Posantneltofffltti Navada« D*a —‘7S, ob nedeljah Dtn 1*—« .TABOR* Ubija «*»k »Ufc nedelje in pmmAam, nk ft. «H n dabMKMn tmkrhym» 4m W »tane Bocaeta® M p*S» P «►—w ** *■** ••nstvo - i dadn»|» an 4mm D U*--\ nn iirtm—iw D mawti pm dafHMM. IUMM M M VMM) IM ife ftsv. 75 gara. P aaameaa« Številke. Navada* Dta —^7S, ob nedeljah Ola UREDNIŠTVO M uhaja a Uaat bn, JariMm |I.IL( Lab «b«pie. TaMaa MaraA- M. S*S> UPRAVA v aakaja • > •U |UtU§* 4aaa». w a M- r-SHB p. mbm Oaa. U .»l MU TaU Naslov Maribor, petek 18. decembra 1925. Leto: VI. — Številka: 287. ■BSBiranBBiHgNianNBmnsi Ker v Zagrebu in Beogradu prazno Jejo 17. december, nismo mogli dobiti najnovejših telefonskih poročil iz Beograda. aana*BmHnB«>BnansmnnBWMnaBBa Rusija in Društvo narodov Cičerinove izjave v Parizu. PARIZ, 15. dec. Sovjetski komisar za Zunanje zadeve je ponovno izjavil, da je docela zadovoljen s svojo politično misijo v Franciji. Dejal je, da je cnsto napačno misliti, da bi bila Rusija sovražnik mirrn. Narobe: Rusija en mir zen m bočo budi prispevati svoj del k mirovni kon^olid-acijii sveto. Vendar pa se to ne da dox<©či potom' Družini narodov. Sov-jetska Rusija skuša »asigurati mir z direkitnimi pogodbami s posameznimi državami. H koncu j° čičerin izrazil dvom’, da bi bila locarnska pogodba zaras pacifistična. Šole bodočnost bo pokazala, kaj ee bo izcimilo iz nje. —D— Nemška vladna kriza Kochov program: Locarao in pfoblem brezposelnosti. BERLIN, 17. Jec. Netnšfoa vlada ee Vedmo ni sestavi jem a. Ljudska stranka, tei jo vodi Scholze. je vol jna sodelovati pod vodstvom1 demokrata Kocha vem dar pa nasprotuje veliki koaliciji. Ceu-truim pa noče vstopiti v drugo vlado kot, v veliko koalicijo. Radi tega je Kochov a akcija otežkočenn. Koch pa kljub temp sestavlja, program nove vlade, ki si jo upa sestaviti. Poglavitni točki njegovega programa ste: 1. nadaljevan je locarnške politike, ?. ureditev podporo brezposelnim. Na podlagi teh dveh točk se pogaja z voditelji strank, ki bi vstopil v veliko koa-ci jo. -O- Poraz Turčije v Ženevi AvNcleit *>o s) zasigurali Masul. — Turčija pravi, da ne privoli v to kupčijo, dokler ne privoli prebivalstvo spornega ozemlja. ŽJEN®V’A, 16. dec- Svet Društva lia-fodov jo na nocojšnji seji objavil odločitev o Mosulskenv vprašanju. Turška delegacija ni Mia zastopana. Prečdtan je bil samo dopis turškega zunanjega ministra- Id pripominja, da je Mmmwboy lajavi! prod enim tednom, da so polno-raoči delegacije potekle, ker si svet Društva narodov lasti pravice razsojevalca, dočhnt mu pripada samo vloga posredo cah-a vsled česar b ‘ tud. njegova odločitev neveljavna. Suveranitota pravice Turčije na Momilekem ozemlju no obstojala še nad a’i e ker s,--vcrenite-ta nad d«*el«nrv preneha samo soglasno S njimi. Odločitev svet® j« hi la soglasno sprejeta- Amriezki minteter Amerv je izjavil, da sprejme angleška vlada v fcvo-jeiml imenu in v imenu Irak* odločitev sveta, uhambemim je iizjaivii- VelSfcfi Britanija noče zavzeti proti Turčiji ip-transigerftnef!* Pripravi je,rta je' celo pričeti s Turčijo pognijau ja, katera bi naj odnočaje med obema državama iz-boljSala. Velika Britanija je pripravljena upoštevati vsak turški precjlog. Nato je bilo. zasedanje zaključeno. — Turški zunanji minister Rudižl Bey je mJpofoval v- Angoro. Člani Zveze narodov l!n eksperti odpotujejo ponoči. Bela sestra Dnevna kronika Kraljev rojstni dan se slavi danes širom Jugoslavije. Tisoče in tisoče zastav plapola v zimskem vetru na vsem ozemlja od Mure do Vardarja, od Triglava daleč do romunskih meja. Iz