^ ¿¿o rasea aoöot, aedelj ™ Il prasalkev*	
. ^jj, except Saturdays, lead«!» *** Bolidsjs.	
	ia Msta je |6.00
PROSVETA
_ glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredatèki Is aprarallkl preet MIT South Uwadale Aro.
Of floe of Pablkatioa: BUT South Lawadale Aro. Telephone, Eookwoil 4904
m NNiMto mMv ?imn if
Ckimrn. Mm*. ^tWAoaoi
Accoptoneo for «ailing * apoclpl wu of
a. un.
CHICAGO, ILL.. PETEK. S. NOVEMBRA (NOV. 9). IM»
Subscription 96.00 Tear* ftTEV,—-NUMBER 215
Oet 8. 1S1T,
li. mi.
ds odpravil embargo-liii hrti izgredi; 20 mrtvili
i Naciji te zanašajo na pomoč sovjetske Rusije f vojni z Anglijo in Francijo, ker je ruski AUianji komisar podprl trditev, da so zavez-!iki provocirali konflikt. Hitler pozval podanike v Berlin, da ae posvetuje z njimi o novi situaciji. Nemci potopili svojo ladjo, Ml preprečijo zasego
JINGTON, D. C., 2. nov. kongresna zbornica je |7 244 proti 179 glasovom embargo na oroije in Zadnje formalnosti gle-njenega nevtralnoSt-."akona bodo končane jntri [akto in izredno zasedanje bo lahko zaključeno v i jvečer.
IGREB. HRVATSKA, 2.
zadnjega avgusta, od-f Hrvatska dobila avtono-¿je bilo 20 oseb ubitih, mno-iij požganih in na stoti-ranjenih v izgredih v , hrvaških mestih. Izgredi rihmem naperjeni proti o-i Hrvatom, ki so v zadnjih i zvesto služili Srbom; na i teh Hrvatov je že pobegli Srbijo. Zadnje dni so se i upori med hrvaškim vo-in celi oddelki rebelniJt je pobegnilo v ¿ume, r s organizirali 'zelene ka-
GRAD, JUGOSLAVIJA, i^-Semkaj je pri&la vest, ifeftki delavci v Pragi za-i i generalnim štrajkom v kisdustrijah. če nacijske obla izpuste Cehov, ki so bili I » zapor pred nekaj dnevi ivi obletnice čehofiova I republike.
mSLAVA, 2. nov—Na (Slovakov je danes uprizo->kpede proti Madžarom v ivi. Izgredniki ao navalili ke trgovine in jih razde-Hovaška policija je križem Idedala izgrede.
skvo. da Rusija dobi nemške tovorne ladje, v zameno pa bo Nemčija dobila več ruskih podmornic. Nemški veščaki bodo kmalu odpotovali v Rusijo, da prevzamejo podmornice. V ruskih lukah se nahaja več nemških parnikov, ki so dospeli tja po izbruhu vojne.
Sovjetska Rusija ima okrog 160 podmornic. Izmed teh jih je 50 na Baltiku, 20 v luki v Aleksandrovsku v bližini Mur-man8ka, ostale pa na Črnem morju, v Vladivostoku in drugih lukah. Grupa nemških inženirjev je na poti v Leningrad in Murmunsk.
Panama City, Panama, 2. nov. — Dramatična stori j a, kako so člani posadke nemške tovorne ladje sami potopili to ladjo, da preprečijo zasego po britski križarki, ki jo je lovila, je bilu pravkar razkrita. Storija je bila objavljena, ko je križarka Despatch odplula po Panamskem prekopu na Pacifik.
Križarka je ustavila nemški parnik na Karibejskem morju v svrho preiskave. Ko so Angleži stopili na krov parnika, so bili informirani, da je kapitan dal otvoriti zatvornice in da se bo parnik kmalu potopil. Nem-Ifcfiftortiarji so potem poskakali v rešilne čolne in angleški so odšli na 'krftarko.
lin. 2. nov. — Nacijski tisk b je Vekoslav Molotov, premier in zunanji komi-^»vojem govoru v parlamen-tfprl nemški argument, da Velika Britanija in Franci-Niovorni za izbruh sovražen nadaljevanje vojne. Šli 'boj, da branita svoja im-I1dominacijo sveta.
krogi naglašajo, da «olotov govor ni razočaral, »ni naznanil sklenitve mistične zveze z Nemčijo v sm parlamentu. "Iz nje-* govora sklepamo, da se Na odločila za tesno ko-z Nemčijo na vsej Pravijo ti krogi. "Prepri-*n)" da nam bo Rusija da-pomoč v bližnji bo-P1-jo l>omo potrebova-■olotov j,- sledil zgledu a-predsednika Roose-' »' Jasno povedal, na ka-™ 11 J« Hunija. Kakor je v«t u- večkrat dokazal, pjegove simpatije na stra-Wije in Francije, prav ta-Molotov dokazal v svojem u <U ne Nemčija lahko za-n* rusko pomoč v vojni ¡¡¡•Ukemu in francoskemu izmu."
* J«' j>ozval več poslani-'in k posvetovanju. Ta ' u*otoviti, ali ae je vojna MK hI»remenila zaradi ru-. |M>gajanj, Molotove p^ijf o reviziji ruake zu-F ^itike in sklenitve po-F/^mne vojažke pomo-71 Turčijo, Veliko Britaniji Francijo. V Berlin je že r«^ Viktor von Macken-i ¡"«ki poslanik v Rimu. On U" »"nferiral » Hitlerjem o ^«raniziranja Musso-CT ^»«U. Grof Frie-ka,w "J1* von Schulenberg. EV H«»iji. bo danes od-« Moakve v Berlin.
2. nov.— d* 1,0 v tajna r J* Berlinom in MO-
Zaščita neodvisnosti Filipinov
»
Bojazen pred agresijo
Manila, 2. nov. — Predsednik Manuel Quezon je apeliral na ameriško vlado naj se prične pogajati z velesilami glede pro-tekcije nevtralnosti Filipinskega otočja, ko postane neodvisno 1. 1946. Potrebo take protekci je je Quezon omenil v svojem govoru, ko je bil Teofilo Sison zaprisežen kot minister obrsm be. Sison, bivši član prizivne-ga, sodišča, bo upravljal novi Vojni department.
"Svetovni dogodki se razvijajo tako, da ni nobene garanci je proti zunanji agresiji," je rekel predsednik. "Sami ne bi mogli preprečiti agresije, čeprav bi oborožili vse državlja ne. Predsednik Združenih dr žav ima na podlagi zakona oblast pogajanja z velesilam glede zaščite neodvisnosti Filipinskega otočja. Sedanji svetovni položaj, ko divja vojna v Evropi In Aziji, zahteva takoj šnjo akcijo."
Trockisti in stalinisti
prihajajo skupaj?
Pariz, 2. nov. — (Iz poročila liatu New York Timea.) — Podtalna vest iz Nemčije se glasi, da je Heinrich Himmler, ief nacijske tajne policije (Gestapo), poslal skupino svojih policistov v Rusijo v zameno zs skupino sovjetske tajne policije OGPU, ki je obiskala Nemčijo. Ko so se nemški tajni policisti vrnili domov, so prinesl poročilo, da se voditelji Stalinove tretje Internacionale na skrivaj pogajajo z voditelji Trocki-jeve četrte internacionale za mir in prijateljsko sodelovanje. V Monk vi pričakujejo, da bo prijateljstvo med trockisti in stalinisti doseženo še pred pri hodnjo pomladjo.
• •
Avtna unija v novi borbi
Magnatje bi jo radi uničili
Detroit, Mich.—(FP)—Zdaj, ko je unija združenih avtnih de-avcev (CIO) spet postala dominantna sila v avtni industriji kot posledica izida volitev, ki »o se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora, se mora boriti proti tovarnarjem. Ti se sicer zavedajo, da se morajo pogajati z unijo, poslužujejo pa se zvijač, da uničijo njen vpliv med delavci. ^Tovarnarjem pomagajo vse reakcionarne sile v kampanji i, (i skuša prikazati avtno unijo <ot nevarno organizacijo. Nosnega dvoma ni, da je General Motors Corp. čutila posledice stavke v svojih tovarnah v preteklem letu. Stališče, ki ga je zavzela proti uniji, je bilo neopravičljivo. Poslužila se je taktike, ki se je izkazala za nepravilno.
Slično stališče je zavzela Chrysler Motor Corp. v sedanjem konfliktu z unijo, toda naletela je na odločen odpor. Zapreti je morala več tovarn In
0	v času, ko so se pojavile za-iteve po avtomobilih. Kdaj bo konflikt poravnan, ne more nihče vedeti.' Federalne avtoritete so posegle v spor. toda o-spehi intervencije se še niso po-ca zali.
Obe, General Motors in Chrysler Corp., sta izzvali odpor z uvajanjem priganjaških metod.
to taktiko skušata povečati produkcijo, zaeno pa provocira-
1	unijo, toda slednja je spozna-a manever. Unija CIO jo zdaj, ko je Martinova grupa brez vsakega vpliva in ne tvori nobene nevarnosti, pripravljena na boj s tovarnarji. Ce bodo voditelji nastopali previdno, ji ;ie končna zmaga zagotovljena.
Gandhi pri indijskem podkralju
New Delhi, Indija, 2. nov. — Mohandas K. Gandhi in dva druga voditelja indijskih nacionalistov, Rajendra Prasad In M. A. Jinnah, so včeraj konfe-rirali z lordom Llnllthgowom, podkraljem Indije. Razpravljali ao o načrtih glede tesne kooperacije med Indijo in Veliko Brl-tanijo. Slednja želi pridobiti vse indijske politične grupe na svojo stran, da bo laglje vodi-la vojno proti Nemčiji. Konferenca se je vršila |wtem, ko mo ministri v vladah treh provinc resignirali v znak protesta proti podkraljev! izjavi, da bo zadeva štatusa Indije prišla na dnevni red, ko bo vojna končana. Indijski nacionalisti zahte-vajo velike koncesije v upravah provinc.
Nedriavljani izgubili delo v Bridgeportu
Bridgeport, Conn. — Vrste | od javne dobrodelnosti odvls-( nih ljudi so se povečale kot po- j «ledlea federalnih regulacij« ki, prepovedujejo uposlltev nedr-j ¿avljanov v orožnih in municij-skih tovsrnah. Cez 16.000 ne-državljanov je že izgubilo delo. Kot nedrlavljsni ne morejo dobiti zaslužka pri rellfnlh delih Med družbami, ki so zahtevali od delavcev, da morajo dokazati. da so a mer liki državljani, ao Bridgeport Braaa, Aschcroft American Gauge. Manning Maxwell k Moore. Remington Arma, United Aircraft à Aluminum of America In General Blectrk.
Nemčija povečala uvoz blaga ;
Komunikacije s nevtralnimi državami oikiejene
Budimpešta, Ogmka. 2. nov.
— Promet po železnicah in Donavi med Nemčijo in državami južnovzhodne Evrope se je silno povečal v zadnjih dneh. Ogrska in Rumu ni ja nOČeta prevažati blaga v Nemčijo na svojih tovornih vagonih, ker se boji-ta, da bi jih nacijake oblasti za-segle. Nemški vagoni in oni, katere so naciji dobili v Cehtf-slovaški in na Polj|akem, so pojavili na Ogrskem in v Rumu-niji. Nemci rabijo avoje vlake za prevoz ograke živine.
Transportacija rumunskega petroleja po Donavi se jo povečala od izbruha Vojne. Prej so ladje vozile petrolej iz ru-munskih pristanišč v Hamburg. Donava je važna prometna sveža z Nemčijo, tods teka zmrzne v novembru in plovba je potem nemogoča.
Nacijske avtoritftc so omejile komunikacije msd Nemčijo in nevtralnimi državami. Ms-džari ne dobivajo pisem od svojih sorodnikov v Avstriji in ameriški poslanik v Budimpešti je naletel na pots^koče. ko js skušal stopiti v zvezo z Berlinom.
1 "
Francozi potožili
nemške čete;
%
Naskoki na francosko vaa odbiti 1 t ...,
ROOSEVELT VRNIL UDAREC SOVJETSKI VLADI
Citiral je Kalininovo deklaracijo
OBRAMBA FINSKE NEODVISNOSTI
Waahington, D. C., 2. nov. — Predsednik Roosevelt, katerega je ruaki zunanji komisar Molotov v svojem govoru v parlamentu kritiziral zaradi vmešavanja v rusko-finski konflikt, je včeraj odgovoril na kritiko. Objavil je ponovno uradni dokument sovjetske vlade, v kate-rem je alednja pred šestimi meseci pozdravila Rooaeveltov korak, da prepreči napad na Fin* sko, Poljsko in druge evropsks držsve.
. Psrlz, 2. nov. — Francozi ao obnovili vojne aktivnosti po bitki z Nemci, v kateri so bili slednji poraženi. Nemci so naskočili neko francosko vaa. a so bili vrženi nazaj. Naval je sledil topniškemu bombardiranju, ki je trajalo eno uro.
Francoako vojno poročilo pravi, da so Nemci zasedli nekaj hiš po naskoku na vas. nakar so francoske čete uprizorile protinapad In odpodile sovražnika. Poročilo dostavlja, da so Nemci uprizorili več drugih lokalnih naskokov nn francoako pozicije med rekama Mozele In Nicd. ki pa so bili vsi odbiti.
