Poitntaa pav&alirana. m t Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — List izhaja 25. vsakega meseca. = Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20—. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne Številke K~ 1 : ■■ ===== 2 kroni. =.........^ ;.1T... == Cena inseratom: '/48 strani K 4'—, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. ====== Št. 8. in 9. V Ljubljani, 15. septembra 1920. Leto VIL Osmi redni občni zbor osrednje zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo se je vršil v Ljubljani, dne 18. avgusta 1920 ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Kavčiča v Ljubljani. Navzočih 18 delegatov. Zastopane so bile zadruge: Ljubljana, Ljubljanska okolica, Vrhnika, Lukovica, Zagorje, Vel. Lašče, Kamnik in Mokronog. Ob 10. uri otvori načelnikov namestnik g. Kavčič zborovanje, pozdravi navzoče in se spominja pok. predsednika g. Vinko Ogorelca. Zborovalci se v počast njegovega spomina dvignejo s sedežev. Prebereta se zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora ter po na razna vprašanja podanih pojasnilih, vzameta na znanje. K poročilu o delovanju in računskemu zaključku se razvije mno-gostranska debata, osobito glede aprovi-zacije se poudarja, da se je s tem delovanjem pričelo mnogo prekasno in premalo intenzivno, ker bi bil uspeh lahko zelo izdaten, tako pa so ravno pri sladkorju vsled nepravočasne dobave bile samo ne-prilike in škoda. Kazalo se je-sosebno na to, da svoj čas ljubljanski tovariši niso postopali kolegijalno, ker so le satni segli po veliki množini sladkorja, večina v zvezi se nahajajočih zadrug pa je bila zapostavljena. K računskemu zaključku, ki izkazuje K 3547.91 dohodkov in K 4785.70 izdatkov, torej primanjkljaja K 1237.79, katerega je začasno pokrila ljubljanska zadruga, in nadalje za izkazani tekoči dolg v tiskarni K 4800 in za večletno dolžno plačo tajništvu se sklene soglasno v odala izvoljena deputacija k vladi v zadevi dobave sladkorja in tudi radi odprave prepovedi točenja žganja. Uspeh je bil v pravem tak, da naj se sladkor kupi koder se ve in zna, glede žganja pa se je reklo, da ga ljudem ni treba piti in gostilničarjem ne točiti. Za poset gostilničarskega kongresa v Novem Sadu je zveza potom svojega glasila živahno propagirala za mnogobrojni poset. Zal, da ga je od strani Slovencev posedlo le delno zastopstvo. Oficijelno so bile zastopane le Zveza ter zadruge ljubljanska, ljubljanske okolice, blejska, kranjska, lin Ikamniška. Zadeva ije zahtevala veliko dela in stroškov, a reči se mora, da je dejanski in moralen uspeh dobro poplačal žrtve. Pri posvetovanjih o noveliranju avstrijskega obrtnega reda za izenačenje s srbskim obrtnim redom, sc je zveza udeleževala dotičnih sej in stavila predloge, da naj bi se za gostilniško obrt primerno izboljšal. Na ministrstvo za obrt in industrijo je podala zveza zahtevo, da sc morajo delnice nove emisije Unionske pivovarne dati gostilničarjem v sub-skripcijo, da pride tudi gostilničarstvo do besede pri podjetjih, katere ono s svojim delom vzdržuje. Zveza je oskrbela vse zadruge s tiskovinami, oziroma nared-bami ministrstva, tičoč se točenja pijač ter pravilnika po hotelskih in gostilničarskih obratih. Ko so bila pravila s tozadevno prenaredbo potrjena, se je pozvalo vse zadruge cele Slovenije na pristop in vposlatev imenikov njihovih članov. Doslej sc je izmed 18 zadrug oficijelno na novo priglasilo 13; imenik vseh članov pa še ni popoln. Včlanjenih imamo sedaj skupno 38 zadrug s 4000 člani. Ker znaša število vsega gostilničarstva v Sloveniji okrog 6000, se mora v najkrajšem času začeti z delom, da se vse do zadnjega organizira, kar