Snežnik, kjer je zmagal. Nastopal je tudi v slovenski reprezentanci, ki je osvojila 1. mesto pred Italijo in Avstrijo.
V soboto, 28. septembra, se je pričelo prvenstvo v vseh slovenskih ligah. Igralci Fužinatja Intcrdiskonta tudi letos nastopajo v II. ligi. Trener ekipe je Marko Špegel, igrajo pa Emil Sirovina, Samo Bezjak, Andrej Bač, Simon Lešnik in Matej Vrtačnik. V prvem krogu so zmagali v Kranju proti Merkurju in v Škofji Loki, obakrat pa je bil rezultat 6:1.
Po dolgih letih imamo na Ravnah znova žensko ekipo, ki je prav tako vključena v II. slovensko ligo. Za Fužinar igrajo Petra Mlakar, ki se je po treh sezonah nastopanja v I. ligi za ljubljanski Kajuh Slovan vrnila v matični klub, ob njej pa igrata še Zvonka Krajnc in Nina Stropnik. V prvi tekmi novega prvenstva so naša dekleta premagale drugo ekipo Kajuha Slovana s 6:1.
S
A
II
bila tretja.
Letošnji tradicionalni hitropotezni šahovski turnir Ivarčko 96 so člani šahovskega kluba Fužinar pripravili septembra v hotelu Rimski vrelec. Med 24 udeleženci je zmagal Leon Mazi iz Kranja, Korošca Pšeničnik in Peruš pa sta
Ivo Mlakar
PLANINSKI POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV
Organizatorji planinskih pohodov slovenskih železarjev z Jesenic so 7. septembra 1996 pripravili pohod v smeri Vršič-Špiček-izvir Soče. Udeležilo se ga je 143 planincev: iz Železarne Ravne 51, iz Železarne Jesenice 22, iz
KADROVSKA GIBANJA
31. 8.	1996 je bilo v železarskih družbah,
naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4074 delavcev.
V največjih zasebnih družbah, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, je avgusta delalo 309 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL		1806
RAVNE	1171	
ŠTORE	635	
JEKLOLIVARNA		390
STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA		1047
NOŽI		193
ARMATURE MUTA		195
STANOVANJSKO PODJETJE		20
LOGISTIČNI CENTER		314
ENERGETIKA RAVNE		109
TRANSKOR		62
ŠERPA		121
VOGARD		81
EUREST		45
FLUKTUACIJ A
Sklenitve delovnega razmerja
V avgustu je delovno razmerje sklenilo 25 delavcev, od tega jih je bila večina (21) prerazporejena znotraj koncerna. Med delavci, ki so sc v železarskih družbah zaposlili na novo, sta bila 2 pripravnika v Metalu, 1 delavec je bil sprejet za določen čas v Logističnem centru, 1 pa se je vrnil v Stroje in tehnološko opremo iz Slovenske vojske.
Po številu sklenjenih razmerij prednjači Logistični center (22), sledita pa mu Metal (2) in Stroji in tehnološka oprema (1).
Od zasebnih družb so avgusta le v Šerpi dodatno zaposlovali - z novim sodelavcem so sklenili delovno razmerje za določen čas.
Železarne Štore in	Žične	Celje 50,	iz	Tovila in
Metalurškega inštituta	iz Ljubljane 15	ter	iz Verige
Lesce in Plamena Kropa 5.
Planinski pohod je kljub slabemu vremenu dobro uspel. Podobnega draženja si železatji želijo tudi v prihodnje.
Ravenski pohodniki pod vodstvom Francija Tclceija sc zahvaljujejo vsem,	ki so	omogočili	izlet,	predvsem
Svobodnemu sindikatu v železarni (poravnal je del prevoznih stroškov) ter planinskim vodnikom (za spremstvo) in organizatorjem z Jesenic (tudi za malico).
Slovenski železatji se bodo ponovno srečali oktobra, ko bodo štorski organizatorji	pripravili pohod	na Hum
in Tovsti vrh nad Laškim.
Po poročilu Francija Telceija povzela A. Č.
ZAHVALA
30-lctnim jubilantom v družbi $Ž-$lroji in tehnološka oprema, d. o.	o. je bilo
omogočeno brezplačno letovanje na morju v Izoli ali v Termah Lendava.	Letovali so
lahko tudi lanski jubilanti iz	Strojev in
jubilanti iz Logistike. 26 jubilantov je izrabilo možnost letovanja v Simonovem zalivu, 19 pa v Termah Lendava. Poleft odlično organiziranega bivanja in prijetnega počutja smo bili zadovoljni in	srečni tudi
zato, ker naš jubilej ni bil spregledan in nam je bilo letovanje omogočeno, kljub težkim razmerum.
Tudi bodočim jubilantom želimo, da bi 30-letni jubilej lahko proslavili tako, kot smo &a mi.
Zahvaljujemo se Upravi družbe, da nam je letovanje omogočila. Posebna zahvala ftrc neumornemu organizatorju Dušanu Golnerju, ki je skrbeh da je bilo letovanje pestro in je potekalo v redu.