tisočih cerkva se dviga molitev za našega narodnega vladarja. Več kot vse oficielne prireditve in parade pa je dejstvo, da ga ni kralja v kontinentalni Evropi, ki bi bil tolikanj priljubljen med državljani svoje kraljevine. Le priljubljenost danskega kralja se lahko meri s priljubljenostjo jugoslovanskega kralja. Poglavitni vzrok tc velike popularnosti je pač kraljeva c,seba sama, njegovo globoko človeško in demokratično mišljenje in čustvovanje, njegov vsekdar simpatičen nastop in redka taktnost, modrost in cialekovidn«^, ki ž njo rešuje ona politična vprašanja, katera so po ustavi podrejena njegovi najvišji avtoriteti. V našem nemirnem, od strankarskih strasti razburkanem političnem življenju je kralj najblagodejnejši arbiter in ona visoka, nestrankarska sila, ki bi brez nje bila nemogoča konsolidacija naše države. Naš kralj Aleksander je umel svoje ustavne dolžnosti in pravico s tako visokim taktom in s takšno modrostjo, da je razorožil pristaše republikanska ideje, in jih izpremonil v svoje zveste prijatelje, a tudi oni, ki so še ostali in se priznavajo k republikanski ideji, radi pritrde, da nimajo nič zoper vladarja, ki je sedaj na prestolu Karadiordjeviijev. / Več leot vse drugo je vredno zaupanje, ki ga ima ves narod do svojega Monarha in s tem zaupanjem je dan monarhiji najtrdnejši steber. Naj živi kralj Aleksander I. —a— — G. Evgen Dometrovič o Štajerski. Direktor »Jutarnjega lista« g. E. Deme-t-rovič je objavil v torkovi številki svojega lista obsežen članek »Štajerska«, ki v njem poveličuje Radičev sprejem in nastop v Mariboru in kuje iz njega kapital za zagrebško »seljačko demokracijo«. V članku piše »o sver.nu i svačemu«: o zgodovini, o politiki, o gospodarstvu, napada pa mimogrede tudi klerikalce in samostojne demokrate, kd baje ne razumejo slovenskega ljudstva tako. kakor ga sedaj razumejo v Zagrebu. Seveda je moral ob tej priliki ošvrkniti tudi »birokratske funkedjonare«, kakor imenuje one predstavite!je državnik oblasti, ki so prišli po službenih dolžnostih k sprejemu aktivnega im i n i s t r a g. S. Radiča. G. De metro vi č bi hotel da bi iimieli ti uradniki več ponosa in mani »hofrateke kiome« (hrbtenice). Prisotnost g- velikega župana dr. Pirkmadera imenuje ironijo. Izvestue kroge v Zagrebu oči vidno boli službena korektnost naših vodilnih uradnikov. G. Demetrovič bi najhrže hotel, da g- veliki žuipan ne bi prišel na kolodvor. V tem primeru bi lažje udaril po ujean in zahteval »reme-duro« po željah raznih zakotnih koterij. H koncu pripoveduje g. Demetrovič, da X* g. minister Radič tako ginljivo govoril nemški dephtacijti, »da je jedan etara« sitao da plače,« a drugima izina-mtie se smze na oči.« Našo stališče nasproti Nemcem.« Dadaljuje g. Dennetro-v*c* »je jasno. V saki 'naciji je treba dati njeno pravico, pravico do obstoja. Tudi našim Nemcem jo treba to dati — pravi-mo bomcem, toda ne »nemčurjem« ali nemškutar jem, — Nemcem je tedaj treba dati enake pravice kot jih uživajo koroški Slovencu« To je g. Demetrovič izborno povedal, vendar pa smo v zadregi, koko naj mislimo: ali se je dopu-tacijai solzila, ker je slišala besede o pravici, ali pa za to,- ker je spoznala, da .je njen »up šol po vodi«. Kajti pravice, ki jih uživajo koroški Slovenci... Hm, Nemci dobro verjo, da' ne bi bilo dobro zamenjati. Na Koroškem nimajo’ Slovenci niti ene išole s elovernsfeim- učnim' je-zikom. če M dali Nemccmu v Jugoslaviji enake pravice, bi jim vzeLi še to, kar iona jo... Oe ne bi g. Demetrovič vpletel vtake članke pikrih osebnih opazk in “to fii