predpisuje tudi naredba deželne vlade z dne 15. novembra 1919. Na ministrski konferenci v Beogradu povodom izdelovanja predpisov o točenju alkoholnih pijač sta Zvezo zastopala podpredsednik in en član odbora. Glede aprovizacije zadrug s sladkorjem je bila neznosna ovira celo leto. 2e 12. decembra lansko leto smo zaprosili Kreditno banko za dobavo enega vagona sladkorja za Zvezo. Vsakdo je po dolgem čakanju le dospel do tega blaga, samo Zveza ni mogla do njega. Teden za tednom smo urgirali, pismeno in osebno po načelniku, sladkorja ni bilo in slednjič, ko je bila ceno po trgovinah dospela na 84 K, se je posrečilo dobiti pol vagona tega blagra za deželo po 60 K. Zgodilo pa se je prav ob istem času, da so verižniki v Trstu vsled padanja kurza laškega denarja vrgli svoje zaloge v Slovenijo in naenkrat je bilo tega blaga vsepovsod dovolj in vse se ga je branilo. Ako bi ne priskočili ob tistem hipu ljubljanski tovariši z odjemom večine tega blaga na pomoč, bi tisti, ki je stvar financiral, padel v najmanj 20.000 kron škode, ker Zveza sama nima sredstev ter ne more nič izgubiti, a razburljivo je, da se po tolikem trudu stvar ne obnese. Bilo je pač prekasno in-scenirano in ne zadosti temeljito! Vobee jc bila Zveza osobito z zadrugami izven Kranjske v pogostem dopisovanju v or-ganizatoričnem -pogledu. Ker obstoje mnoge zadruge še kolektivno zvezane z mesarji, izvoščeki in drugimi sorodnimi strokami, je treba take zadruge razdružiti in na novo ustanoviti v popolnoma strokovne. kjer so zastopani interesi samo gostilniške obrti. Drugih, s pravnimi nasveti, stanovskimi zadevami v osebnih zadevah se tikajočih opravil in dopisovanj je bilo v tem času času izvršenih 115, vsega v.radnega dopisovanja pa 343 dopisov. Račun izdajanja stanovskega glasila je sledeči: Dohodkov je bilo 3547.91K, izdatkov 4785.70 K, torej 1237.79 K primanjkljaja, katerega je začasno posodila ljubljanska gostilničarska zadruga. Dolga ima Zveza danes v Narodni tiskarni K 4408, zadrugi ljubljanski gori navedeno pokritje lanskega računskega zaključka in v novo dobljeno1 posojilo za poravnavo stroškov delegatom v Novi Sad in Beograd 5200 kron in na plači tajniku za štiri in pol leta K 3000, je skupaj vsega nepokritega bremena K 14.145.79, za katerega izravnanje oziroma poplačilo se mora zavzeti današnji občni zbor. Vrhu tega pa je poskrbeti tudi za pokritje proračuna, ki znaša po sedanjih neznano visokih tiskovnih stroških, poštninah, papirju i. t. d. to leto nad 24.000 K, to je tiskarna K 8800, najemnina, kurjava itd. K400, poštnina in pisarniške potrebe K 1200, skupaj K 10.400; dolg 14.145, skupaj K 24.545. To prosimo imeti pred očmi in pri točki 7. današnjega dnevnega reda vzeti v pretfres. Nekoliko kritike Dolenjcem in tistim, ki jim mar gre. Kakor znano, je preskrbela Kmetijska družba lansko leto vinogradnikom Dolenjcem za izboljšanje vina 3 vagone sladkorja1. Ako bi bilo tem ljudem na tem, najti svojemu kislemu pridelku pot v trgovino in razpečavo, bi dobljeni sladkor previdno porabili v to, da bi z njim vino zboljšali, Tnu odpravili z njim predrastično kislino in s pokipenjeni pomogli do malo več alko-holai Z malo izjemo pa so ti ljudje ves sladkor zabarantali. Nekateri ga še domu ni vzel, marveč ga že kar na kolodvoru prodal, nekateri so svoja vina osladili pa zopet nat tako neroden način, da se je na prvi pokus poznalo, da je za ta letnik pre- sladko, a prodali so ga le, drugim pa, ki so spravili sladkor v žep, se pa še danes kisa brljavka v zidanicah. Vinorejcem priporočamo, da gledajo bolj n a kakovost vina kot pa na množino pridelka. Kaj pomaga veliko vina, če pa ni sposobno za izvoz in se