Bazei, fivlca, 2. nov. — Nemški vojaki v utrdbah Siegfrie-dove trdnjavske črte poleg švicarske meje so prepričani, da bo vojna končana pred božičem. To mnenje izražajo v pismih svojim prijateljem v tem mestu. "Mi samo čakamo, da naše podmornice in lutala uničijo uiiglečke parnike," pravijo Nem-ci v svojih pismih "Francozov ne smatramo za svoje sovražnike. Naši sovražniki so Angleži. Ko bodo te|>eni, bodo radi sprejeli Hitlerjevo mirovno ponudbo, katero so nedavno od-klonili."
Predsednik sovjetske Rusije Kallnin js potem, ko je Roosevelt apslirsl ns Hitlerja in Muz-solinija, nsJ dasta garancije, da ne bosta napadla nobene države v desetih letih, poslal kablogram Rooseveltu, v katerem je ns-glssil, da se sovjetska vlada popolnoma strinja z njim in podpira njegov apel Nemčiji in Italiji. "Bodite prepričani, da ja vaš korak izzval silno odobravanje pri ruaki vladi in narodu," je rekel Kallnin v kablo-gramu. "Sovjetska Rusija, kakor vi, simpatizira z narodi, ki ao v nevarnosti agresijo s strani Nemčije In Italije."
Roosevelt je v svojimi apelu
omenil vse država, med temi -----
Finsko, od kstere Moskva za- delavstva,
aJai ---»»•«- UMMUMIIA VI1
ntevs zaa.1 tcijki* nt>nc«i»ij«j, m
jim je pretil napad. Molotov Ja s svojo deklaracijo v ruskem parlamentu demonstriral nedoslednost, ker Je kritiziral Roo-seveltovo intervencijo v prilog finski ropubllki. Komunlstičns Rusija se je obrnila ns peti, ko je sklenile nenapadslno ln prijateljsko pogodbo z agresorjem Hitlerjem.
Domače vesti
Clevelandske novice Cleveland. — Dne 80. oktobra je v bolnišnici umrl rojak Jos. Vitgoj, star 81 let in doma is Kromenika pri Primskovem na Dolenjskem. V Ameriki je živel 46 let in tu zapušča dva sinova, v Kansasu pa hčer. — Andrej Korošec in Anton Vintar ata odprla novo gostilno v Calcutta ulici.
Vesti ia Južne Anterlke Montevldeo, Urugvaj. — V tukajšnji slovenski naselbini je 26. septembra umrl Jožef Fur-lan is Vipave. 2ivel je na farmi, kjer sta s prijateljem Tonetom PVrjančIčem Imela v najemu 300 hektarjev aemlje 00 km od Mon-tevidea. Podlegel je mrtvoudu. Zapušča ženo, s katero je bil poročen komaj šest mesecev. — V Buenos Airesu sta bila 7. oktobra poročena Vladimir AnziČ iz Iatre in Marija Frankovič iz Lokev pri Divači.
Apel na enotnost med delavci
Sporasum med ADF in CIO mogoč
New York. — (FP) — A. F. Whitney, ptedaeduik bratovščine železniških spremnikov, Je na državni konvenciji svoje organizacije ponovno apeliral na voditelje Ameriške delavake federacije in Kongresa Industrijskih organizacij, nsj obnove pogajanja za poravnavo spora. Obe grupi lshko obdržlta svojo idsntiteto, če se izreftets zs enotnost v vrstah orgsniiirsnsgs
Helalngfora, Finaks. 2. nov. — Zunanji minister Eljas Erkko Je sinoči izjavil, da Je Finska pripravljena dati nekaj koncesij sovjetski Rusiji, da se spor poravna, toda te ne smejo ognižati njene neodvisnosti in nevtralnosti. To izjavo je podal, ko Je finska delegacija petih Člunov dospela v Moskvo, da Izroči odgovor svoje vlade ruskim voditeljem.
"Finsko ljudstvo Is» vrglo vse, kar ima na tehtnico in ss odločno borilo za ohranitov ne odvisnosti," je rekel minister.
Diesov odsek zahteva dodatno vsoto
Washington, I). C* 2 nov.— Kongrcsnik Dios, načelnik odseka, ki preiskuje nesmeriške aktivnosti, je naznanil, da bo zahteval dodatno vsoto od kongre
Protekci ja ameriških mornarjev
New York. — Mornarji na parnikih, ki plujejo med Ani" ti ko in Afriko, bodo prejemali bonu«* prav tako kot mornarji ua parnikih, ki vzdržujejo pro met med Ameriko in Evropo Zadevna provizija je uključens v pogodbi, ki jo Jc Splošna mor narska unija (CIO) podplsals z American South African Line in American West African Line. Bonus je dodatna kon ceslja mornarjem, ki rlsklrsjo
kmalu potrošena.
«— . , i .j-i. i svoja življenja v službi na pur as za financiranje svojega dela "]" " ™ '' J Izjavil Je. da mora preisksvs nlkih v vojnem < asu.
trsjstl nadaljnji dva leti. ksjtl	■■■■■ ■■ ■
to kar Je odsek doslej odkril, Je j	.	.
šde^četek. Vsota $126,000 k. Italija ne bo revidirala
tero jc kongres del odssku v svo- tvoje politike Jem prejšnjem zao^lsnju, bo Kjm 2	„ Pof|ol„
d'I talija je objavil uvodnik, katerem Je rečeno, da reorgaiu tzirsnje kabineta in vodatvs obo rožene sile ne pomeni revlzij«-itaJIJanake politike To js od 1 govor ns poročila, ki krgižJJo v Parizu, lx>ndonu in drugih Rfie-stih. da je Muaaolini s reorga nizirsnjem kabineta demonstriral. da se Italije odtujuje od nacijske Nemčije.
nov.
Enajst rudarjev ubitih v ftelgiji
Bruselj, Belgije, 2. Enajst rudarjev je bilo ubitih in dvensjst ranjenih v eksploziji, ki se je včeraj pripetila v premogovniku pri Monsu. v Južnem delu Belgije.
_ „ ja potrebno, ja. da
voditelji pozabijo na malenkostne razlike," Je rekel Whitney. "Obe gfupi morata pokazati voljo, da sta zs skupni pohod ns-prej, ds dossžeta svoje cilje. Delavci ne bodo nikdar Izvoje-vali boljših delovnih pogojev, če bodo rsscepljenl. Iz tegs razloga js/4dprava vzrokov, ki netijo prsplrs in sovraštvo v delavskih vrstah, nujno potrsb-na. Delavci bodo močni le, čs liodo strnili v mogočni or-gsnizaciji."
Whitney Je naznanil, da njegova organizacija podpira pro-gram Riaiseveltove administracije In kampanjo za revizijo nevtralnostnsga zakona.
I»
Anglija prizna
podjarmijenje Albanije
l/ondon, 2. nov. — Iz zanesljivih virov Js prišla viist, da bo Chamberlairiova vlada poslsls svojega reprezontanta v Tirano, glavno mesto Albanije, In s tem priznala italijansko podjarmlj« nje te dežole. Mussolinijeva če te so zasitdlu Albanijo zadnjo pomlad. Premier Chemlairlelii, kakor vs«t kaže, hoče uvariti Musaolinija, da Ja Anglija pri JatelJica Italije. Priznanju bri hladilo izboljšanj« odnošajev med drasvama.
P roti udov »ki
izgredi v Vilni
Kovno, Litvinska, 2. nov.— Včeraj so ss tu vršile protižidov i ko demonstracije in izgredi, < katerih Je bilo čez 60 Židov ra njenih. Izgredniki so udrli t več židovskih trgovin in Jih opl« udi. Policija Je imele dosti dels z razganjsnjem demonstrantov.
Cikakki shod za civilne suobodMine
Chicago,—Danes M novem bra) zvečer se vrši v Orch«*tra llsllu, 216 Ho Michigan Blvd., javen shod, ki ga sklicuje člka šks podružnica Unije za ameri ške civilne svobodščine. Govorniki bodo pobijali nameravana zakone sa regiatriranje I nožem cev in drug» ukrspe, ki ogražajo civilno svobodo. Vstop je prost.
OBSEDNOSTANJE V HOLANDSKIH PROVINCAH
Zatiranje ipionainih aktivnosti
SVOBODA TISKA ZAJAMČENA
llsgue, Hotandaka. 2. nov. — S kraljevo odredbo Je bilo aino-či razglašeno obsedno stanje v vseh obmejnih distriktih in trd-njavsklh conah. V teh se nahaja okrog 600 izmed 1200 občin in most. Pojasnjeno je bilo, da je bilo obsedno stanje proglašeno v sveat s načrti glede zatiranja špiomtžt'. Poučeni krogi pravijo, da dekret krije krsjs osmih Izmed ensjstlh holsndaklh provinc. Ta je bil uvaljsvljsn ne is bojazni pred invazijo, temveč zaradi tega. kar hoče vlada saščltitl nevtralnost do-žele.
(Zadnja izročila naznanjajo koncentracijo nemških čet ob holandaki in Imlgljakl meji. Veat iz lxmdona se glasi, da so angleški vojaški lotalci v poletu nad nemškim ozemljem fotografirali središča, kjer s« zbirajo Hitlerjeve čete.)
Obsedno stanje krije vso provinco Utrecht razen glavnega mesta. Ta leži v sredini države in bo Igrala važno vlogo, če bo vlada prisiljena odpreti zatvornice, ki zadržujejo vodo, in Jo IHiplavils, To se bo zgodilo, Čs bo Holsndskl preti Is nevernost InvasiJs.
Vss druge vasi in mests, v katerih Ja v vsljsvl obsedno sinu Je, Isflt)» v bližini nemške mejo. Obsedno stanja Js bilo oldicano tudi ns otoku Amslsli-du.
Avtoritete so nsznsnils, ds dskrel ni nsperjon proti avobo-dl tiska. Vlada ne bo auapsndi-rsln nobene publlkaoljs, čsprsv Js premier Jsn de Gssr prej ss->rstll s zatrtjem listov holand-ske narodne aoolslistlčns stranko.
Na podlagi dnkrsts vojaške oblasti lahko suspendirajo vse civilne funkcijo. Te moči se ne liodu |>oslužile, če ne bodo v to prlniljune. Ono lahko asprejo gledališče, gostilne in izženejo sumljiva tujce Is krajev, kjsr Je bilo oklicano obsedno stenje,
Rusi pozdravili ukrajinske delegate
Dve poljski pokrajini pod rusko kontrolo
Moskva. 2. nov. — Hovjetsks Rusija ja včeraj sprejela dve poljski pokrajini, Ukrajino In Bolorusijo, v svoje območje. Ti sla poslali svoje predstavniks v Moskvo, kjer so se udeležili včerajšnje saje vrhovnega sovjeta (pnrlainunta). V zbornico so prišli z rdočimi zastavami in Rini so jih navdušeno posdra-vili.
(Ceremonij se je udeležil tudi diktator Staliti* On Je slišal ukrajinskega delegata, ki Je v svojem govoru naglašal, da so Ukrajinci hvaležni Stalinu, ker jih Je oavobodil. Po ceremonijah ao iNNtlanci noglaano sprejeli rsMolucijo, ki ja naznanjala formalno s|Ni>ttsv Ukrajine in Beiorusije s Sovjetsko unijo.
Delitev livil v odmerkih v Angliji
London, 2. nov.—Vla<la je sinod naznanila, da se la» delitev živil v odmerkih pričela prihodnji meaec Živilski minister W H Morrison je dejal, da se bo de litev špeha in masla pričela v arrdl decembra In potem bodo prišle na vrsto druge potrebščine.
PROSVETA
TUB BN LIGHTEN M Elf T
flLAULO IM LASTNINA • POOPOINI J ■a W mmá pato»** fcp «m
MtntolM m Urvi«M Mih flava« Cklaasa) Im SMS aa lata. «tet aa M lata. UM M Mrt Mai aa
la OImn 91M aa aata Uta, «i T» m »ai Imi m
rataa i far UM UaHaS StaMa « h4 Cenata U.M par yaw. Cbleaao aa4 Cltafa U M »m yaw. CoeOtTtag H'^Hl pif füf«
ta MMMfallk
«toafcav aa M vrata i«. aafco»UI Ilutara® vaattaa («rt toa. »o-•all, taaaw. panal MS.) « vraaja paSIIJaUlto to v alatato. éc |i p^tWriNI P^ÜSIBA ASvartialna rat« aa «fMawot-Niluillia «rf tavMMi-
aattoaa and unaoltcKaS article will a* U rata mW- Ottar aaanuaarlpu. auch m atartoa, plapa, paaew, ata, «IN ta. ta »m*ir «mir arWa	aatf.»«raMi< aaS
Mtatov aa vaa. ka» Im al PRO« VETA
MIT-M Sa. Laaatato Ava.
or ras rcuuui
Molotov—realist
VJačeslav Molotov, predsednik Jn komisar zunanjih zadev—po imenu!—sovjetske vlade, je zadnji torek govoril v "zbornici" vrhovnega sovjeta (karkoli že vrhovni sovjet pomenJ, kajti vsemu odraslemu svatu je znano, da vrhovna oblast v Rusiji je danes Stalinov polltblro) kot —«pet samo v imenu svojega glavarja!—realist.
Njegova izvajanja so bila pristna "Realpolitik," kakršno je še preti dvema mesecema mogočno poudarjala berlinsko-rimska os in kataro zdaj do pičice posnema reorganizirana berlln-sko-moskovska os. Kdo Ae ne pozna "realistov" iz Berlina in Rima? Kdo Ae ne pozna "realistov/' ki ti pridejo ponoči v hišo skozi okno ali kletne duri in ti potisnejo revolver pod nos s trdim: Daj!—To je berlinsko-rimsko-moskov-ska "Realpolitik."