opjtail na stvarna višini, tediaj bi. mu bili »Štajerci« za vse ostalo bolj hvaležni in bi jih vzeli malo bolj resno. Kajti v jedru ima g. Demetrovič prav: Maribor, in Zagreb s.ta si veliko bližja nega sta dosedaj to hotela znati... »Koroški Slovenec« odgovarja »Cillier Zeitung«. »Koroški Slovenec« piše v zadnji Številki: Nemška; »Cillier Zeitung«, ki piše tako, kakor bi bila glasilo avstrijske vlade, kaj rafta povdarja, da u-živaimo mi koroški Slovenci večje pravice kot Nemci v Jugoslaviji, piše spet v nekem članku o šolski mladini sledeče: Najžalostnejfti pojav je ta, da največ ji del naših otrok dorašča, ne d« razume dušo svojih staričev, Oni ne razumejo več »tarišev, ker v šoli ne čujejo tega, kar je povzdignilo nekdaj stariše in kar spada med kulturno dobrino vsakega naroda. Mladina nič ne ve o krasni preteklosti svojega naroda, o svetovni vlogi nemštva od padca rimskega imperija pa do sedanje dobe. Če se .govori o teh stvareh z otroci, se mora vsak odrasli čuditi njihovem neznanju zgodovinskih dogodkov. Otroci nam postajajo tuji. Oni razumejo sicer še naš jezik, znajo ga še govoriti, ali duha tega jezika ne razumejo več. Bistvo lastnega maternega jezika gine, tujega ne zapopadejo in tako odrašča naša mladina; duševno razdvojena. in zaostala. Naši otroci n« znajo več citati gotice; ahd hočejo pfcati nemško besed«, ju morajo pisati z latinico. Stariči v mnogih slučajih nimajo sredstev, svoje otroke podučevati doma in če jih mislijo poslati v nemške inozemske šole, se jim to zabraujuje, — Za nas koroške Slovence ni to jadikovanje nič novega. Odkar smo na Koroškem, so naim Nemci vedno odtujevali to, kar nam je najd.ražje. to je našo mladi 10. — Slovenski otroci ne razumejo samo duha svojih etariše.v, ne razumejo tudi .svojih učiteljev, ki ne znajo niti slovenske besede ali same toliko, da se znajo norčevati .iz slovpnakega jezik«. Pri nas smo že vajeni tlačanstva in zato ne kričimo, tndl sedaj ne. ko nimamo za ;;voje otroke slovens/kih šol. Gornje vrstice priobčujemo aaimo vsled tega, ker se za nflse razmere izredno dobro ujemajo. ?? Franci Pejori ?? — Neuspeh dr. Korošea v Varaždinu. Zagrebški »Jut ar n ji list« poroča iz Varaždina, da se jc vršilo t arnika j zborova-je HDS. Ker pa imajo klerikalci v Varaždinu in okolici vrlo malo pristašev, so se shoda udeležili po veliki večini nasprotniki, zlasti radhjevči. Zborovalci so dr. Korošca in drugega govornika Bariča neprestano motili. Nazaduje se je moralo zborovanje v nujvečjem neredu končati ip ga predsednik niti ni mo-vel zaključiti. Če pomislimo, da so v Varaždinu skoraj sami katoličani, ki sicer prav radi zahajajo v cerkve in na procesije, ki pa niso vajeni, da bi se politika vodila Jz farovžev. je to znamenje, da najnovejše klerikalno geslo: »katoli-čani vkup!« ne vleče tako magnetično, kakor upajo klerikalni listi. J- Narodna skupščina odgodena. Vlada. je nenadoma spremenila prvotno zasnovo, po kateri bi imela Nar. skupščina sprejeti še zakon o brodarskem sindikatu in načrt o izenačenju davkov ter je od godil a parlament do 29. januarja 1926. To je znamenje, da še VoZadju pripravljajo važni dogodki. Kakor se zdi. tudi ne bo nič z nameravanim prihodom kraljeve dvojice v Zagreb. Odgoditev skupščine je izzvala splošno presenečenje. — Dr. LukinUieva afera poravnana. Na _ včerajšnji sc ji Narodne skupščine se je odločila zadeva bivšega pravosodnega ministra dra Lnlkinidn. Radidevski, klerikalni in davijovičevski poslanci so hotel naprapiti iz afere strniikar.sko-po-jitično parolo proti samost, demokratom-Pa se jim’ ni posrečilo. Dr. Lukini£ je bil ž velilko večino rešen obtožb« In je tedm j tudi skupščina ugotovila, da je bila v«a afera iz strankarskih vzrokov napihnjena: v odločilnem trenutku Pa se jo razpočila kakor mehur iz mila, — Še nekaj o odmevu Radičevega mariborskega govora v Subotici. Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, eo užaljeni diijaki suho ti “-k e pravne fakultete sklicati protestno zborovanj« ooled« izjav, ki jih je bil podal prosv. ministei Radič na mariborskem zborovanju. Dijaki p® v svoji resoluciji zelo ostro za-vrnili trditve prosvetnega ministra: Pravijo, da jih je minister s svojimi »težkimi klevetama« prisilil k tennu, da morajo reagirati proti šefu prosvete. Minister prosvete je storil »nedostojno in do skrajnosti ne tak tično gesto«. V tem tonu teče resolucija do konca. H koncu pravijo, da naj Radič svoje trditve dokaže; ee pa jih ne more, tedaj bo pošten človek na njegovem mestu zapustil svoj položaj... Profesorski svet je takisto zahteval, da naj prosvetni minister demantira svoje trditve, ali pa ga bo izročal sodišču. Tako.si je g. Sli. Radič zvaril v Mariboru bolj vročo juho pego je sam mislil i.u hotel. — Ljubljanska društva, politične stranke in številne korporacije so brez v-sak® razlike in obotavljanja podpisale izjavo proti ukinitvi ljubljanske univerze, V izjavi povdarjejo, kaj pomeni ljubljanska univerza za Slovence in v širšem smislu tudi za ostale Jugoslovan«, saj se na nji predava tudi v srbohrvff šemi. Zopet so Slovenci enodušuo e topili v krog, da branijo krono svojega kui turnega razvoja. — Za redukcijo ministrov, uredništva in avtomobilov. 56 radikalnih podancev je predložilo klubovemn predsedstvu predlog, po katerem* 'bi so moralo znižati štovilo ministrov, podtajnikov in avtomobilov za asebne potrebe, kakor tudi uradnikov. Uraduištva naj bi se reduciralo 20%. Poslanci zali to vajo, da se o predlogu nujno razpravlja. — Beograjski italijanski poslanik po« sroduje v Trstu? Neka vest iz Trata zatrjuje, da se je italijanski podanik v Beo’gradu general Bordero ustavil u» potu v Rim v Trstu, da bi se pri taumš-njem prefektu informiral o položaju primorskih Jugoslovanov. O Borderu pravijo, da je velik prijatelj »poraznima med Italijo in Jugoslavijo. Tržaški fašisti so radi hi j ego vesa prihoda očitno vznemirjeni. — V krajih, kjer so bile povodnji, so davek ne bo pobiral ekzekutivnim potem, tako j« obljubil finančni minister nekaterim poslancem, ki so v tej zadevi posredovali pri n jemo V kratkem bo izšla naredba o tem. — Seinbeissovo velepodjetje v Ro« sni, čigar državna uprava je izzvala ponovne afere, je ua podlagi najnovejšega sklepa ministrskega sveta prešlo v roik« zasebnega kapitala. — Novi francoski finančni minister. Po odstopa dosedanjega finančnega ministra Loncherja jo bil poverjen ta važni portefeij prcrltjednikia finančnega odl>ora Doumerju. —■ P. n- trgovcem in iudustrijalee«! Podporno društvo elepiji najvljudneje prosi, da po možnosti prisjjcvajo v blagu ali denarju nam bednim slepim ta naši deci. Vse molodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih Wo]fova ulica 12 (dvorišče) Ljubljana. Na željo pošljemo tudi položpice. — Podporno društvo slepih v Ljubljana- — Veroučitelji, dušni pastirji, noUeljf na ekskurendnih šolah in oddelkih «* oddaljeno otroke in nestalno nameščen« učiteljioe ženskih ročpjh d«J, naj prečk lože —■_ kakor razglaša veliko županetva —• vsaj do dne 10. januarja 1926 prijam za nagrade in pohni.ne (\osako .na posebna poli) v smislu razglg«a bivšega »Višjega šolskega sveta« v Uradnem lietu 8 ta leta 1925 s to radirko, da navedejo samo eno razdobje in sicer čas od L septembra do 31. decembra 1925. Veroučfitelj* naj pošljejo prijav« naravnost »Račn« novodisttvu delegacije mtaistrstva financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast«; vsi ostali pa potom' sreejjdlb šotadtih referentov na"VelKkbga župana. — Za božičnioo revnih učencev prš Sv. Duhu ua Ostranii vrhu je prejela naša uprava zavoj % darili. SolekflMn vodstvu je zavitek v upravi n* w*p©J**o. — Olajšave za prireditve dobrodelnih in humanih društev. Finančno okrajne ravnateljstvo v Mariboru je prejelo ed mipistratva fipaao, generaine dKrBkcl > Bela sestra iT a n o K* V M arfRoru, rThe 18. deečftvbra 1925. posrednih po reza v Beogradu, pod br. 8L563 dopis od 24. nov. 1925, ki olajšuje raiznim dobro tvornim haimaniun društvom prirejanje raznih zabav in drugih prireditev v splošno koristne svrhe. — Dozdaj se je za točenje pijače na takih prireditvah zahtevala taksa iz tar. br. 62 taksne tarife. Dopis pravi, da se točenje pijač na prireditvah humanih društev. katerih dobiček je namenjen izključno v humane svrhe, mora smatrati koti; sestavni del dohodkov od zabave, kakor n. pr. tudi od prodaje cigaret, kruha i. t. d., in sicer v »lučaju, aiko društva izvršujejo točenje pijač v svoji režiji — Odobrena učna knjiga. Minister prosvete je odobril, da so rabi Stiboslovje (metvika) drja. Nik. Omerse kot pomožna učna knjiga na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Knjiga se dobiva v založništvu Goričar & Leskovšek v Celju. — Kadi razredne loterije v smrt, V vasi .Tabukovac v Srbiji je živel jako skromno J. Mitrič. Imel je veliko rodbino in je zaslužek komaj zadoščal. Neki prijate!.j ga je pred dvema letoma nagovoril naj si kupi srečko razredne loterije, češ, da bo obogatel. Mitrič je kupil srečko in ni zadel. Nato jih je kupil za 1000 Din in tudi tokrat min sreča nt bila mila. Zgrabila ga je strast hazardi ran ja in je prodal vse. kar je imel, da bi dobil denar za srečke. Prodal je kravo, vola, njive, a dobitka ni zadel nobenega. Videt je, da je vse zaigral. V obupu je odšel v hlev. ki je bit nekdaj poln živine in ee obesil. — Oitajte rdenim! Podpisano društvo poživlja vse svoje mimo člane to je slepe, da nemudoma po dopisnici javijo svoje bivališče, da jim pošljemo podporo in «»icer najkasneje do 18. dec. 1925. Podporno društvo slepih, Wolfova ul. 12. (dvorišče) L j uibl jana. — Dunajski komunistični list »Pic Rote Pahne« jo radi finančnih tožkoč prenehal izhajati. — Demokrat Koch sestavlja nemško vlado. P rezident Nemčije Hindenburg je poverit sestavo nove državne vlnde demokratu dr. Kochu z nalogo, da sestavi vlado široke koalicije. B@Sa sestra Mariborske vesti Mariker. 17. decembra 1956 m Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je preminul g. Rudolf Kvas, mn (mariborskega, obrtnika Ivana Kvasa. — Naj v miru počiva. Rodbini naše sožalje. m Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V proslavo rojstnega dne našega narodnega vladarja, si je Maribor nadel prazniško lice. Z vseh javnih in privatnih poslopij eo visele zastave. Delo v državnih uradih je počivalo, a trgovine in obrti so prekinite delo za eno uro. V stolni cerkvi je ob prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti opravil svečano daritev sam g. k.nezoškof dr. Karlin. Cerkvena obreda^sta se vršila tudi v pravoslavni kapelici in v evangelski cerkvi. Vojaštvo je imelo parado, a defile je radi hudega mraza izostal. Na Glavnem trgu se