mora doma popiti, kar znači veliko gmotno pa tudi duševno škodo, ker se širi pijančevanje. Pomisliti moramo, da imajo naši sosedje tudi jako dobra vina, katerim razne naše kislice ne morejo delati konkurence. Kakovost vina je odvisna od trte, lege. načina obdelovanja, a mnogo in morda največ pa od ravnanja z moštom in vinom samim. Mnogokje imajo dobro trto v primerni legi in zemlji in ven dar je vino slabo. Nekoč je rekel neki vinogradnik, da ga šomošter in škric ne bosta učila njegovega delau Takega človeka je treba poučiti in dokazati mu, da imamo (ali bi morali imeti) več učiteljev za vinorejo in kletarstvo, ki so sc te stroke bolje izučili kot pa posamezen vi-norejec. Pri nas premalo poznamo umno kletarstvo in to lahko uči le strokovnjak. Svojim tovarišem v vinorodnih krajih priporočam, naj po svojih močeh in po možnosti širijo misel za umno kletarstvo, ker s tem bodete koristili tudi samemu sebi. Korist poljedelca ali vinorejca je tudi naša korist. Zato pa delujmo složno v korist enega kot drugega. Svetovali bi, oziroma prosimo vinorejce in prijatelje vinoreje, da bi nam pošiljali redno poročila iz vino-rejskih krajev, kako kaže trta, kako je s kupčijo in cenami, da bi naš list prinašal taka poročila. Gospodje nadzorniki pišejo le v nemške dunajske liste svoja poročila. Mar mislijo, da so še vedno v Avstriji, da (pozabljajmo da jedo kruhek Jugoslavije? Glejte, kakšne uspehe prinašajo taka poročila na banatskem vinskem trgu. Od tam prihajajo potom nemških listov redna tedenska poočila o stanju vinogradov, cen, kvalitetah, o zalogah, tendenci kupčije, da, celo o sodih ali se jih lahko dobi ali jih primanjkuje, o vzrokih padanja ali dviganja cen i. t. d. Iz domačih krajev pa ne moremo dobiti ne sluha ne duha. Kako se naj potem propagira med gostilničarstvom za domači vinski trg! Zadrug po Dolenjskem razen v Mokronogu in Kostanjevici ni, sicer bi one skrbele za poročila, kodi je še vina, kakove kvalitete in po kateri ceni. Dandanašnji se s tihim čakanjem ne bo nič opravilo. Banat je Dolenjcem velik konkurent in le z živahno propagando in z združenimi močmi zamorete korakati vštric z drugim zunanjim svetom. Le organizacija more preprečitji 'težavo, škodo in šdkane, kakršne prizadeva vlada vinski kupčiji s /svojin# nesmotrenimi (in napačnimi! odredbami. Torej gostilničarji In vlnorejcl, vkup v zadruge! Zve zine objave. Predsedstvo osrednje zveze je podalo ministrstvu za notranje zadeve v Beogradu sledečeo peticijo: Podpisano predsedstvo sl usola predložiti visokemu ministrstvu za notranje zadeve v imienu vsega gostilničarstva Slovenije nujno prošnjo za odpravo šikan, krivic in zatiranja, ki ga morajo prenašati obrtniki gostilniške obrti v Sloveniji. Ministrska naredba z dne 14. novembra 1919. št. 7415, o omejitvi točenja alkoholnih pijač je bila kot stvarno prav in modro urejena ter vse-obče natančno izpolnjevana. Deželni vladi za Slovenijo pa se zdi nepotrebno, slušatf naredbe centralne vlade ter si je v svoiem fanatičnem1 strankarstvu dovolila iti preko naredbe ministrstva ter točenje žganih pijač v Sloveniji kratkomalo prepovedala, Konsumiranje žganja je v novejšem času vsled neizmierno visokih cen itak' silno padlo, tako, da se ga uživa kvečiem le še kot zdravilo in pa v neizogibni potrebi za poljedelsko delavstvo, ki gre v zgodnjih urah na delo, kot prvi zajutrek. Prepoved naše pokrajinske vlade posega celo tako daleč, da je prepovedano dajati k čaju rum ali konjah itd., tako. da smejo kavarniški obrati prodajati izključno le samo vodo; koliko gostov se s tem zadovolji, je izpričano s tem. da so postali obrati prazni, kavarnarje pa čaka propast, ako ne