Moloto^ je hladnokrvno—kakor mu je bilo hladnokrvno narekovano—naslikal golo realnost glede Poljske: "S Poljsko je bilo hitro pri kraju. Bliskovita brca s strani Nemčije, druga bliskovita brca z naAe strani in grde spake, porojene v Versaillesu, je bilo konec ..
To je jasno. Nobene metafizike ni zraven! Vse ja resnično, realno, kakor se je zgodilo! Kaj bi Ae čvekali o demokraciji, neagreslvno-sti, ideologiji?!—
Nadaljnji smisel Molotovega govora je bi|: Ko je Poljaka izginila, bi moralo b|ti konec vojne .... Kaj hočejo vladarji Anglije in Francije? Kaj hoče Roosevelt z odpravo svojega embar-Ka? ... Kaj hočejo bedaatl Turki in Find, ki poalušajo Angleže, Francoze in Američane? .. . Cemu še napadajo Nemčijo ti napadalci? . . . Cemu je Ae vojna? Zaradi Poljske? . . . Največja neumnost! Poljska ne bo nikdar več oživljena! (Marelar Chamberlain In cincar Dala-dier zdaj lahko vesta, pri čem da sta in kakšne-ga "prijatelja" imata v Moskvi!) ... Ali je vojna samo zaradi hitlerizma? KakAna realnost Je to? To je povratek v temni srednji vek, v dobo verskih vojn! . . .
Molotov je večkrat naglasil prijateljstvo ao-vjetov do nacijake Nemčije in ekonomsko podporo Ruaije nacijaki Nemčiji, kljub temu ostane Sovjetska unija—nevtralna!
Hama "realna politika" natančriojpo vzorcu ii Berlina! Natančno po vtorcu onih, ki pridejo ponoči v hiAo in ti potianejo revolver pod noa! Daj!—To je realno. Prltnaj, da Poljske nI več in miruj! Priznaj, da Litve, Letake in Estonske ni več in miruj! Priznaj, da je tudi Finska nam zapisana in miruj! Priznaj, da moramo mi kontrolirati Dardanele In da si morata Hitler In Stalin deliti kontrolo nad Balkanom—in miruj! Ce tega ne priznaA in nočeA mirovati, si napadalec, si barbar, si vojni hujskač, ki ruAii mirt---
Zadeva je jasna. Molotov je drugi dr. Goeb-Ms. V Uindoiiu In Parizu se lahko tolažijo, da Hitler prejema iz Moskve same beseda v zameno za dve tretjini Poljske, nmpak globoko v srcu vedo, da vojna za politično svobodo srednje Kvrope, severnovzhodtie t£vn>)te In juino-vzhodne Evrope se ne vrAi samo s Hitlerjem, temveč tudi a Stalinom. To je danes realna politika v KvropIJ Ca so v Londonu in Parizu kakAni realisti, morajo to javno priznati in temu primerno orientirati avojo akcijo.
Grenki Jadničevi spomini
Martin Judnič it Waukegana, III., ki se veliko in iMiAtemi trudi aa napredek v naAem kulturnem življenju, je zadnji teden nekoliko obudil svoje s|Mimine na sovjetsko Rusijo. Niso lepi ti spomini, grenki in tužni so. Pred sedmimi leti je Ael Martin kot radikalen revolucionarni idealist v Rusijo a poAtenim namenom, da tamkaj najde idealno bodočnost zase in avojo drulino, K sreči ni vlakel svoje družine a *e-Imj, vlekel |ni je svoje čevljarsko orodje In pisalni stroj, frt nekaj mesecev se je Martin JudniČ vrnil iz Rusije ailno razočaran.
Judnič Je potem oplaal svoje vtiae v Proa veti, poletno opisal vsa kot je vidsl in elilftl— In kaj ae Je «godilo? Slovenski in hrvaški stali-novei v Ameriki so padli po njem kot stekli pai. Msrtin nI vedel nič—oni so vedeli veo menico!
Martin Judnič rti'edini ameriški Slovenec, ki Ja bil v Ru»i ji. t «ala razlika med nJim in drugimi je, jja on ima korajžo, ima značaj in principe lir In it, kar Aiaje! . Martin, nadaljuj a svojimi spomini! Resnica (DaOs v sadajl kalsai.)
Glasovi iz
naselbin
immm v afctopaia aa prlatf iNovnaS» ta, IMS), potos vata«a tawaa aa aaatova poawal. ta vam to a Mat ta turno« poufcto aa-ratolaa. Pmmmrttm to pwvataaaa, ta a« na Umt ms Mavt.
Metropola prenasičerta od kritike
Cleveland. — Kritika iz Oeve-landa so vedno zelo pretirane in zato ustvarjajo razburjenost med naAJm progresivgim elementom, kar nam gotovo ne prina-Aa dobička rti ti časti. V to krHi-ko je bil pot hip jen tudi naš delaven Milan MedveAak radi Članka, v katerem je priporočal, naj ae dopisniki držijo objektivnoati in proč od malenkosti, ki so nam le v Akodo In povzročajo le boje brez principa.
Kritike iz Clev«landa je bilo le toliko, da so jo sijti ne samo odrasli, marveč tudi mladina. To sem videl, ko so predvajali alike v Slovenakem delavskem domu na Waterloo rd., kjer ao biil navzoči zastopniki raznih društev. Ce smo bojevniki, ki se zanašamo na požrtvovalnost, poglejmo dejstvu v oči in »preglejmo, koliko so nam kritike koristile. A-li na« združujejo in koristijo, a-I i imm cepijo in povzročajo večne prepire med nami? Meni «e zdi, da J« to naj bolj Aa mara ta u-stvarjanje sodbe. Ce smo za to prekljanje, pa napolnimo Pro-sveto s tem malenkostnim bojem in kritiko, kateri smo podvrženi vsi, pa Če je to na mestu ali ne. Jaz le pravim: ubogi u-rednik in Čitatelji, ki «o opajani a to kritiko!
Sedaj pa k dejstvu. Rečem, da je naša utrujena delavska para lahko ponosna, ker je dobila v svoje vrste mladega bojevnika kot je Milan MedveAek. Klerikalci 'bi ga z vaemi Atirimi «prejeli, od naie strani pa mu "kritiki" dajejo pod noa. Ali mora biti ificoj v mladosti tarča goto vrtn -strategom ? Ali «o bili val naši boji le klbicanje? Ali se bomo kaj »nauči I i iz njih?
Da, resnične kritike so tudi koristne, toda med narrvi je Ae vedno malo kritikov. Jaz bi tudi rad kaj kritiziral z mojega «tališča, toda komu bi to koristilo? Kritik mora biti poAten, razumen, delaven, razsoden In objektiven.
C tla tel j i izven Cleveland« si gotovo mislijo, da je metropola največje nazadnjaško gnezdo, kar pa ni resndoa. Samo poglejmo v našo zgodovino, kak A na je bll$ naša vzgoja, in v to, kar i-mamo sedaj. Govorim z Italijani, Nemci In Runi in lahko rečem, da amo md na delavskem kulturnem polju prvi. To nI nobeno hvallsanje. Imamo delav-ake pevske zbor* in dramske klube, narodne domove in napredne klube in druge ustanove. Za vse to se je narod že mnogo žrtvoval. Imamo že tudi mladinske pevske In dramske zbore po vsem Clevelandki ao že marsikoga izven flaše naselbine presenetili. In ^e več «e bo razvilo Iz naše skromne kulture, katero smo prinesli lz stare domovine, če bo med nami več delovanja in manj prazne kritike.
Anton 8kapin, 312.
O/o« « farmr
Fly ( reek. N. Y.—Namenil sem se nekoliko opisati tukajšnjo farmarako aituacijo. The Dairy Farmera' Union in njene aktivnosti, ditfi Javnosti je že nekoliko snano, v kako žalostnem stanju so bili tukaJAnji far-
marji in so Še, dasi od daleč ne več tako kot ao Jbili. Primorani so bili prodajati mleko po 60 centov za «to funtov teže, to je 47 kvartov. V mnogih «lučajih je bilo iz tega treba plačati do 20 centov za prevoz mleka do mlekarne. Torej je farmarju ostalo borih 40 centov.
Sedaj pa naj človek premisli« dali «e je farmarju splačalo samo molsti -krave, ne da bi pri tem upoštevali Še drugo delo v zvezi z mlekarskim farmarstvom. Mlekarski trust je pritiskal farmarje in od leta 1029 znižaval ceno mleku, dokler ni dosegla prej omenjene najnižje cene v zgodovini mlekarstva v letu 1933.
Z nastopom Rooseyelta je začelo počasi krevsati navzgor, toda vse prepočasi, tako da ni Ae od daleč odgovarjalo cenam in plačam v industrijah. In .tako je bil farmar potisnjen ob zid in primoran na bo j za svojo eksistenco. Bili so razni samopo-stavljeni voditelji, kot «o Pi«e-ki, Pilzer in drugi, ki so kričali, kaj vse bodo storili za farmarja. In kaj je bil rezultat? Mlekarski trust jim je napolnil žepe in farmar je držal prazno vrečo. Edino upanje je bilo v pravi far-mar.ski uniji, ki bi bila ustanovljena po vzorcu delavskih unij.
S prihodom gibanja CIO ao se farmarji nekoliko opogumili. In res «e je pojavil človek, ki je bil prej organizator National Maritime unije, potem pa se je oprijel farmarstva. Njegovo ime je Archie Wright. Na njegovo iniciativo «e je zbrala pred tremi leti mala skupina farmarjev, sedem po številu, in iz te grupe se je porodila prava farnmrska organizacija The Dairy Farmers' unija.
Kolikor morem jaz presoditi, so vzeli za vzorec premogarsko unijo UMWA. Tudi tukaj «o ustanovili diatrikte ali County Units, kakor jih tukaj imenujejo, to je okrajne unije. Vsaka okrajna enota ima svoj ekseku-tivni odbor, kateremu ao podvrženi vsi ostali lokali v okraju. Seveda je to še mlada organizacija, ki še nima veČine med farmarji, toda napredujemo bolj hitro kot smo pričakovali. Prošnje za informacije in navodila so prišle iz raznih držav, na primer iz Marylanda, New Jerneyja, Massachusettsa, Vermonta, Rhode Islanda, Maina in celo iz West Virglnije so se odzvali. V Pennsylvania pa imamo že močne postojanke. Torej korakamo naprej vsak dan močnejši.
V veliki večini se imamo zahvaliti delavskim unijam, ki nam gredo vsestransko na roko s tem, da odkrivajo mahinacije mlekarskega trusta in obenem bojkotirajo neunljsko mleko. In na tem mestu priporočam delavskim gospodinjam, da bojkotirajo neu-nijsko mleko, kjerkoli mogoče. Unijako mleko je na prodaj po grocerijah in aličnih prodajalnah v papirnatih posodah. Ko mleko porabite, posodo kar proč vrzite.
Nadalje ustanavljamo mlekarske kooperative, ki no v tesni zvezi s konzumnimi zadrugami po mestih, in tako profit sami spravimo, namesto da bi Kn dali truatu.
Pristopnina v unijo je 40 centov o d vsake krave, mesečni asesment pa pol aenta «d vsakih sto fontev mleka. Mlekarna pa
mora plačati nadaljnjega pol centa, tako da unija dobi en oen^ od vsakih sto funtov mleka.
Kot je javnosti že znano, smo meseca avgusta sklenili pogodbo, da bo cena mleku $2.15 za sto funtov. Toda mlekarski trust je mislil unijo omalovaževati s tem, da je takoj prvi mesec pogodbo prelomil. Namesto $2.15 je plačal $2.086 za «to funtov. Neodvisne mlekarne in kooperative «o se držale pogodbe, toda National Dairy-Shefield in Borden« Dairymen's League sta znižali ceno. Rezultat je, kolikor jih spada pod National Dai-ry-8hefiekl Co., «o farmarji dali družbi ultimat, naj v 30 dneh poravna zaostalo ceno; ako tega ne «tori, bodo vsi odstopili in pristopili v kooperative in neodvisne mlekarne. Kolikor jih qpsdp pa k Borden Dairymen's ligi, pa imajo pogodbo, l{i jih vežo, da ne morejo odstopiti do pomladi. In takrat se pa pričakuje, da bodo odstopili v velikem številu, ker farmarji so se Že naveličali obljub in praznih plačilnih kuvert.
Nadalje so si farmarji izbrali za kongresnega kandidata v 34. distriktu države New Yorka Johna V. Johnsona, ki naj bi nadomestil umrlega kongresnika Berta Lorda. Ta kongresni dis-trikt obsega okraje Otsego, Delaware, Broome in Shenango. John V. Johnson je jako aktiven in delaven v delavskih in farmarskih krogih in zasluži, da oddaste svoj glas zanj pri volitvah. Albert Kirn, 457, predsednik krajevne postojanke Dairy Farmer« unije.
S ftota
Kot samotar sem največ med drugorodei. 2e nad leto dni sem v bolnišnici St. Mary's v Dulu-thu, Minn. Oziram «e proti o-blakom v neznane mi kraje, kamor hitijo v jatah ptioe selivke. Proti konou oktobra je že sneg pobelil log in dol in sedaj se tukaj pričnejo sibirski dnevi.