je uvrstila gorska in poljska artilerija, a na Stolnem trgu pehota. Po končate! službi božji je vojiaštvo z godbo na čelu odkorakalo v vojašnice. Proslavo bo zaključil ples, ki ga pri rede častniki (mariborske garnizije nocoj v Gotzovi dvorani. m Srečke Jugoslovanske Matice se bodo prodajale v upravah »Jutra« in »Tabora« še do vključno sobote. jm Za slovensko univerzo. Kakor poročamo na drugem mestu, so ljubljanske kulturne in gospodarske organizacije tpr politične stranke podpisale izjavo proti ukinitvi vseučilišča v Ljubljani. Ker je to zadeva, bi se tiče vseh Slovencev, saj jse je mnogo naših generacij borilo za najvišji slovenski kulturni zavod, ne hi smeti v Mariboru molčati. Tudi pri ji as bi eo naj sestali zastopniki kulturnih in gospodarskih društev ter političnih strank in se solidarizirali z Ljubljano. Inicijativo naj dajo naša kulturna društva! —ob. tm Poziv onim. ki so postali polnoletni. Mestni magistrat nam piše; Do 1. jan. 1926 naj se javijo na mestnem magistratu soba 4. visi tisti moški, ki so ali bodo od 18. februarja 19G5 do 1. januarja 1926 postali polnoletni pa stanujejo že več ko pol leta v Mariboru in so si s tem dobili volilno pravico. Istočasno naj se javijo tudi vsi tisti, bi so v omenjenem času odslužili vojaški rok pa niso bili vpisani v stalne volilne imenike. m Ostra zima. Po kratkem olajšanju, ki je nastopilo pred tremi dnevi, je včeraj in zlasti dane« zopet pritisnila ostra zima. Okoli 10. uri dopoldne je kazal toplomer na Slomškovem trgu It stopinj Celzija pod ničlo. Sicer je dan jasen in solnčen. m Kavama »Evropa«. Četrtek koncertira žel. godba »Drava* 10 mož od 20.30 do 34»3- ure. V čast kralj, rojstnega dneva posebni program. 2690 Bela sestra Narodno gledalllfe REPERTOAR. Četrtek, dne 17. decembra ob 20. utI »Sumljiva oseba*. Ah, C. Kuponi. Petek, dne 18. decembra. Zaprto. Sobota, dne 19. decembra ob 20. uri »Zakleti grad«. Ab. D. (Kuponi). Nedelja, dne 20. decembra ob 20. uri »Vesela vdova«. (Nastop gospoda Urvalcka). Kuponi. —O— G. Urvalek kot »Danilo« v naslednji predstavi »Vesele vdove«. Kakor smo že poročali je g. Urvalek nastopil v imenovani vlogi preko štiristokrat in sicer v mestnem gledališču v Brestavu (120 krat) v »Novem operetnem gledališču« v Hamburgu (50 krat) v »Mestnem sde-dališeu v Llpskeui (okoli 50 krat) in nazadnje na neki južnoameriški turneji Proti 200 krat. Poleg tega na mnogih drugih odrih, predvsem v OheimmitZu. Magdeburgu, Pragi i. t. d. — Komponist Lohar mu je podaril tudi fotografijo z lastnoročnim posvetilom1: »Poklanjam sijajnemu Danilu«. Otroška IconfmUjn v tukajšnjem gledališču. Za Božič pripravlja naše gledališče tudi malčkom presenečenje z priljubljeno otroško pravljico »Trn jul či-ca«. Uprava kot režita ae bosta ootrudi-la, da bo ta priljubljena, pravljica z godbo, plesom in bogato opremo lepo Božično darilo mfiši mladini. Bela sestra Liudska univerza 18. decembra. Ruska pokrajina, predava prof. Gruntar. Z mnogimi ekioptičnimi slikami. 21. decombra. Tolstoj, T. del: mladost. Predava inž. J. Kukovec. Pričetek predavanj 7% zvečer. Lokal: Kazinska dvorana (»Studijska knjižnica«). u- O roskl pokrajini bo predaval v petek dne 18. t. m. realčni profesor gosp. t V lastnem ter v imenu evojcov naznanjamo veom narednikom, znancem In prijateljem pretuino veet, da je nai priljubljeni sin in brat, gospod Rudolf Kvas po daljSem bolehanju danes dne 17. t, m. v 22. letu preminul. Umrljivo gmoto prerano umrlega pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne, 19. decembra ob 15. url Iz mrtvažnlce mestnega pokopališč« v Pobrežju na pokopališče istotam. Maribor, dna 17, decembra 1925. 