pride rešitev, ker nameravanega povišanja cen kavi, zato, ker se, vsled netočenja alkoholovin, ne more izhajati pri sedanjih cenah, pa obrtna oblast ni dovolila. Pokrajinska vlada s tem briskiranjem ministrskih naredb ne le, da nalaga ogromino škodo obrtnikom in narodnemu gospodarstvu, utesnuje po malem uživanje žganja, ki služi za življenjsko potrebo, povzroči še milijonsko škodo državi vsled izgube davščin, ki so s konsumom žganja v zvezi. Prosimo fo našo pritožbo uslišati in zaukazati, da bomo uživali iste svoboščine, kakor drugi naši tovariši v Srbiji in Hrvatski, ker smo vendar vsi enakovredni podaniki kraljevine. in bodi glede točenja žganja in sploh alkoholnih pijač za vse enako veljavna le naredba ministrstva za notranje zadeve z dne 14. novembra 1919. št. 7415. ZOPET NOV POJAV. Tudi med gostilničarstvom se je pojavil »Bauernschreck«. Za nekaj časa sem prihajajo pritožbe, da se je matadorjem pri uradu proti verižništvu zljubilo spraviti se nad gostilničarje, češ da ne smejo prodajati piva v steklenicah po 5 K po! litra in da se je šlo v tej predrznosti celo tako daleč, nekatere obsoditi na globe po 200 K. Da je to postopanje dotičnih faktorjev krivično in brez podlage, dokažemio s sledečim kalkilom. Pivo stane v pivovarni zaboj 85 K, t. j., steklenica 3 K 43 vin., dovoz istega na dom po 10 K od zaboja, v oddaljene kraje pa še mnogo več, tedaj na steklenico 40 vin., občinska doklada 10 vin., riziko. ker se nfora vsaka izgubljena ali ubita steklenica pivovarni točno plačati, 15 vin., lOodstotni režijski strošek in davek 35 vin. 20odstotni zaslužek' = 70 vin., znaša torej cena po tem najnižjem in čistem računu 5 K 13 vin. za vsako steklenico. Ako pa je oddaljenost od pivovarne nad 20 km, pa toliko več vsled voznih stroškov. Če prodajajo tedaj gostilničarji po deželi pivo po 5 K steklenico, resignirajo pri vsaki steklenici na 15 vinarjev. Zato opozarjamio priza--dete faktorje, da se vsako tozadevno preganjanje takoj jenja, ker dela to neprevidno početje silno razburjenje, to tem boli. ker se puste verižniki in enaki falotje s tekstilnim in drugim blagom, ki derejo milijone iz ljudstva, pri miru. Stanovske zadeve. Vlada v Sloveniji, osobiti kadar pridejo klerikalni clemgnti do komande, nima nujnejšega dela, kakor ustrezati raznim trapastim vodenim pridigarjem in ubijati gostilničarski stan. Je resnica, da ni premalo gostiln in da se dela tudi v organizacijah na to, da jih bodi manj, pa tiste dobre. Na deželi, je kjerbodi gostilna v kaki stari bajti, ki prav nič ne obratuje, tako da je koncesija res le na papirju, a prostovoljno je nihče rad ne odloži, ker vsakdo goji nado, da sc priključi kaj nepričakovanega, da bo koncesija zopet dobro služila. Novejša praksa političnih oblasti pa stremi za tem. da gostilničarske koncesije, koder se izve da se delj kot 6 mesecev ne izvršujejo, urno proglasi ugaslim. V okolišu okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico so se v zadnjem času nad tridesetim odvzele koncesije z utemeljevanjem, da se je izvedelo, da se že nad pol leta ne izvršujejo. V nekaterih slučajih je bila zadeva resnična, v nekaterih nepravilna, v nekaterih pa nesmiselna. Kdor se je oglasil pri Zvezi, se mu je dalo pravni nasvet in če je podal priziv, mu je koncesija ostala. Tistim, ki so vsled vojnih razmer obrate prekinili, bodisi, da so to naznanili ali ne, se ne sme vzeti koncesija, tistim, ki vsled domačih razmer ne morejo nadaljevati obrata tudi ne, tako ne vdovam in sirotam, ali če so zaprosili prenos v drug lokal, pa jim ni bilo dovoljeno, sploh kdor ni sam opustil prostovoljno in brez vzroka obratovanja, se mu koncesija ne sme vzeti, tudi