Srečavam in obiskujem razne bolnike, si zboljŠujem zdravje in spravljam v red mnoge reči iz mojih popotnih dni. Frav vesel sem, da so se našli vsaj nekateri, ki so me pričeti razumevati. Tako tudi v Clevelandu, kjer prične muzej zapuščine naših prvakov v Združ. državah. Poeeb-no pa «e je začel zanimati urednik Pros ve te br. Ivan Molek in sem tega še posebno vesel. On mi poroča o nekaterih že davno pozabljenih urednikih in o drugih obnovljenih slovenskih Ustih v Ameriki.
Navado sem imel, da sem spravljal, kar sem kje dobil. In to sedaj študira mr. Molek. Ko sam kaj najdem in vzamem v roko, moram dolgo premišljevati, kaj, kako in od koga je. Cerkvene reči urejujem tirna j, da jih dam, kamor spadajo, razne druge stvari pa prav tako.
Prihodnje leto bo stoletnica, odkar je Baraga «pisal v Michi-ganu knjigo "Zlata jabolka" v stari slovenščini. To knjigo sem našel pri neki stari farmarki med drugimi starinskimi Mohorjevimi knjigami. Žal, da so precej od miši oglodane, dobro pa je ohranjena stoletna Baragova knjiga.
Pred par leti, ko to me poklicali v St. Paul v deželni muzej, so mi pokazali še starejšo Baragovo knjigo, ki je bila spisana ob prvem njegovem obisku. Po
Istu 1830 je bil na prvem obisku v Sloveniji in takrat je Ba-raaa «pisal knjižico kot dar Slovencem.
Kaj vse bi se Ae našlo, ako bi kdo iskal in to zlasti v Minneso-ti tam okoli St. Clauda in Albanija. Iskati W moral pri redkih atarih farmarskih naseljencih. Letos «em bil tam le nekaj dni, ali zdravje me ovtta, da ne morem več potovati kakor bi sam rad. In po> farmah,ao pota ie posebno težavna. Mogoče je še k*j v Calumetu in okaAki HugMoria, Magiatiqua, Iron Montaina itd. Zlasti ne zametujte starih slik, bgdtei katerekoli vrtte, če so it prvtti časov naših pionirskih slovenskih naseljencev.
V zadnjem mojem dopisu je stalo, da sem mislil imeti razstavo ob stoletnici prihoda slovenskega prvaka Barage v Združene države. Tega nisem semo mlaji!, ampak imel sem razstavljene razne stvari v ljudski šoli Gerdon v Calumetu, Mich. In nekaj poleg mojega je bilo iz Mattjuetta, kar so pa imeli v o-skrbi pa/tfi iz Lemonta, ki so tudi <
tqdi oni sami pobirali vstopnino. Jaz sem le razkazoval in tolmačil Številnim obiskovalcem, kar sem radevolje storil brezplačno in vsakemu postregel. Rojaki so mi Ali radi na pomoč, posebno Vrtin Bros., ki so mi pripeljali razne steklene omare, v katerih sem imel razstavljene stvari. MnoKo pa sem imel tudi na mizah razloženega.
Matija Pogorele.
AmeriSka Domovina in starostna pokojnina
Chicago.—Te dni sem imel "srečo," da sem dobil v roke Ameriško Domovino z dne 21. oktobra in prečital njen "duhovit" uredniški članek. Naperjen je proti Bigelowemu predlogu, ki določa za drŽave Ohio starostno pokojnino po $60 na mesec za samce, stare 90 let ali več, in po $80 na mesec za zakonce, ako sta obe upravičena do nje.
V omenjenem članku Ameriška Domovina straši in slepi vo-lilce ter jih urgira, naj ne glasujejo 7. novembra za Bigelowov predlog, ako nočejo sami sebe uničiti. Iz tega članka sem razvide], da se Ameriška Domovina bori za interese posedujočega sloja in proti koristim razlaščenih in starih ljudi. Iz tega član-ga sem tudi razvidel, da se bori za zlatega teleta in da je AD sovražna naukom onega, h kateremu verniki vsak dan molijo, kajti tudi on je rekel, da sin človeka nima mesta, kamor bi položil svojo trudno glavo. Torej je bil tudi on eden izmed neposedujo-čih.
Za one, ki imajo dovolj imovine—in teh je majhen odstotek— ni skrbi, kaj bodo jedli in pod katero streho bodo spali na stara leta. Vse drugače je pa za one milijone, ki so zaslužili samo za sproti, ali pa vsled krize, lz-prtja, stavkovnih bojev in bolezni niti toliko ne!
Toda AD se ne briga za te milijone, dasi se njeni lastniki in uredniki žive od njih težko zasluženih centov. Po križarsko pa se bori za interese bogatinov, ki so si svoje bogastvo nagrmadili, ne z delom svojih rok, marveč z izkoriščanjem delovnega ljudstva ali s sleparijami in borznimi igrami. Lahko so svoje bogastvo, ki je bilo nakupičeno po vseh metodah kapitalizma, tudi podedovali in niso še nikdar v svojem življenju napravili toliko koristnega dela kolikor je črnega za nohtom. In AD se bori za te ljudske parazite in priporoča svojim čitateljem, naj glasujejo proti Rigelowemu načrtu. In med temi čitatelji je gotovo največ razmeroma revnih ljudi, tudi takih, ki nimajo mesta, kamor bi položili svojo utrujeno glavo na stara leta.
Ameriška Domovina pravi, da se je vedno bori za starostno pokojnino in za brezposelnost no zavarovanje. Omenjeni članek pa me je uveril, da se pri AD začnejo boriti ta take atvari šele takrat, ko «o že sprejete, drugače «o pa proti njim. __Jote Zore. 1.
SLOVBMflKA NARODNA PODPORNA JSDNOTA
le še
U
Ävlrarake Me na trga nekega obmejnega menla.
Nekaj podatkov okinin
2e nekaj atoletij «lovi to zdravil« slava se Ae vse bolj Airi. Lfr ^S nje m težko najti odgovora, ker nam' vsakdanje Izkustvo in doloma
Kinin, to sdravilo, ki ga narava «ama J* odkar ga poznamo "^ šteto za malarijo obolelih boiniko " tem ubranij cele armade sramotneKa poVa^ Po prava» rečeno bi brez kimna bfla kolonizacija nemogoča, in noben7*v0 £ «ogla prodirati v ozemlja, kjer vlada mal če «e čete ne bi poprej zavarovale skhZ
Izkustvo nekaj let Je zbralo vsa u 'L v vrsto neizpodbitnih dokazov v prid 9 nim svojstvom tega naravnega zdravila mki, ki bdijo nad zdravjem sto tisočevli dobro vedo. Kinin je njihova prva in pol beseda. To je dokazal tudi slsvni Z strokovnjak za malarijo profesor Servent tovn. vojni, pa tudi njegov italijanski t Aldo Castellani za časa abesinske vojne Leta 131«. je med svetovno vojno franooakih vojakov v Macedoniji zbolelo m lanjo. Vznemirjena nad tem dejstvo! francoska vlada poslala v Macedonijo brati genta, da tam organizirata borbi) proti riji. S pomočjo vojnih oblasti so armado vili a kininom in od tega časa so francosk uspešno kljubovale epidemiji malarije coske ekspedicijske čete bi bile brez kinin krat poražene j prvič bi jih porazili mal-komarji, drugič kot posledica prveRa t J pa nemški sovražniki.
Poslužujoč se pridobljenih izkustev, pr« Aldo Castellani, ki mu je bila poverjena pl va italijanske ekspedicije proti Abesincl zdravstvenem pogledu, ni čakal, da bi čet J le kot žrtev malarije, temveč je takoj o| sistematično pravljenje s kininom. Izd naredbe, po katerih je vsak vojak mora dan jemati kininove kroglice. Castellani. računal, da bi brez zdravljenja s kininonl lelo na malariji 40,000 ljudi. Ko se je leta končala vojna v Abesiniji, so ugotovili, da po zaslugi sistematične uporabe kinina p lo le nekaj posameznih primerov malarije-dejstvo je prvič zabeleženo v zgodovini vol zdravstva.	I
General Vassart, ki je bil na čelu franej ekspedicijskih čet v Macedoniji, je izjavil ga dne, da je uživanje kinina dolžnost v« vojaka.	■
Komisija Zveze narodov proti malarij re člani so znani strokovnjaki, že nekaj.. proučuje najboljše metode za borbo proti riji, in njena poročila stalno potrjujejo : zdravilna svojstva kinina. Ta komisija . bijanje malarije je tudi priporočila kratk^ no Zdravljenje s kininom s sledečimi besi J jemati vsak dan kot že predhodno zaščitno1 stvo proti malariji, vse dokler vlada mrzli* centigramov kinina, a za pravo zdravljenje 1 do 1.30 grama dnevno 6 do 7 dni.
Nemogoče je preceniti število oseb, ... žena in otrok, vseh ras, po vsem svetu vlada malarija, ki se morajo za svoje zahvaliti temu naravnemu zdravilu:
lokaj se redite?
Tudi če ležite ves dan in gledate v opravi vaše telo takšno delo, kakor če bi urah dvignili 70 ton 1 meter visoko. 1 tega porabi 2,500 kalorij, ne glede na t^ sedite, hodite, plešete ali delate osem ur v pisarni.	-	J
Te številke veljajo za povprečnega m ki dela povprečno delo. Ce porabi ta čl manj ko 2,600 kalorij, se te kalorije nabirj tolšči. Ce poje na dan kos presnega ms«l potrebo, bo v teku dvajset let za 80 kil Jeste lahko kar hočete, toda če hočete,. izgorelo dovolj kalorij, morate telesno K Denimo, da po tem načrtu:
Ce pojeste eno pomarančo več (100 kai< morate eno uro pomivati posodo. Ce poj ko« kruha s presnim maslom, morate p|
voziti kolo.
Ce pojeste en svinjski brezek vec, morati diti eno uro in prehoditi štiri kiometr<\ skodelico čaja z dvema kockama sladkorja rate dobro uro ribati kuhinjo.
'Po velikem založaju sladoleda morah' ^ drva vsaj 25 minut.
i/.
kini
Pred drajtetimi leti
(Iz Prosvete. 8. novembra 1!>19>
Domače vesti. Oglas v ^otrj^ brožič iz Canonsburga. Pa., išče upr»^ tamošnjo zadružno prodajalno.
Delavske vesti. Pol jnilijona rudarjev stavki. Prvi dnevi stavke *> p^eki« Gompers protestira proti federalni Injun ki je bila fzdana v IndianapoJisU.
Iz inozemstva. Mirovna	,
zu gre h koncu. Franc.ja in razdelili ostanke nemškega
Sovjetska Rusijo. Vojni javlja, da «o sovjetske	p<
in I^igo «to milj južno odI Prtrogrsd» pavlovsk okupiran v Sibiriji..
»• i
(Dalje is werrn mora «magati! Resnica nI b.ls n , ^ čena za vse čase In	" ^
sovjetski dikUtarU ll^^^i tako tudi Judnič nim. n,cesar ljudstvom, delavcem in ***** r *U iz vo je vala polovico zmage
ovice
k Slovenije
[ij zahtevajo ¡¡cialisti
lotevam" svobodo tiska, rikar^vanja in »druževanja, ¡L ujao. spWtao in dlrekt-
ijliln« prav ko, v državna, ba-in občinska zastopstva, 2^tiéno samoupravo v de-¡JJ, socialnih ustanovah, to w osnovne zahteve delav-L vsega sveta, ki se j« zanje mL in ¿e àe bori ravno sto ïz»to4jiii slovensko delav-L ne bo nehalo teh zahtev
opijati, dok,€r ne *K>do [¿¡¿¡le. V mnogih deželah
CItvo te pravice že dolgo u-b in gotovo ne na škodo do-£¡1, dežel. Ravno dežele, kjer jj delavstvo uživa vse demo-Jične pravice polnopravnih pavijanov, služijo lahko po lojem blagostanju, notranji ličnosti in konsolidaciji za vzor glini državam, kjer teh «vo-llčin ni. V mnogih deželah je |i delavsko gibanje doslej še plaho, da bi si bilo moglo te Itfice priboriti, vendar je zaliva po njih vedno glasnejša ; aekaterih evropskih deželah, jer j<? delavstvo te pravic in nbod&ine že uživalo, se je pa lino bolj brezobzirno nastopali povojni reakciji posrečilo, fciačasno ukiniti in pahniti de-intvo v brezpravnost, kakršna i vladala še pred sto leti. Prišli I novi preroki, ki so začeli trni, da je demokracija nesmisel likodljiva, da svoboda tiska in nora le razburja duhove in ovi-iioipodarski napredek, ki se le li avtoritativnimi diktatorski-urežimi lahko lepo razvija; tr-lli 10, da so izvoljena za stopil navadne "kvačbude", ki se ! prepirajo in ničesar' pozitiven ne sklenejo. Zato so si ti fri preroki izmislili novo "de-•kracijo", demokracijo avtori-tt, močne roke, diktature, ki je »njihovem prava in Čista de-okracija, postavljena od zgolj. Ti ljudje so hoteli diekre-lirati demokracijo, a diskredi-fcli »o sami sebe. — Ce je kje «okracija odpovedala, ni odjedala radi demokracije, tem-¿Hto, ker so jo izvajali taki uiokrati. Demokracija kot po-a, kot sistem, je in tbo še dol-
>	ostala naj idealne jša oblika Biabnega reda, le ljudje, ki bo-
►	* njo upravljali, se morajo Mjšati. Tako pa vidimo da-
> da je demokracija nekater-Aom le sredstvo, da se potom & povzpnejo do oblasti, ko pa ¡«krat na vrhu, se jim pa za-nevarna, ker bi potom nje i »pet zleteti s svojega polj». ki bi ga hoteli izkoristiti sebične namene. In tedaj pogovoriti proti demokraciji ¡#»ku*ajo zadušiti. Odpravijo tiska, ki bi mogel raz-Jj njihove mahinacije in po-koliko milijonov so si te Mi ; odpravijo svobodo go-in zborovanja, da bi ljud-Wne moglo protestirati; oddajne volitve, da bi si za-■to"'1' izvolitev samo svojih razpustijo in prepo-na*protne stranke in si »novijo svojo, edino prizna-Ulere i lwne si nastavijo po-'v svoje urade in javne ■"»ve ¡n samo ti so deležni P* raznih ugodnosti. Za vse P11" Pa velja: delaj, plačuj in <* i« ne pariraš, pa prideš «mretena okna. In to, pravi-¡¡¡«*i. J«' prava, izboljšana i^ijH, demokracija oseb-'* ne roke. Da, to je "de-,, r*'Ja" takih "demokratov". ' Vranjo kot idealom, ki so ■¡"J narodi borili že sto In „ R I«4 nima tako početje ^ "kupnega. Takih "demo-* • čvekajo o "laži-demo-Er, tvornih in zapadno-držav, tudi pri nas ne Ww—IM. |»0j#
^irnorja
9 "*rlni nesreči
J* rte«
Štanjel.—Alojzij Bandelj ia
Lukovice pri Štanjelu, star 36 , *et, ki je bil poklican pod orož-^t je, je pri vožnji po Srednji Ita-1	, liji padel iz vlaka in se ubil.