5693 Ivan in Jerica Kvae •tnrKi, Marica, Helena in Ivan •utri in ini. Grunta r, geograf po stroki, ki je med vojno prepotoval velik dol Rusije. Ob lepih skioptičnih slikah bo povedel slušatelje širom te zanimive slovanske države. Videli bodo staroslavuo Moskvo z n jeoniinii tisočerimi kupolami, moderni Petrograd, središče ruskih monastivov — ukrajinski Kijev, pokrajine ob široki »matuški Volgi«, znameniti Nižji Novgorod«, zibeljko ruske državnosti, stepe in morje, rusko vas in momente iz ruskega narodnega življenja. Vse slike bo pte dava/tel j pojasnil i;n označil njih zvezo z ruskim kulturnim življenjem. Predavanje bo tedaj vseskozi zanimivo in pri poročajmo kar najštevilnejši obisk. -O- »Sumljiva oseba'4 Komedija v treh dejanjih. Spisal Branislav Nušitj. Nušičev humor je znan- V koncepciji je gogeljevško širok in pristen, v podrobnostih pa tudi često prisiljen in u' motno j skonstruiran. Njegova tendenca je zlasti v odrskih komadih bičanje obstoječih razmer. Tu utegne karikirati, ustvari pa budi izrazite tipe, prave srbske Balkance. Kakor Nuši£ v »Narodnem poslancu*, ki smo ga tudi že videli na našem .odru, šiba politično-cstrankar-ske razmere v Srbiji, tako si je tu privoščil srbskega Birokracija, zlasti policijske oblast], bi skrb o za »državne in dinastične interese«. V nekaterih krajih so se — bogsigavedi zakaj? — zbali te pensiflažo na čuvaje reda, miru in vseh državljanskih čednosti, pa so igro prepovedali. Drugod, kjer »o uradniki bolj n očitan!, so sami prišli, da so nasmejejo Nučiču, videč v »Sumljivi osebi« to, kar so videli Rusi svojo dpi v Gogoljevem »Revizorju«. Ali kdovekako nedolžen Br. Nušič ni. Kdor hoče razumeti, lahko mnogo razume- »Pa talko je bilo od vaj-kada i biče, dok ima policaja«.. Vsebina lcauiedije je na kratko ta-le: Policijski kapeltan Jerotije, kornpten _v vsakem oziru omejen mož, le v iskanju lastnih koristi zelo širok in brihten, dobi šifriramo brzojavko notranjega ministra. da naj aretira in odpošlje v Beograd neko sumljivo osebo, ki eo utegne pojaviti v njegovem1 obmejnem kraju. Ta oseba je nevaren proti državen element, ki vtihotaplja revoluci jonarno spise. S pisarjem Vičo razvozljata šifre iu si razdelita posel. Jerotije ,e.i obeta višji uradnički razred, Viča pa boljšo aliužibo. Pisar Viča, krajevni korupcijo-nist, težkega kalibra snubi kapetanovo hčerko Marico, ki pa ljubi farmacevta Djoko, s katerim se je bllia seznanile, ko se je mudilo, pri sorodnikih v netkenn bližnjem mestu. Z Djoko sta se pravkar domenila, da pride semkaj in da napravita škandal, ki bi ž njlim izsilila od očeta in matere, da odbijeta Vičo in bla-gosloVita Marico in Gjoko. Djoka res pride in se — ne sluteč nič hudega — za,pleta v »velikopotezen« lov očeta Je-rcrtijc za sumljivo osebo. Policaji ec radujejo: zasačili so revolucijonarja, rešili državo in dinastijo. Ko ga zBislišujejo, jame jo citati tudi »državi nevarna pisma«, ki so —- Marična ljubezen™® pisma Gjoki. V pieimih Marica prav krepko karakterizira očeta in Vičo. Zdaj spozna Jerotije, koga ima pred sabo. Toda, glej zlomika: medtem je bil že sporočil ministru v Beograd, da je ujel sumljivo oeebo in zaplenil proti državne epii e! Viča se spre z Jerotije.m. ker uvidi, da ne bo nič z Marico, situacijo pa reši pisar Žika, ki priporoči šefu najboljšo pot iz zagate: naj da Marico Gjoki, nato pa so napoti z G jokom k ministru v Beograd in mn stvar pojasni. — Tako se komedija srečno, a z oči vidno — zagato avtorja samega razplete in konča. . V »Sumljivi osebi« je mnogo situacijske in karakterne komike, ki lahko n« odru reši to v celoti preveč izkonstrn-irano in površno delo. Veliko zavisi od režiserja, največ pn seve od igralcev. , G. Železnik ni bil kos tej nalogi: deloma ni niti njegova krivda, ker ni imel veliko izbirati. Spravil je na oder prisiljene komike, ki so Nušičev mestoma prisiljen humor še bolj privlekli za lase. — Tuintam1 je bilo nekaj učinka v situacijah. ali izrazitih tipov ni bilo. Srbskega kolorita. niso imogle rešiti šajkače in noše, če ga igralci niso znali dati z igro. Komično jo bilo včasih to, kako malo komični so bili naši komiki. No, smeha in zabave pa kljub temu ni bilo premalo. Nihče se ne dolgočasi ,,to je že nekaj. Velika večina se jih «meje. To je še več. Komad je teatenski — v mariborskih'proporcijah. kajpa. — To je največ. Zato menimo, da bo še! gladko še nekajkrat in nemara celo ob polnem gledališču čez mariborski oder. —ob. Bela sestra Okrutna kmečka pravda v okolici IVIoskve Kako so ruski kmetje sami kaznoval! dva konjska tatova. — Trpinčenje in smrt na grmadi kakor v srednjem veku. Moskovske eodlišče je nedavno obravnavalo zanimiv slučaj. V vasi Puškinov, M je oddaljena le 28 kan' od Moskve, se je odigral grozen dogodek, katerega podrobnosti so se šole sedaj zvedele. Prvega julija t. 1. je ob 7. uri zjutraj zapazil pastir, iz vasi Kovezimo v pušk inskem gozdu dva cigana, ki sta. vodila koveziinskim kimetom ukradene konje. Takoj se je vrnil v vas in sporočil kmetom, kar je videl.^ Vest o konjskih tatovih ee je z grozovito naglico raznesla po vseh sosednjih vaseh. Tekom ene ure se je odpravilo proti gozdu, kjer so poči vali cigani, nad tristo kmetov kroječa četa. Bili so oboroženi z vilanni. sekirami. nekateri tudi s strelnim orožjem. * Ko eo ae razdelili na manjšo skupine so pričeli obkoljevati gozd. Čim bolj so se približevali ciganom), tem besnejši so postajali. Pričeli so kričati, tolči po debi j h in. streljati v zrak. Posrečilo se jim je, da »o oicame obkolili in ujeli. Ujetnike so n'usmiljeno pretepali. Tolkli so jih Z rokami, palicami im sekirami. Toda želji po maščevanju še ni bilo zadoščeno. Izvlekli so raznirevarjena. cigana 1® gozda in napravili grmado, na katero so s težkim deblom pritisnili svoje žrtve. Živima ciganoma. «e j«, ko sta že zadoM-la močno opekline^ vendar posrečilo zlesti izpod debla, toda razjarjena množica ju je s palicami poganjala nazaj v plamene. Ko je grtmada dogorela, so jo kmetje pogasili, sežgani trupli pa zakopali poleg cente. V svežo zemljo so vtaknili mesto križa drog. Na predlog člana vaškega sovjeta Mina jeva so kmetje štirih vasi izvolili svoje »zastopnike«, da obsodijo še tretjega Cigana, ki se je običajno zadrževal v bližnji vosi Prohorovu. Zastopniki čsz-j ar jenih vaSfoih divjakov eo ga. izsledili ravno pri kopanju in bi ga bili gotovo vsaj toliko kaznovati kot prva dva, da j ion ni odločno branil predsednik pro-horovskega vaškega sovjeta Gorenkov. Udeležbe pri groznem početju je obdolženih 26 oseb. Med obtoženimi sta tudi dva člana vaškega sovjeta. . Proces bo trajal več dni. a rezultat zanimive razpravo pričaiknje z velikim zan(mapjetrni vsa Rusija. i« oifi nujboljll domru;( .btomiUn! *»tou ira« t »«eh m««tih Ennp.ijiTo poverjeni*, hi« I»1ortn«H.(» » »tam, posebno pa -• o imoTnetn »tsnju d murnih ,«»oiIiit.‘. r«»»-sto-li«ui*'.ri.irtHi poon J« 6-gj, a tnojarol »»■(. Arpn Praktikanta iz dobro hiše rmoinoga popalnoma slovanskega in nemftkega jezika, z dobrimi *pri