ne, če mu ie bil obrat gotovo dobo oblastveno' zaprt. Za vse take slučaje imamo odloke upravnih sodišč, ki tozadevno temeljito razsojajo*. Če pride kdo na ta. način ob koncesijo, je sam kriv, bodisi, da mu ni bilo nič zanjo ali pa si ni znal poiskati pravnih sredstev. Kako temeljito postopajo gospodje, ki so dandanes večinoma iz strankarskih ozirov a brez vsake prakse in zmožnosti postavljeni na važna vladna mesta, sledi iz mnogih slučajev, ki so se zgodili, da je bilo recimo pred pol leta dovoljeno prenesti koncesijo v druge prostore, odobril se je zakupnik in se obrat tudi vršil, a tri mesece na to dobi imejitelj koncesije odlok, da sc mu proglasi ugaslim. Hvaležni morano biti, da so pri ministrstvu za trgovino in obrt, oddelek v Ljubljani, gospodje z boljšim razumevanjem stvari in zakonov ter take kozle po večini zavračajo. Obračajte se v takih slučajih vedno na Osrednjo Zvezo gostilniških zadrug v Ljubljani, kjer se dajo rade volje pravni nasveti, tičoči se gostilniške obrti. Sramujmo se nekoliko! Kako je s točenjem žganih pijač ve vsakdo. V celi kraljevini obstoji le ena naredba, ki urejuje točenje alkoholnih pijač, a v Sloveniji vozi vlada svojo pot in se ne briga za ministrske naredbe, ker bi potem ne imela nobenega* sredstva za ubi-Ijanje gostilniške obrti in za barbarično 'kaznovanje na inkvizitorski način. Nastala je po celi deželi epidemija griža, obvarovati se je, je najboljše sredstvo dobro pristno* žganje ali črno vino. Stokrat na dan je gostilničar moledovali dati čašico žganja človeku, ki se že zvija samih trebušnih krčev. Nikomur ne pride na um, da bi se radi tega bal ovadbe, ker se med poštenim ljudstvom ovaduhov malo dobi. A so pa tudi še take pasje duše celo med gostilničarji, da se poslužujejo takih podlih dejanj. Tak slučaj se je zgodil v nekem mestu na Dolenjskem, da je ovaduh, ki je obenem še založnik piva in ima od gostilničarjev kruha, ovadil revno vdovo, da je dala nekomu žganje. Ovadbo je poslal kar direktno deželni vladi, misleč si, krajevne oblasti itak ne bodo reagirale na tako podlost. Koliko potov, škode, jeze in žalosti provzroča taka ničvredna kreatura prizadetim, si pri današnji podivjanosti, ki besni proti gostilničarstvu od strani vlade, vsak lahko sam predstavi. Katoličane se štejete, ali ne greste nikoli v cerkev, da bi slišali Kristusov rek: Kar nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti njim ne stori! Takega človeka naj sreča povsod le naše zaničevanje, kajti »L>er grosste Schuft im gan-zen Land, das ist und bleibt der Denun-ziant«. Nekaj o čudnem postopanju gotovih činiteljev. Nekega dne zaloti varnostni organ pijanca, ki za cerkvijo na precej neroden način zadostuje svoji mali telesni potrebi. Poznalo se mu je, da je pijan in na vprašanje, kje se ga je napil, pove: v tej kavarni sem izpil poldrugi liter vina. Kavarnarja se zapiše in takoj pri prvem zaslišanju na policiji obsodi na 200 kron globe ali 14 dni zapora. Mož je kar debelo gledal, kako vendar to, saj vina na litre niti ne toči, navedbe dotične barabe so navadna izmišljena laž ter prosi, da se ga ž njim konfron-tira, nič — obsojeni ste, pritožite se, sicer je v 14 dneh izvršitev obsodbe. Pritožba je bila takoj podana s protestom na višjo inštanco in zahtevkom, da se dotičnika pripelje k razpravi. Preteče 14 dni, rešitve o prizivu nobene, pač pa stopi nekega jutra policijski organ v hišo s poveljem, ker še niste plačali naložene kazni, imate takoj oditi z manoj v zapor. Ali je tako postopanje vredno kulturnih narodov, sodite sami. Pijanec povprašan, kje se je napil, izpove poljubno znano ime, če prav morda nikoli ni tani bil, in to