I	^ ^ Idrija.—Znanemu posestniku
K I Hl/H Likarju, po domače Planincu, je X11 LA-1 Ll pogorelo gospodarsko poslopje s •J senikom vred. Skoda je občut-Elvina Bresan iz Ločnika napra-. ker je imel nesrečni go-viii kolesarski izlet do Zagraja. sP«dar ¿e vso krmo pod streho
govali potnike in pobirali ogorke cigaret. Aretirani ao bili: 40-letni Ludvik Stradtman, 35-letni Herman Lazar, 18-letni Basilio Cavestro, 27-Ietni Sergij SkoČir in 47-letni Alojz Stamoba.
Sneg v Podbrdu
Gorica, oktobra 1939.—Ko je ob koncu septembra nastopila nagla sprememba vremena, je po gorah padal sneg. Iz Podbr


h
t
Hm »I ki
Nazaj grede pa ju je na Majni-cah doletela nesreča. Avtomobil, ki je vozil z veliko hitrostjo iz Gorice, je obe podrl na tla. Nesrečo je prav za prav povzročil voz poln koruze, ki je bil tistega usodnega trenutka pred njima in jima preprečil razgled po cesti. Obe sta zadobiii tako težke poškodbe, da sta kmalu nato umrli.
Berače lovijo
Trst, sept. 1939. — Mestni stražniki so zopet aretirali
S krmo je pogorelo tudi skoraj vse kmetijsko orodje in vozovi, K sreči bo rešili živino.
Gorica.—Zaradi pomanjkanja dokazov so bili pred sodiščem o-proščeni 51-letni Josip Vončina. 26-letni Rafael Vončina, 20-letni Cvetko Vončina in 19-letni Miroslav Vončina, vsi iz Lokavca. 0-sumili so jih, da so pokradli nekaj lesa Josipu Madonu.
Gorica. — Rafael Kosmač Iz Idrije je bil kaznovan na 7 mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je ogoljufal Ivano
------ „ ......... Kazni, ser je ogoijuiai ivano
celo vrsto beračev, ki so nadie- ¡ Mrakovo in Emilijo Glihovo za
nrmroli ruwfmifA m	«___ _______ . .	_	_
100 lir. Rekel je, da ga je Ivan Jurajčič, mož Ivane, pooblastil, naj prevzame denar od njegove žene, kar pa ni bilo res.
Golica.—V bolnišnico so pripeljali 38-letnega zidarja Alojza Sfiligoja, ki ga je zadela kap. Njegovo stanje je nevarno.
Gorica.—70-letni Alojz Orel iz Avberja pri Sežani je padel tako nesrečno z voza, da sj je prebil
t« |VI«| i mi iti i MUK- lt> i uuur- « , , , M « i C Vil
da javljajo, da je snežna plast čel° llo.mi! nek,aJ ^^ Nje" pokrila okolico in trg. V višjih I *ovo 8tanje J6 ^° nevarna
legah in na obmejnih prehodil je bila plast debela 6 cm.
DROBIŽ IZ PR1MORJA
Trst.—Ko se je perica Karla Sančin, por. Lavrič mudila pri svojih strankah, so ji neznanci odnesli veliko culo perila, ki ga je pustila v hodniku. Sancinova ima IdOO lir škode. Zadevo je prijavila oblastem.
Kanal.—Karabinjerji »o aretirali 20-letnega Franca Pavši-ča iz Zavrha, ker bo moral odgovarjati za celo vrsto tatvin. Prepeljali so ga v sodnijske zapore. Med drugim je ukradel nekemu delavcu iz Bače zlato u-ro, ki jo je prodal Rudolfu Luz-niku, katerega so tudi prijeli. Mnogim delavcem, ki so shranjevali kolesa pri njemu, je ta prodal za nekaj lir,
Gorlca.—iFašistična zveza trgovcev je izdala opomin vsem trgovcem, naj se strogo drže pravilnika za reguliranje cen, ker je bilo opaziti, da so nekateri trgovci povišali ceno cikoriji.
Gorica.—Umrli so: Stanta vd. Terpin, 71 let, Premru Josip 64, Rebec Ivan 49, Komel Kristian 25.
Gorica.—Oblastem sta bila naznanjena 20-letni Stanislav Ličen iz Cepovana in 22-letni Damjan Čeme iz Dornberga, ker nista prišla na nabor.
Šmartno pri Kojskeia.—Pred goriškim sodiščem so bili oproščeni bratje Valentin, Andrej in
Idrija. — Gozdarski miličniki so aretirali 25-letnega Antona Stucina iz Nikove, ker je v gozdu odvrgel gorečo Žveplenko na tla, ko je prižgal cigareto, in je zaradi tega nastal požar, ki je poškodoval nekaj dreves.
Opčine.—Uprava tramvajske proge Opčine-Trst bo odslej jemala kot prtljago tudi kolesa. Tako se je izpolnila davna želja vseh kolesarjev, ki posebno ob nedeljah radi obiskujejo kraško planoto. •
Solkan.—-Ker je najavil stečaj, a ni vodil trgovskih knjig, je bil kaznovan trgovec Marij Pregelj iz Renč na 6 mesecev xa-pora in plačilo sodnijskih stroškov ler odvzem koncesije za eno leto. Državni tožilec pa Je predložil ustavitev tožbe zaradi dobrega obtoženčevega vedenja.
Staro Sedlo.—Kartubin jer j i iščejo 18-letnega Josipa Di Lenar-da iz Rezije, Id je skupno z očetom Antonom Di Lenardom, starim 60 let, ukradel iz zadružne mlekarne 60 kg surovega masla.
Sv. Križ pri Trstu^Pred trž. sodiščem je bil obsojen VirgUij Košuta na 1 mesec zapora in 360 lir den. kazni, ker je hotel odnesti iz ladjedelnice v Tržiču nekaj bakra.
Trst.—Umrli so: Negode Milan 53 let, Rožman Olga 61, Bo-žič por. Perič Ida 32, Sosič Anton 87, SoslČ Vincenc 66, Matu-lič Marija 84, Colja Marij 12.
Trst.—S tramvaja je padla 23-letna Danila Mikolova U Her-
Remigij Ambrožič ker niso ^ peij' Ce ne bo komplikacij, bo škodovali vinograda Emilije P - » J „ 1n ^u
'« ml»ra 1939 —Dne - je zgodila na - •< prometna nesre-
■Pj^' vHla dvoje mUdih KTJ, K"! '»'I lep dan. sta TI.'Uke*K-eva, .irndn»ca 1 «'hetič, in 14-letria
r
&
rihove. Samo Andrej je dobil 250 lir denarne kazni zaradi razžalitve.
Trat.—V tovarni strojev pri Sv. Andreju je počil kotel z litim železom. Pri tem je 48-letnl Alojz Mahne zadobil težke opek-
line.	. ,
Bazovica.—Pe krajši bolezni je umrla Olga Gruntarjeva. Za-pu*ča moža. sina in meter.
Gorica.—2e več časa razsaja po okolici nevarna Živinska kužna bolezen slinavka. Ta bolezen je našemu kmetu prizadela že veliko škode.	irwm
Stara gora pri Gorici.—Konj do m km je brcnil 13-letnega Franca Zig- r>00 km j
mana v obraz. Zlomljene ima|__^S
nosnice In težko rsno ns čelu. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Trat.—Konj je ugriznil 54-letnega Ivana Suligoja. Po prvo pomoč se je zatekel v bolnišnico.
Dolina pri Trstiu—Ker je prišel navzkriž h prijateljem, je bi v pretepu težko ranjen 17-letni;
Stanko Prežel.
Trat.—Pred sodiščem je bil obsojen 6iMetni Avgust Vladi-slovič zaradi liersčenja in pi-i janstva. ter zoper«Uvljnnjn o-blastem na 14 mesecev in 20 dni zaporii.
Tmt.—V tovarni strojev pri Sv. Andriju se je težko ponesrečil kladivsr Valerij Kemperie.
Goče pri Vipavi.— Ker se mu Je prevrnil voz. v ksti regs sU. hila vprežena yola, je I>omk pad^l in se ranil ns glavi.
Trat.—V bo(nWn!co so pripeljali 36-letnega šoferja Josip» Kranjca, ki je imel pretresu*, možgane in ranjene roke.
ozdravela v 10 dneh.
Trst.—Uradni Mst fašlštlčn« stranke "Foglio d'Ordini" vspod-buja kmetovalce, naj redijo v večjem številu kunce. Kunčevo dlako morajo sedaj uvažati is inozemstva za izdelovanje klobu-čevine.
Trst.—Ker sU prodajala jest-
vine po višjih cenah, kakor j« predpisano, so oblasti 'zaprle trgovini trgovcema MaiHlu Francu in Ferlugi Rudolfu.
Trat.—Uprava drž. železnic J« uvedla za III. razred posebne spalne vagone. Za posteljo Je treba doplačati 10 Ur za progo in 15 lir za preko
Kaj bo z Ukrajino?
(Nadaljevanje in konec.)
Usoda Ukrajince* v Poljaki
"Dajte * Poljakom čim več Ukrajincev!" je pisal Lenin šefu ruske delegacije v Rigi, 'Ti kmetje bodo v bodočnosti naši najbojši zavetniki." - Lenin je dobro vedel, da vprašanje Vzhodne Galicije še davno ni rešeno in da se Ukrajinci ne l>odo slepa pomirili s centralističnimi težnjami Varšave. Re* so Ukrajinci naslednja leta naprentano pošiljali razne note, deputacije itd., v Varšavo in Društvo narodov, se upirali s pasivno rezistenoo in s orožjem v roki, tako, da je moralo Društvo narodov poseči vmes in urediti njih usodo. Društvo narodov je reklo, da "Poljska nima nikakršnega pooblastila za upravo deiel«', ampak je v resnici samo od zaveznikov določena sila za vojaško okupacijo Galicije." Da pomiri evropsko javnost, je Poljska izdala zakon, ki je zagotavljal obsežno avtonomijo v Vzhodni Galiciji. Levi-cki je bil vodja nejiomirljlve politike do Poljakov in naklonjen sovjetom, ki so sprovajali tako imenovano "ukrajinizacijo" U-krajine. Toda ko je Stalin brezobzirno udaril po Ukrajini, se je ta naklonjenost do sovjetov jela IzpreminJati v sovraštvo in Le-vicki je pri volitvah leta 1935 propadel, enak, da se je začela doba urejevanja odnosov med Poljaki in Ukrajinci. V najnovejšem času smo sliHall besede o popolni lojalnosti Ukrajincev v okviru poljske drŽave. Zanimivo dejstvo je, da se je narodnostim meja med Poljaki in Ukrajinci, čim se je nekoliko omilil pritisk Varšave, občutno {spremenila na škodo Poljakov. t
Ukrajinci v U88K
Nova republika je stremela za popolno neodvisnostjo v okviru federacije, pri tem pa je zadela na centralistične težnje Moskve, ki so se z oktobrsko revolucijo še okrepile, kajti Lenin je bH prepričan, da je treba deželo najprej družabno preobraziti In Ji šele potem dati avtonomijo. Vsaka socialna reforma pa Je nujno zahtevala diktaturo centralne oblasti. Tods medtem ko so Poljaki, kot piše Rene Martel v svoji študiji "Ukrajinski pro-blem" z vsomi sredstvi skušali pridobljeno Ukrajino polonizira-ti, so sovjeti "ukrajlnizirall." V tem smislu (in ta ukrajlnlzacija Je trajala tja do leta 1929) je sovjetska Ukrajina storila ogromen korak naprej, če pomislimo samo na dejstvo, da je bil za Časa carjev ukrajinski jezik uradno prepovedan. Toda v sami Ukrajini se je izvršila ločitev struj, ki sta si med sabo napovedovali neiiprosen boj. Na eni strani je b(la tako imenovans "rumenomodrs inteligence" (ru-menomodra, ker je noslls barve Ukrajine). Ta je bila skrajno sovražno usmerjena do sovjetov. Na drugi strani pa so stali pristaši sodelovanja h sovjetsko vlado, ki so bili torej naklonjeni sovjetom, niso ps bili naklonjeni Moskvi kot centru, v katemn je bila zdruiona vsa oblast. Htalin je v vseh teh ativmJJonih videl ssmo orodje, ki hoče spodkopavati sovjstsko oblast, in je nanje neusmHJtno odgovoril s proceai (prvi veliki ukrajinski proces je bil leta 1930 v Kijevu), ki so se redno končevali s številnimi obsodbami na smrt. 1-eta 1933 se je ubil 8kripnik, predsednik Svata ljudakih komisarjev Ukrajine, da bi u bežal usodi, ki gs je
čakala. Stalin je poslal v Ukrajino sebi nadvse vdanega Posti-ševa, da napravi konec ukrajinskemu gibanju, kar je Postjšev leta 1934 tudi'v veliki meri storil. Nekateri vroči imnslavisti zatrjujejo, da si je vse separatistične ukrajinske pokrete izmislil sam Stalin kot pretvezo, s katero lahko udari svoje politične nasprotnike. Koliko je na tem resnice, je vprašanje, vendar je dejstvo, da hoče ¿¿talin kompromitirati različna ukrajinska nacionalna stremljenja kot itda* jalska gibanja, ki so ae prodala sovražniku, da uničijo aovjetski rešim. To zadnje je v precejšnji meri, kot bomo videli v poglavju, posvečenem emigraciji, tudi točno.