30-letni jubilanti družbe SŽ-Stroji in tehnološka oprema
Prekinitve delovnega razmerja
Delovno razmerje je avgusta prekinilo 40 delavcev. Poleg razporeditve med ravenskimi podjetji koncerna Slovenske železarne so bili vzroki naslednji: upokojitev (5), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (5), potek delovnega razmerja za določen čas (3) in potek pripravništva (1). Od 5 delavcev, ki so postali trajni presežki, sta 2 našla zaposlitev pri drugem delodajalcu, 1 se je samozaposlil, 2 pa sta sedaj brezposelna.
Število prekinjenih delovnih razmerij je bilo največje v Strojih in tehnološki opremi (29), sledijo pa Metal (3), Logistični center (3), Jeklolivarna (2), Noži (1), Energetika (1) in De profundis (1).
Od zasebnih družb je do prekinitve delovnega razmerja prišlo le v Vogardu, kjer se je 1 delavec invalidsko upokojil.
Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov
podjetij sestavila A. C.
Ustanoviteljica Informativnega fužinatja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d. o. o., SŽ - Jeklolivamo Ravne, d. o. o., SŽ - v Stroje in tehnološko opremo v Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne dražbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo.
Tel. 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA KRIŽANKA št.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 16: V uredništvo smo prejeli 209 rešitev.
RUŠITEV VODORAVNO: KIMAVEC, ČRKA, ROLANDO, AONI, INAR, VLASTA,	KU, SA, SLO,	KORAK,	RIŽ,
RIBA, DRES, NA, ARIJA ATA, DN, PAV, TER, RAID, INAII, PALMIRA DEKANI, RADAR, CINIK, TA.
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki dobijo DARILNE PAKETE S ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI (poklanja jih dražba TRANSKOR, d. o. o.), so:
• BRANKO GOLOB II, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. • BRIGITA SKRUBE, SŽ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA, d. o. o. • DARINKA ZAPUŠEK, SŽ-JEKLOLIVARNA RAVNE, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 17 Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 10. 1996 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja,	Koroška 14, Ravne	na	Koroškem.
Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	VELIK KUŠČAR	SLOV. PEVKA VRČKOV- NIK	NAKANA	STARO SLOVAN- SKO PIVO	RIMSKI CESAR	DROG NA SPREDNJEM DELU VOZA	IME MARXA	IKO	BAJKA, PRIPO- VEDKA	BREZAL- KOHOLNA PIJAČA	KONJ Z BELIMI LISAMI	KLADA ZA SEKANJE DRV
OKTOBER								SLADEK SOK IZ MLETEGA SADJA				
VRSTA LEPOTNE GRMOV- NICE	A	R	A	L	I	J	A	PERZIJA				
RASTERSKI ELEKTRON. MIKRO- SKOP				KATRAN				MASA EMBALAŽE SVETA PTICA PRI EGIPČANIH				
DALMATINSKO Ž. IME				ČEBELJA TVORBA ZA MED	DRŽAVNA BLA- GAJNA	LITIJ			ZAJE- DALKA ŽELEZA	IME ČRKE		
						NATRIJ				ALPE ADRIA		
NORVEŠKI RAZISKOV. POLARNEGA SVETA							IME PEVCA KORENA SLOV. SMUČARKA (NATAŠA)					
IF	GOZDNA VDOLBINA ZA SPRAVILO LESA	LITE- RARNO DELO	ARABSKI POLOTOK OTROŠKO KOLO								DENARNA ENOTA NA ŠVEDSKEM	MASNA ENOTA (1000 kg)
NIZ						ŽUŽELKA, KI PIČI				KRALJ TONE		
						REKA V AZIJI				ETILNI ALKOHOL		
PRIPRAVA ZA STRICI JANJE PUŠČIC				TERMIN INDUSTR. RASTLINA				RADIJ	IIKRCK- GOVKC NAZIV			
VRSTA ALKI LNE-GA RADIKALA	A	M	I	L	MOŠKI GLAS KAZALNI ZAIMEK							
MERSKA ENOTA ZA DRAGO KAMENJE						TANKA KOVINSKA PLOŠČICA						
ROD TROPSKIH SADEŽEV	A	N	O	N	A	tH		IME PISATELJICE PEROCI				
Trije reševalci tokratne križanke bodo dobili roman Nevarne mreže. Avtor Zvonko Robar ga je izdal letos v samozaložbi.
Kot je v uvodu napisal avtor, je oblikoval roman na podlagi resničnih dogodkov, ki so se med okupacijo odvijali na Koroškem in prikazujejo, kako zapleten je bil boj koroških partizanov.
Roman opisuje dva izdajalca, ki ju je okupator spretno vrinil med partizane. Čez nekaj časa sta se vrnila k sovražniku in izdajala ljudi in cele domačije, ki so sodelovali s partizani. ... V pripovedi nastopa tudi zdravnik Smrečnik, ki spoštuje zdravniško etiko in na razne načine pomaga partizanom. Tudi on je žrtev izdajstva. ... Na območju Breznice skoči iz zavezniškega letala ameriški pilot, ki ga domačini s pomočjo partizanov rešijo na osvobojeno ozemlje. ... Kmečko dekle Tinka mora zaradi izdajstva zbežati k partizanom. Njena narodna zavednost in pristni doživljaji bodo verjetno pritegnili vsakega bralca.
Kdor želi roman kupiti, ga dobi pri avtorju na Gosposvetski 4 v Mežici (tel. 35 381).
IME IN PRIIMEK
PODJETJE OZ. NASLOV