drži, protidokazi poštenega resnega obrtnika se niti ne slu-šajo. Razmere so torej sedaj take, da če se kdo hoče nad takim gostilničarjem znositi, mu je treba samo tako kreaturo dobro napojiti in ga naučiti, imenuj tega in tega in uspeh maščevanja je suguren, ker se bo le lopovu verjelo. Če dalje lepše je v Brejc-Remčevi republiki. Vinski trg. Iz štajerskih goric okrog Maribora in Ptuja poročajo o srednji trgatvi. Kvaliteta hoče biti prav dobra, na kvantiteti pa se nič ne pohvalijo, da bi bila trgatev posebno obila, marveč le srednje dobra. Sodijo, da bo novo vino po 8 do 10 kron spočetka za dobiti, za mošt nimajo še nikakih vprašanj ali kupčij ponujanih. Zaloge so majhne, vendar so cene za 6 — 8 K pro liter padle. Staro vino se prodaja različno od 8 — 26 K. Iz Veršeca v Banatu poročajo, da vsled dejstva, ker je še letnika 1919 mnogo v zalogah, posoda primanjkuje za novo kampanjo. Ponuja se vino po 500 do 600 K hi, letnik 18 po 800 do 850 K, letnik 17 po 800 do 1200 K, odjemalcev razen beograjskih, zagrebačkih in ljubljanskih firm, ni. Za mošt (goščo) se ponuja K 1’60 do K 2-— za liter, sodijo pa, da bo cena na K 2-60 od preše. Trgatev bo sredi septembra najlepša, blago bo dobro, ker niso trpele trte in sad nobenih bolezni. Od vremena pa bo odvisno kako bodo trgatve izpadle, če bi deževje še dalje trajalo, bi tudi pri nas bilo na veliko kvar kvaliteti. Na Madžarskem je zadnje deževje baje veliko škodovalo, pri nas v Jugoslaviji do sedaj še nič, a trdi se zanesljivo, da posebnih ali znatnih odnehanj v cenah ni za pričakovati. Iz Italije se poroča, da pridelek ni ravno velikanski, vendar pa še dosti bogat. Španija in Francoska imate baje zelo bogate vinske pridelke za pričakovati. V Nemčiji sc cene vtrjujejo« Razno. Urvatski stanovski tovariš Gostio-čar v Zagrebu prinaša sledeče vesti: Središnja vlada u Beogradu javlja pokrajinskim vladamla, da če u skorom vremenu ponovno smanjiti prodaju alkoholnih' pica u cijelom našem kralievstvu. Ovu telefonsku vijest primili smo iz Beograda, te smo se na kompetentnem mjestu informirali, te nam je ista podvr-djena. Što to znači ? ■ Upravo je minula godina dana, što su sc pojedine pokrajinske vlade stavile u položaj apstinenclefskog kirurga, te su izdale poznate protualkoholne naredbe, koic su se pod orjaškimi valjkom našeg jedinstve-nog istupa ukinile, a tadanji ministar pred-sjednik g. Ljuba Davidovič, koji je sada ministar unutarnjih posala. je ujedno zadao riječ, da se u buduče nijedna naredba ni zakonska osnova ne če obradiivati, a da sc prije ne sasluša stmčno mišljenje nadležne organizacije. Ovo je obvezatna izjava predsjednika vlade, i on ju je morao tim više održati, jer je ostao na dalje u vladi kao ministar unutarnjih dela, imao je dakle udjela u svim ministarskim sjednicama, na je znao ili bar inorao znati za nova vješala i nove lanceve, u koje se kani sputati go-stioničarstvo i kavanarstvo. Ministarstvo je obradilo novu nared-I)ii, kojom če smianjiti prodaju alkoholnih niča 11 cijelom našem kraljestvu. Ova je naredba več gotova, i ona se imade u nai-skorijem vremenu objelodaniti i odtnah stupiti na snagu. Pitamo mi ovdje g. ministra Ljubu Davidoviča, trdje ie ostala ili bolje rekuč »nestala« njegova. nama, tri-desetorici kongresnih delegata, ustmeno, u brk zadana riječ ministra predsjednika, da se niti jedilo privredno pitanje poiedinih stališča, a naročito stališka pitanja gostio-ničarstva ne če rješavati bez prethodnog saslušanja samih interesenata? GospOdinc ministre! Mi ne če mo kriviti Vas, ier smo duboko uvjereni, da ste Vi prijatelj svili obrtnih grana. $ naposeb kao objektivan i priznat upravnik i politi-čar, da