Nemški natrti
Ukrajina, naj plodne jša semlja na svetu, je že od nekdaj vabila Nemce, pa ne samo po svojem izrednem bogastvu (oposoritl je treba samo na ukrajinsko "črno zemljo," ki je neizmerna žitna zakladnica, na ogromno rudno bogastvo, zlasti železo in premog), vabila jih je tudi saradi svoje izredno ugodne strateške lege (Ukrajina gospoduje nad potjo v Indijo). Ukrajina je bila že od nekdaj nemški problem prvega reda in ta problem stopa danes pod težo dogodkov znova na mednarodno torišče.
Trije glavni motivi so vodili in vodijo Nemčijo, kar se tiče Ukrajine, in ti so: 1. Brez Baltika in Ukrajine bi bila Rusija popolnoma odrezana od Evrope. 2. Nemčija bi postala gospodujoča sila v Srednji Kvropi in bi istočasno zasidrala oporišča svoje evropske politike na treh morjih: na severu v Baltiku, na jugu v Jadranskem morju in v Ornem morju. 3. Takšna policija Nemčije bi že sama po sebi izločila francosko oblast in vpliv v Kvropi. Na drugi strani bi pa Anglija stala pred dejstvom, du si je Nemčija preko Kijeva utrla znatno krajšo pot do Indije.
V okviru tega ozkega informativnega članka, ki ima namen zgolj kratko prikazati zapleteno problematiko Ukrajine in oposoritl na njeno žgočo aktualnost, ni mogoče natančneje preiskati vseh metod, ki se jih je posluže-vsla Nemčija od Bismarcka pa do današnjih dni za dosego zgo* raj označenih smotrov. Osnovala se je celo posebna znanost, ki so jo imenovali geopolltiko. Ta znanost js imela namen, dokazati zemljspisno nujnost, ds se Nemčijs polasti Ukrajine. Da to nujnost kakorkoli opravičijo, so Namci skovali brez števila "argumentov."
Kakšno važnost so Nemci pripisovali in jo pripisujejo Ukrsji-ni, razberemo nazorno k dveh izjav, ki Isti med njima |*t» najstietni časovni presledek. "Deutsche Politik" je pisala 19. aprila 1918: "Poljedelska Ukrs-jins lahko postane odlično do-polnilo za močno rasvito industrijo centralnih sil." Avgusta 1, 1933 pa smo brali v listu "Volk und Rekh": "Ce sprejmemo misel, da Je raskoaanje ogromnega carskega imperija nadvse koristno za Nemčijo, potem moram«» to misel izvesti do kones in rszdsliti Vzhodno Evropo po njsnih narodnostnih elementih."
Vsi ti momsnti pa so postali še vse bolj (isreči, ko je prišel na oblast v Nemčiji hitiarisem, ki skuša prikazati upravičenost "evropskih interesov" (ki so seveda interesi Nemčije) na poti Odesa-Bagdad. V tam pogledu ae posebno odlikuje knjiga vodilnega ideologa narodnega trncl-
frUmniflha Naroftna ffnbporna Jthtmti
MflT-S» i«. Lawadale Ave.	Chícate. 11 It ne la
lll.AVNl ODBOR
IKVSARVAI.NI OnSRRi
VI»*M| C*Uk«r. »r»<..a»ià ...................... MIT S l.mwmétU Av«.. CM«**. Iltle«*
r a. VM.r, gi. uj«ih............................ hit a uwi>a*u a»*, t m«««*. iiu»at»
UwrwiM (ir*4UMi ».m.« U|.....M............ m? a. l«*n«UU A»*.. « M».«., IIIIm»
J«An VMr»rK. |l»p)wa......................., M»T a. I a»»4«U Av», <1*»M*. «ttl«M»n»
rui» (mím. «»nvttoij «iméu................... aaiT a. i «»m«u a»*., rw«««*. iiiim»
.»•■h» M»lrl. u,*4nlk alMiU.......................... ». UwM.U A««.. ( Mesa*. IIIImMi
rODhRRDSBDMBtl
Anrfr.J VMrtrk. >r«l *Mip,«4.Mlnik.....................
rraak B*tà«. étmti	...... ................
lah« (*•*»•». J»., pry i 4Mr*i»4	..........
OtnllM Zar«*«*. «Ir«el *MriMfti pmép^é^imtk.........
laka Rlaaaak. tr.ijt auitlkinl inMl^iMlntk .............
SevaM r«».t,. MhI etalrSHnl	............
«.OarOllAHHKI onSRRi
lUlk otr«vmi. .........................................fia r. lint ai.. cl»ralawS. okh»
Vlar*al Catakar ..................................,HH S. U«»4aU A»»., t KUm*. IHla«éa
r. A. Vtear...................................MIT a UwaSal» A «a., rkl*a«a. nil»*l«
Jak« .............................................HIT S. La «MUI* A*»., (kltaia. NHnat«
.........«.......................... Ml S Praaiwrt A,«.. ( Itrtn^ Mill. IS.
UaaaW J. UlHak........................................IMT S. Tmiakall A««., C'kleaaa. I«.
Jar.k ................................................IIN S. LaiakaN A*a.. Sarar«. III.
rorotni oimrri
Jaka (¡aN<S. nrMlaaSiilk |.................................«14 W. Ha» SI.. S»rt*|fM4. M
Rraak Mark«« .......................................Hill Maak*ka A»a>. « l»«.t««4. Okl.
Aataa akaUr ........................................................ 8T. Ariaa. Haaaaa
I rank VvaHrtrk .....,..,......................................ail taarr St. I.«..rat, ra.
Jaka Tr4aU....................................................... Ha» HI. Blrakaaa. Pa.
) " NAIIXUNNI OliaSKi Praak Ball*. iir^tMlalk............................IHI S. UanSala A»a„ t kiraaa. Illlnaia
TH Karaal A»». Jak«t(a«M. fa. .Ml aa. Iltk at.. MllwMSiaa, Wla.
..........« Saa »IT. Slvakaaa. Fa.
HOT W. «Mil St., ( ta»«lana. iHüa ,,...11« rraaaael St.. Oalaaky. III. .......Haa U4. Walaaakart.
Rra4 Malcal. Milan Ma4«aakak
êrmttaie v I
e »»Ik hišah, hI ao varne pred
sraka.
alizma Alfreda Rosenlierga "Der Zukunftsvveg einer deutschen Aussenpolitik" (Bodoča pot nemške zunanje politike). Ti argumenti so sicer nam že dokaj dobro znani is bližnje polpreteklosti. Odkrili so celo zanimiv argument, "da je v interesu evropske kulture in civilizacije, da, celo vsega sveta, nujno potrebno zgraditi branik pred evropeisi-ranimi Mongoli (Rusi)."
Poglavje o ukrajinski emigraciji
Spregovoriti moramo na kratko Še o ukrajinski emigraciji, ki bres dvoma predstavlja v sedanji nemški Igri faktor precejšnje važnosti. O ukrajinski emigraciji se kaj malo govori. Ta nevednost se da do neke mere opravičiti, ker |wč ukrajinske emigrante uradno smatrajo kot Poljake, Ruse aH Rirmune. Teh emigrantov je v celoti cel milijon in pol in Imajo važna središča pred vsem v prekomorskih deželah: v Kanadi, Braziliji, Združenih državah in v Mandžuriji. V Združenih državah je posebno močna organizacija takolmeno-vanih "hetmancev," ki Je povsem vojaško organisirana in ji načeiuje miki Hapovalov, Tej
I nasproti stoji tajna teroristična organizacija "UON" (Organisa
cija ukrajinskih nacionalistov) s srsdiščem v Berlinu, ki js slasti razširjena na Poljskem In na ozemlju sedanjega češkoslovaškega protektorata. Nastala je Ista 1929 na Dunaju, ko so se združile razne ukrajinsks I roden-tlstične organizacije, Ta organizacija isdaja celo vrsto listov, ki Jih materialno vsdržuje Nemčija. Vse te orgsnisacije se ve-dno bolj približujejo Berlinu, ki posveča veliko posornost propagandi mod ukrajinskimi emigranti in postaja vedno bolj ormlje nemške ekspanzije na vshod. Ukrajinski Iredentlsem ima bres dvoma selo ugoden teren saradi političnih prilik (po-lonlsacija Ukrajine), pa tudi saradi gospodarskih rasmer (is-redna revščina ukrajinskega prebivalstva), vendar pa posnavalcl trdijo, da v ukrajinskem ljudstvu samem nima velike sa-slombe.
Kaj ho torej s Ukrajino?
Dane* stopa vprašanje Ukrajine, predvsem HJake Ukrajine, sopet na dnevni red. Nemška vojska prodira v Poljsko in tako ae ukrajinskemu vprašanju mi pirajo nove, sanimlve možnosti. Ne morsmo na tem mestu obširneje razglabljati o tem. Ne dvomno bodo tu velike |»om*mb-nosti tudi rasni momsnti medna-rodnopolltlčnega značaja, pred vaem stališče, ki ga bosta savsell do tega problema Rusija in Italija. Ne smemo namreč |>osabi t|, da Ja Muaaolinl U avguata le ta 1919 pisal v "Popolo d'ltalia," ds so vzhodne dežele "naše naravno In sijajno področje gosja»-«larske in duševne ekapansijs," sam urednik tega lista pa je približno v istsm čaau piaal, da bi talijansko-ukrajinska sveža onemogočila angleško nadvlad«) v To so zaenkrat impirnate težnje, vendar ne bo napačno, če si Jih pokličemo v a i h» mm in č« jih I mamo dane* pred «>čml, Na vsak način pa lahko rečemo, da argumenti, s katerimi raspolags «lanašnja Nemčija, nikakor niso aamo literarni, ampak aionljo na močnem eka|mrislvnem potencialu, na stvamoati sile. Mirno torej lahko saključimo, da se ev-
......M Waatcla» Aaa>. r»r«. Illlaata
I «HI ArraSa Ara.. Claralaa4. Okla
Maverick bo govoril v Chicagu 13. t. m.
Chicago. — Maury Mavsrick, bivši kongresnik is Texasa In sdaj šupan v Han Antoniu, Tex., bo govoril v hotelu Moirlsonu v ponedeljek, 13. novembra, ob osmih svečer. Maverick je snan progresivni demokrat, ki Je vedno pripravljen odločno nastopiti sa civilne evobodščine in sa pravice satiranih revnih slojev. „
Druiba zahteva odškodnino od unije
Sati Franclsco, Cal. — Gant-ner A Mattern Co. je umaknila lieticljo glede Isdsnjs InJunkcI-je proti uniji Bullding Service Kemployes (ADF), ki Je oklica-la stavko ssradi odslovi t ve sedmih delavcev. To j« storila is rasloga, da pospeši proceduro v svesl s tožbo, v kateri zahteva odškodnino $25,000 ml unije.
Avstralski minister v Londonu
l<ondon, 2, nov. — R. G. Ca-sey, avstralski minister sa vojne potrebščine, je dospe! v l*on-don, kjer se Je sestal s predstavniki drugih britsklh dominionov. Ti so (>r!šli sem na konferenco, na kateri bodo raspravljal! o načrtih koordinacije s angleško vlado glede salaganja armad« s potrebščinami. Vsi dominloni so obljubili prispevati svoj delež Angliji v vojni s Nemčijo.
Gradnja letalskih baz na Portoriku
Washington, D. C., 2. nov,— Mornarični tajnik Je nasnanll pričetek gradnje letalskih in pomorskih hss v Han Juanu, Por-toriko. Kontrakt Je dobila neka baltlmorska firma. Samo Mal-aks basa bo stala $8,330,000.
Krvavi izgredi v Braziliji
Rin de Janeiro, Brszilljs, 1. nov.—K na oaeba je bila ubita in |»et vojakov ter pet civilistov ranjenih v Isgredlh v Blumensu-Ju, država Sania Katharine, se glasi nnsnanilo avtoritet.
HUMOR
NI varno
—	Zakaj se ne itiUmlš?
—	Ker bi |Kdem nosH rogm e!
—	In zakaj M Jih nosil?
—	Ker bi ae ošenll.
e
Med Igralci
♦•Ali sle ksj Študirali, |>reden Rte se odločili sa gledališč«?"
"Ne (M otroških 1st «em imel v glavi aamtt deske, on» so mi
bile vea svet."
e
Nenavadna strata
Komandir čete isprsšuje Jak«, ki Jih Je iioklicsl na port.
MKje si bil danea |Kiemči, loje ?
vo-ra-
Mi-
HredosemlJu. oatale aamo
W
'Ns straži, gospod ka|ietan. "Nm kakšni straši?" a« čudi komandir.
"iaoaiMMi narednik mi je aa-povedal, naj etražlm vašo kuha rieo, ds iw bo kdo k nj«J prlš«l !"
ropak *b«sl približali novi jh»-lltlčnl usodi, da se š« sdavnaj nI uravnovesil hi ds ao na vidiku nove k rise, katerih rasplet pa nam bo dala bližnja bodočnost.

Roman Treh Src
JACK LONDON

sss jifjfff jjjfxrrrrrri....................n
—	Tu jih pustimo, je dejala caric« in moški »o potegnili čolne na breg. — Preostaja nam ie krau!: rov, po katerem pridemo do majhne odprtine v skali. Ta skala se dviga nad planoto, kjer je stal nekoč moj dom. Ko stopimo iz podzemlja, se spustimo po vrvici k jezeru. 2leb je visok kakih petdeset čevljev, tako da ni nobene nevarnosti.
Spredaj je iel Henry s carico in držal pred seboj električno svetilk|0, zadaj sta tla Enrico in Leoncie, ki sta pazila, da bi strahopetni peo-ni ne pobegnili nazaj. Ko so pa prišli na kraj rova. niso našli nobene odprtine. Izhod je bil zasut z ogromnimi kepami prsti in kamenjem.
—	Kdo je zasul izhod? — je vzkliknila carica srdito.
Henry je pregledal pregrado in potolažil razjarjeno carico.
—	Skala se je sesula, — je dejal smeje. Z dinamitom bo ta ovira kmalu odstranjena. K sreči smo vzeli nekaj zabojev s seboj.
Toda delo je trajalo dolgo. Vse popoldne in vso noč so morali delati, predno so očistili izhod. Henry se je bal zažgati večjo količino di-namita, ker ae mu je zdela vsa skala sumljiva tem bolj, ker se je en del že sesul. Tako so morali razstreliti z dinamitom vsak kamen posebej ter nositi gramoz nazaj v rov. Drugi dan ob osmih zjutraj je bil razstreljen zadnji kamen in končno so zagledali dnevno svetlobo. Zdaj so delali počasi in oprezno, da bi se skala znova ne sesula. V zadnjem hipu jim je zapiral pot v dolino velik kamen.
Na obeh straneh kamna so bile ¿pranje in ko so porinili skozi nje prste, so čutili solnčnc žarke. Toda kamen jim je bil ie vedno na poti. Najprej so ga skušali odvaliti s koli in ker je bil ves trud zaman, se je Henry odločil za zadnji dinamitni naboj. Računal je. da se kamen po eksploziji premakne in zatrklja v dolino.
—	Izgubljene duše itak vedo, da se bližajo tujci. — je dejal smeje in položil dinamitni naboj v špranjo. — Saj smo vso noč pošteno trkali na vrata.
• • o
Prebivalci doline Izgubljenih duš so bili zbrani pred Velikim domom in res so vedeli, da se bližajo tujci. Dobro so se še spominjali zadnjega isiseta, ko je zgorel dom nad jezerom. Požar in smrt njihove carice je bila tako katastrofalna, da so kleče prosili božanstveno soln-ce, naj jim nikdar več ne pošilja tujcev. Na sve-čenikovo prigovarjanje so trdno sklenili ubiti takoj vsakega tujca, ki pride v njihovo dolino.
—	Celo Da Vasca! — je kričal svečenik.
—	Celo l)a Vasca! — so mu odgovarjale Izgubljene duše.
Oborožene so bile s kopji, palicami in puščicami. V pričakovanju nepovabljenih gostov so ves čas molili pred oltarjem solnca. Vsakih pet minut so se vračali z jezera sli, ki so poročali, da gora še vedno bobni, da se pa še nihče ni prikazal.
Deklica, ki je nedavno zabavala v Velikem domu (¿eoncio, je prva opazila nadležne tujce. Vse pleme je namreč ogledovalo bobnečo goro nad jezerom in tako razen deklice nihče ni opazil prišlecev z nasprotne strani doline.
—	Da Vascoi — je vzkliknila deklica. — Da Vasco!
Vsi so se ozrli in zagledali kakih |>etdeset yardov pred seboj Torresa, poglavarja in njune pajdaše. Torres je imel tudi to pot na glavi čelado, ki jo je ukradel svojemu mumificira nem u predniku.
Izgubljene duše so sprejele tujce s ploho puščic, od katerih sta obležala dva Torresova spremljevalcu takoj mrtva. Nato so moške in ženske Izgubljene duše navalile na tujce, ki so začeli v odgovor streljati. Toda napad je bil tako nepričakovan in nagel, razdalje med tujci in Izgubljenimi dušami pa tako majhna, da so mnogi napadulci dosegli tujce, dasi je obležalo na bojišču več mrtvih. Vnel se ie ljut boj. Puške so izgubile svojo veljavo. T4žke palice Izgubljenih duš so padale po glavah, sulice so prodirale tujcem prsa in vrste Torresovih spremljevalcev so se kmalu znatno skrčile.
Koncem koncev je bil napad Izgubljenih duš odbit — v prvi vrsti zato, ker so imeli tujci revolverje, s katerimi so lahko streljali tudi od blizu. Mnogo Izgubljenih duš je obležalo na bojnem polju, druge so pa pobegnile. Pa tudi izgube tujcev *o bile velike. Polovico so jih
domačini pobili, zakaj neusmiljene ženske so poskrbele, da noben ranjenic ni ostal živ. Po-, glavar je ležal na tleh s puščico v komolcu in stokal od bolečin. Vicento mu je moral izrezati skupaj z mesom njeno zakrivljeno konico.
Ker ni bilo ranjencev, ki bi jih morali obvezovati, sta odvedla Torres in poglavar ostale pajdaše k jezeru. Tu sta zavila po obali in prišla do razvalin caričinega doma. Torresa je pogled na razvaline zelo presenetil. Poglavar je pa začel besneti.
—	Tu je stala hiša, v kateri je bil kovčeg z zakladom, — je zajecljal Torres.
—	Vrag vzemi še to ekspedicijo! Prav zdi se mi, da lovimo meglo, — je tarnal poglavar.
—	Senor Torres, vedno se mi je zdelo, da ste tepec!
—	Kako pa naj bi vedel, da so zažgali to
hišo?
—	Morali bi vedeti. Saj pravite, da vse veste ! — je zakričal poglavar. — Le nikar se ne izgovarjajte! Mene ne speljete na led. Ves čas sem vas opazoval. Videl sem, kako ste u-kradli rubine ,in smaragde iz očesnih duplin obeh kipov. Te dragulje si bova pošteno razdelila in sicer takoj.
—	Čakajte, čakajte, samo trenutek potrpljenja ! — je prosil Torres. — Dovolite, da vam vse to pojasnim. Pomeniva se raje tako, kakor se spodobi prijateljema. Seveda vam rade volje izročim dva dragulja — toda kaj je to v primeri s celim kovčegom? Hiša je bila slabo zgrajena. Kovčeg je padel najbrž v jezero, ko sé je hiša podrla. Voda pa draguljev ne more pokvariti.
Poglavar je velel svojim služabnikom preiskati dno. Takoj so se začeli potapljati in stikati na dnu med obžganimi ostanki hiše. Pri tem so se skrbno izogibali vrtinca. Naposled je naletel Augustino blizu brega na nekaj trdega.
—	Pod nogami čutim nekaj! — je vzkliknil. Voda mu je segala samo do kolen.
Torres je stopil v vodo in otipal dotični predmet.
—	Kovčeg je, prepričan sem, da je kovčeg,
—	je dejal ves vzradoščen. — Le hitro sem! Vsi do zadnjega k meni! Potegnite kovčeg na breg, da pogledamo, kaj je v njem.
Ko so pa kovčeg potegnil iz vode in ko je Torres že hotel dvigniti pokrov, ga je poglavar ustavil.
—	Vrnite se v vodo — vsi se vrnite! — je zapovedal svojim služabnikom. — Tam je še več takih zabojev in vsa ekspedicija nam ne bo nič koristila, če jih ne najdemo. En kovčeg nam niti stroškov ne povrne.
In šele ko so se vsi poglavarjevi služabniki razkropili po vodi in začeli stikati po dnu, je Torres dvignil pokrov. Poglavar je ostrmel pri pogledu na ogromno bogastvo. Bil je tako presenečen In omamljen, da ni spravil iz sebe nobene besede.
—	Zdaj verjamete, a? — ga je vprašal Torres. — Ti dragulji se sploh ne dajo oceniti. Midva sva najbogatejša človeka v Panami, v Južni Ameriki, na vsem svetu! To je zaklad plemena Maya, de kot otroci smo slišali o njem. Naši očetje in pradedi so sanjali o njem, conquistador j i ga niao mogli najti. In zdaj je vse to neizmerno bogastvo najino — najino!
V tem ko sta stala Torres in poglavar vsa očarana, so prilezli njuni spremljevalci po vrsti iz vode in se zbrali okrog zaklada. Poglavar in Torres pa sta bila tako zaverovana v svojo srečo, da nista slišala njihovih korakov. Tudi služabniki niso slišali, kako ao se jim tiho in oprezno približale Izgubljene duše. In napad na vsiljive tujce js bil tako nepričakovan, da niso imeli časa misliti na obrambo.
Na razdalji desetih korakov so puščice smrtonosne, posebno če imajo strelci čas dobro meriti. Dve tretjini iskalcev zaklada sta podlegli takoj po prvem napadu.
Vicento je stal tik za Torresom. V njegovo telo se je zapičilo pet puščic in dvoje kopij. Peščica nepoškodovanih tujcev je komaj pograbila puške in se obrnila, ko so že naletele na njo Izgubljene duše s palicami. Rafael in Ignacio — orožnika, ki ata se udeležila Torresove ekspedjcije v Juchitan — sta se takoj zgrudila z razbitimi glavami. In zopet so bile tu ženske divjega plemena, ki so rsnjence navdušeno pobijale.
(Dalje prihodnjič.)
FIOgVETi
seboj železna vrata in poslopje penkracke kasnilnice, je še imel tako nekam negotov in plah občutek, da ga najbližji paznik u-stavi in odpelje nazaj; in po malem se je obotavljal, da bi se ne zdelo, da beži. Ko je prišel na uAico, se mu je zavrtelo v glavi, tohko ljudi je zunaj, tega prej nt bilo, Um se i»de otroci, dva šoferja se prepirata, Mag, teh ljudi, tega prej ni bilo, kam naj grem? Vseene; sami vozovi, in tohko že nek, mi nihče ne sledi? Ne, le koliko vozov je! Zaruba je hitel navzdol v Prago, da bi bil že kar moči daleč; iz preka-jevalnice mu je zadišalo, toda zdaj ne; in zadišalo je še po nečem močnejšem: nova stavba. Zidar Zaruba se je ustavil in vdihaval vonj malte in tramov. Gledal je delavca, kako je mešal apno; obšla ga je želja, da bi pričel iratfgovor, pa nekaki ni mogel, ni apravil iz eebe glasu, človek se v samotnem zaporu odvadi govoriti. Z dolgimi koraki je stopal Zaruba v -Prago. Za boga, to ti je hiš! In vse so zidane iz betona, tega pred dvanajstimi leti ni bik», tega ni bilo, v mojem čaeu tega rti bilo, je menU Zaruba, toda saj se jim mora porušiti, takile tenki podboji! "Pazite, človek, kaj »te slepi " Skoraj bi ga povozil avto, skoraj bi padel pod zveneči tramvaj; sgkra. v dvanajstih letih se Človek odvadi ulic. Rad bi nekoga vprašal, kakšna velika stavba je to; rad bi vprašal, kod se pride na severozapadni kolodvor; ker je ravno mimo njega hropel kamijon z železom, je skušal sam eebi reči na glas: 'Trosim vas, kod se gre na severozapadni kolodvor?*' Ne, ne gre; glas je v njem nekako u-gasnil ali kaj, tam zgoraj človek zarjavi in onemi; prva tri leta še sempatja po čem vpraša, potem pa ne več. "Prosim vas, kod se pride —". V grlu mu je le zahrkalo, toda to ni bil človečki glas.
Z dolgimi koraki je hitel Zaruba po ulici. Tako mu je bilo, kakor da bi bil pijan ali kakor da hodi v snu; čisto drugače je, kakor je bilo pred temi dvanajstimi leti, večje, hrupnejše, bolj zmedeno. 2e koliko je ljudi! Zaruba je že postal nekam žalosten, zdelo se mu je, da je nekje v tujini in da1'se « temi ljudmi ne more pogovbriti. Ko bi le prišel do kolodvora in bi lahko šel domov . . . Tftm ima brat hišo in otroke . . . "Prosim vas, kod se pride," je skušal kpregovo-riti Zaruba, toda le brezglasno je «premikal ustnice. Ah, kaj, doma bo to prešlo, doma se razgovori ; da bi le prišel na kolodvor!
Nenadoma se je zaslišal za njim krik in nekdo ga je podrl na hodnik. "Človek, zakaj ne greste po hodniku?" ga je zmerjal šofer. Zaruba je hotel odgovoriti pa ni mogel; le odhrkal se je in hitel dalje. Po hodniku, si je mislil, zame je hodnik pre-
ozek; ljudje, meni ss mudi;4io
čem domov, prosim vsa, kod drži pot na severozapadni kolodvor? Morda po tej najživahnejši uli-si, se je odločil, tu, kjer vozi cela vrsta tramvajev. Le odkod se vzame toliko ljudi? Saj so tu cele trume in vse gredo v eno smer in gotovo na koiodvor. Zato tako hite, da bi jim ne ušel vlak. Dolgin Zaruba je pospešil korak, da bi ne zaostal; in je videl, da tudi tem ljudem ni zadostoval hodnik, po sredi ulice se je valila gosta in hrumeča množica; in vedno znova so se pridruževale nove, hitele in nekaj kričale in nenadoma so pričeli vsi kričati z dolgim in širokim krikom.
Zarubi se je zavrtelo v glavi od opojnega hrupa. Bog, kako lepo je, toliko ljudi! Tam spredaj so pričeli peti neko koračnico. Glej, zdaj »o peli tudi vsi okoli njega. Zarubi se je nekaj talilo in nabiralo v grki, kakor-da bi ga tlačilo, moralo je ven in bila je to pesem, ena dva, ena dva, Zaruba je pel pesem brez besed, godrnjal, mrmral z globokim basom, kakšna pesem je to? Vseeno je, domov grem, jaz grem domov! Dolgin Zaruba je korakal že v prvi Vrsti in pel, to niso bile besede, toda tako zelo lepo je bilo, ena dva, ena dva, z dvignjeno roko je trobil Zaruba kakor slon, tako mu je bilo kakor bi vse njegovo tek) zvenelo, trebuh se je tresel kakor boben, prsa so glasno donela in v grlu je tako dobro delo, tako dobro, kakor da bi pil ali jokal. Tisoče ljudi je kričalo "Sra-mdta! Sramota vfade!" toda Zaruba ni mogel doumeti, ikaj kriče in zmagoslavno je trobil "A — 6! A — š!" Mahaje z roko je šel Zaruba na čelu veeh, kričal in renčal, pel in grgrail, se bil s pestmi v prsa in spuščal glasen krik, ki se je dvigal nad glarvami vseh kakor plapolajoč prapor. "Uava, uava !'■ je trobil Zaruba iz polnega grla, iz polnih prs, iz polnega srca, in pri tem zavijal oči kakor kikirikajoč petelin. "Uava! Uava! Hurša!" Zdaj se je množica nekako ustavila in nt mogla dalje, se v zmedenem valu umikala, sopila in od besa vreščala. "Uavaa! Hu-raa!" Zaruba ee je z zaprtimi očmi predajal temu silnemu in nproščujočemu glasu, ki je pri hzjjal iz njegove notranjosti. Nenadoma je položil nanj nekdo roke in zadihan glas mu je hropel v uho: "V Imenu zakona ste aretirani!"
Zaruba je razprl oči; na eni roki mu je visel stražnik in ga vlekel iz kopice, ki se je med seboj ruvaila. Zaruba je zastokal od groze in hotel iztrgati roko stražniku, ki mu jo je zvijal; Zaruba je zarjovel od bolečine in z drugo roko kakor s palico zamahnil po stražaiikovti glavi. Stražnik je izpremenil .barvo in ga izpustil, nenadoma pa je do-' bii Zaruba s pendrekom po gla-
vi in potem znova, znova, znova, znova! Dve ogromni roki eta se raepeli kakor mlin na veter in padali po neki glavi; tedaj sta se nanju obesila kakor buldoga dva človeka v čeladah, Zaruba je zajecljal od groze in se ju skušal otresti, mlatil je okoli sebe, kakor blazen, nekam so ga vlekli in vrgli, dva stražnika sta ga vlekla z zavezanima rokama po prazni ulici, ena d»va, ena dva, Zaruba je šel kakor ovčica, prosim vas, kod se pride na severozapadni kolodvor. Veste, domov moram.
Stražnika sta ga skoraj vngla na komisariat.
"Kako se pišete?" se ga je lotil zloben in hladen glas.
Zaruba bi rad povedal, pa je komaj premikal ustnice.
No, kako se pišete?" je zarjovel zlobni glas.
"Zaruba Antonin," je hripavo zašepetail dolgin.
"Doma?"
Zaruba je skomignil z rameni, ni vedel, kaj naj bi rekel. "Na Pankracu," je spravil iz sebe.
V samotnem zaporu."
PETEK, 3. NOVemp^ Pomjdttprtdsednik senata
Z" blf*h ne «toSil
da - K vragu, ne bi rad d
r^ ^ te neumnosti
ral do smrt.	s
b* bi raje videl ne vem ki« Boiiu dal bi mu ^ nedabi trenil; toda, če bi m presedeti preostanek doam7 ga kriminala, gospod, bi m vražje neljubo."	1
"Ce njemu ne pomaga bi «tanje, je razmišljal dri pravdnik, "stoji stvar p** «labo. Za boga, prosim vas tožiti ga moram zločina-storim drugega? Ko bi * dak ustavil vsaj v kaki g,' ni, bi iz tega izvili kako n sebnost —"
"Prosim vas, gospodje" nadlegoval predsednik sen« "napravite nekako, da bi ^ gel izpustiti. Star človek se ne bi si rad jemal na vest saj veste kaj."
"Težka zadeva," je vzdi drža/v ni pravdnik. "No, lwm< deli. Veaj s temi psihijatri vlečemo. Jutrf je obravnj ne?"

Sicer bi ne smelo biti, toda vendar se je zgodilo: trije pravniki so storili vse, da bi izvlekli Zarubo, predsednik senata, državni pravdnik in advokat ex offo.
"Kako pa, če bi Zaruba zatajil?" je menil državni pravdnik.
"Ne bo šlo," je zamrmral predsednik senata. "Že pri zaslišanju je priznal, da se je stepel » policaji. Tepec, da je priznal —."
"Ce bi stražniki izpovedali," je predlatgal advokat, "da Zaru-be ne morejo zagotovo spoznati, da bi mogel biti kdo drugi —"
"Prosim vas," je protestiral državni pravdnik, "bilo bi, kakor da bi učili policaje lagati! Ce Zarubo zagotovo poznajo — Sem zato, da ga oprostimo. Predložite, da preiščejo njegovo duševno stanje, gospod kolega; temu se pridružim tudi jaz."
"Kajpak," je rekel advokat, "predlagal bom, toda, če ga doktorji ne spoznajo za blaznega?"
"Govoril bom ž njimi," se je
Toda do obravnave ni pr V tej noči se je Antonin Zar obesil, očitno iz strahu pred nijo. Ker je bil precej dolg tako čudno visel, kakor da b del na zemlji;
"Vražja zadeva," je zanirii državni pravdnik. "Bog, neumna zadeva. Ali — saj ne moremo nič zato." —h
Težak problem
—	Po mojem mišljenju bi najbolje, če bi moški s čr lasmi nosili temne obleke, svetlimi lasmi svetle obleke
—	In kaj naj bi nosili— ci? *
IJsten to and Advertise
PALANOECH S YUGOSLAV M
Folk Song* and Mum Tambaritza Orcheth
Station WWAE, Every Sunday 1 Bat 8. Clark 9L. Chios«« - Hr. I
Novai
Pot
\z ječe
Karel fapek
"No, nte razumeli, Zeruba"" je vprašal revnatelj kaznilnice, ko je male«* slavnostno prečital a|(t ministrstva pravde. "To sr pravi, da se vam | k »trojno oprosti ostanek vaše tkdHvljenjske kaani. Odned«*li ste dvanajst in po leta in ves čas ste ae obnaša H ... no, «kratka \ zorno; dali smo o ve* najlepše x)»ričevalo in eh ... z eno besedo, lahko grm te domov, razumete? T t »da zapomnite mi. Zaruhe. če bi kaj etorili, pogojna iz|*u»titev ne bo veljavna in morali boste odsedel i do-
smrtno kasen zaradi umora svoje žene Marije, in niti Gospod I tog vem ne bo mogel p<*magati. \je pasit«, Zaruls»; v bodoče bo dosmrtno." Gospod ravnatelj se je ganjeno useknil. Tu smo vas imeli radi, Zaruba, toda vdrugič bi vas tu ne maral videti. Pa zbogom in gtsvpod upravnik vam isplača vaš denar I*hko greste."
Zaruba, skoraj dvametrnkt dolgin, se je prestopil in nekaj sajerljal; tako arečen je bil, da ga je I Hitelo In da je v njem nekaj irrgralo kakor ihtenje.
"No, no," je sebrundal ravnatelj. ne razjokajte se nem. I'uprav i 1 a smo vam nekaj oble-
ke In stsvbenik Malek mi je ob-ljubil. <la vas vzame na delo — kaj, vi hočete še prej pogledati dom<>v? Aha. na grob avoje že-ne. No. lepo je to od vas. Pa aie*n<» pot, gospod Zaruba," je rekel naglo ravnatelj in podiu Zarubi roko. "In pazite nase, za Krtota. zapomnite al, da ste zunaj le pogojno!"
"Tako sijajen človek." je rekel ravnatelj, komaj da so se za Zarot h. taprla vrata. "Povem vam. K<M-menek. tile morilci so včaaih prav eljaj ni. ljudje; najhujši «o defravdanti. tem v kriminalu ni nič prav ftkode je Zenit»!"
Ko je torej imel Zaruba za
VELIKA
KUHARICA
Po 'dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek avojo veliko Kuharico vnovič apopolnila in predelala. Ta izdaja je aedaj oema, kar pomeni za alovenake razmere več kakor še tako gostobesedna reklama.
Na *•«
vsa Sv« ki
»tela
kuhinjsko motnosti. Snov Jo |o isfrpno. TO JF, NAJPOPOLNRJAR DEI A Rt GA IMAMO NA TRM PODROČJI), knjtr* jo rnekoAns. NoMote Jo oMk v beoedlln, 14 po Jo tabel M Jft Jo
Vsaka gospodinja, ki •• zaveda «voj« odgovornosti zs zdravo in pravilno prehrano družin«, si mora to knjigo oraifillti. Vsaka gospodinja s« mora namr«£ priučiti umetnosti, kako ho svojim domačim nudila zdravo hrano ▼ potrebni Izbiri In menjavi. Vsaka gospodinja bo hotels tudi svoj« go*t« IznenaditI s posebno Izbranimi jedili. Za ▼«• to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
fH»* J» ooml untfch kajif* « tmS mcM» m mm wMuako. mm-pak • «SI MMm sopolarJAl m» t«* liniosjlk liSaJ. Jo rtmm kejlfl
aedaj znižana.	- >
Naročite pri» ?iW*
k\|l(i\R\l: SIMXIMI MUMIIM MMI>MY
216 West 18th Street * New York, N. Y.
vr MMtroMSJR IN DRRIJCTA, TO JR ENJIOA ZA VMF*«4 e	»
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarske efcrt spadajoči dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj . koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.IU. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vos pojashila daje vodstvo tiskarn«.—Cone zmerne, unijsko delu prve vi Pišite po informacije na naslov:
SNPJ - PRINTER Y
2657-59 SO. LAWNDALE AVENIJE
ToL Rockwell 4»«4
CHICAGO. ILLINOIS
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO
Po sklope U. rodno konvencijo so lahko naroél na list Pro«»*u l« prišteje edoa. dva. tri, štiri aU pot ¿lanov ta eee drails« k H"4* aiaL List Prssvsta otase sa vso onake, as ilaae ali no¿laoo H«¡ " ono It ta« noro* ni no. Ker po Clnal io pls¿aJo pri sseoa«*ta U " » tednik, ss Jlse to prišteje k naročnini. Torej sedaj ai moke. rrfi. ' J« Met prodraff sa ilae« SNPJ. Ust Prosveto Jo vsša ImUiIm >" fotove J« v voski draiini nekdo, U M rsd tttol Ust veek des. um lista Proevota Je:
„Saje Zs Cicero Is Cklcozo Je....!^ I tednik In.............JJl
Sit 171 IM
Za Zdrai. dršave la
1	imhb Im. e«eeeeee « •'^o o 4.^0
2	tedalka la............ IN S tednika la..
S todniko in............ Z.40 t tednike in..
' 4 tednike In............ 1.2« 4 tednike in..
S tednikov la........... nM I tednikov I«.
Z« Evropo Je............
I «polnit* spodnji kupca, pril«šito potrebno veoto deserjo «M Order v pismo in «i nnrottto Prooveto. liot, ki Jo ?efto l««tn»M ^
Pojasnilo:—Vselej kakor hitre kateri toh «lanov prenehi f»iU SNPJ. ali še se prooell pro* od drošlne h» bo sahtoval um s»®j tednik, bode moral tisti ¿lan Is doti«ne drnilne, ki Jo u.k° "h(U naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaaiU »prsmi«™ In obenem doplačsti dotlčno vsoto Usta Prosveto. Ako te»e tedaj m«ra npravnifttvo m it* ti dotam ss te vsote nsroiniiu.
1) Ime
PROSVETA. SNPJ, MST Sa Uwedale At*. CkkM*. |IL
PrIMoeo poŠIIJsm naročnino ss Hot Pmovete veote 9......
.......CL dr«šlvo It ..

eoooeoeooooeooooeoooooei
Ustavite tednik In «n pripišite k moji nsroíulnl od «W*'1 m« Jo druttee:
CL dmšt"
CL droit»« * • d drnltvo a-A d«št*e ft.*
S|.i,,,,,,,,,,,,,,,,,,..,,,,,,,,,,,.....*
Š).......................................
S) ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,.,...,.,..,,•••
Nov