ste se uvijek zalagali za sveukupni stališ gostioničarstva. i da Vi osobno našim obrtnim poslovima želite svaki napre-dak, ali isto tako ne smijemo prešutieti, da je |io našem sudu — koli smo u tom času prvi pozvani, da ovai nenadni ponovni preokret u alkoholnem pitanju podvrgne-mo svestranoj analizi — pritisak apsti-uentskih udruženja bio tako ogroman, da miu Vi odoljetni niste mogli. Ovo ču nazvati možda poštenom. ali podnipošto ne oportimom politikom. Vlast se dala zaulariti od kojili stotimi izmožde-nih apstinenata — solotrinkera. a napušta, ili bolje rekuč, izazivlje stotinu tisuča gradjana veleporeznika protiv sebe. Nu vlast mora znati, da alkoholno pitanje nije pitanje samo gostioničara, hotelijera. kava-nara, krčmara itd,, več je alkoholno pitanje živi interes svili viuogradara. kojili je na stotine tisuča. a onda, kada sc izdaju pro-tualkoholne naredbe na želju stotinu apstl-nenata-solotrinkera. onda bi bilo pristojno, da se pozove i narod, kouzument. da i on svoje reče. Narodna porota i suverena volja naroda neka odluči u alkoholnom pitanju, a podnipošo se ne smije prepusiti pe-desetorici starih izlumpanih i izmoždenih lumbarda, kojima su poznati svi šantani, varijeteji, orfeji od Carigrada do Pariza, da oni izradjuju naredbe. koje če stotinu tisuča gotioničara i krčmara baciti na pro-sjački štap. Gostioničari i kavanari! Možda če več u času, kada čete primiti ovu poruku. biti publikovana nova protualkoholua naredba. Primite ju kao dobačenu rukavieu. ali ne kao rukavieu vlade i vlašti. nego kao ubojničko tane apstinenata. što ga u Vaše tijelo iz zasjede i iza busije lansiraju. Oni su zasjeli u svim odsječima ministarstva važnija mjesta, pa pošto uslijcd duševne i fizične izmoždenosti nisu inoguči obavliatl po državu korisne i napredne poslove. ba-caju se na sastavljanje protualkaholnih na-redaba. a svoje ministre su uvjerili, da se oko ovakovili pitanja ne treba prehodno saslušavati Savez i druge gostioničarske stručnjake, jer su oni sami najbolji vinski stručnjaei, kojih se je sav dosadanji rad sastojao jedino u uniš ta vanju i tantanjenju alkohola — konzumirajiič ga dnevno do potpune izmoždenosti. Gostioničarstvo! Približuju se dani teške borbe, ali u ponovnoi alkoholnoj borbi ne smije biti naš uspjeli u torne, da s! izvojujemo i za sva vremena osiguramo potpunu slobodu točenja i našeg obrtova-nja, noga da apstinenclerstvo dotučemo tako, da se ne če nikada više usuditi dir -nuli u ovako po opče narodno gospodarstvo zamašna pitanja. Nama život, njima smrt! Sarajevska apstinentska društva, koja se u sviin njihovim! novinskim izvještaiima nazivlju »kulturna društva«, podnijela su centralnoj vladi u Beograd svoje zahtjeve u kojima traže. da se u interesu narodnog zdravlja i narodne budučnosti izda liitna naredba. da se sve gostione. krčme i ka-vane zatvore od subote 6 sati poslije po-dne do ponedeljka 11 sati prije podne. — Sarajevska trg.-obrtnička komora primila je od centralne vlade ovaj.zahtjev na izja-vu svoga mišljenja. Ona se je stavila na stanovište. da radno vrijeme ne smilje go-stioničarima i krčmarima skratiti, ali traži. da se smanji broj točarinskih dozvola ta • ko, da se ove dozvole podjele isključivo gostioničarskim stručnjacima. pa bi prema njihovom nazoru sve krčme prestale, a točenje bi se obavlialo lih u gostionama. — Sa smanjenjem broja točarinskih dozvola se slažemo, nu to bi se smanjenje imao postepeno provesti tako, da se svim krčmama ostavlja njihovo točarinsko pravo potpuno neokrnjeno, a kada še koji od njih na točarinskoj dozvoli zahvali, da se ova dozvola ne izda nikome drugome sve tako dtigo. dok se gostioničarski pegoni rte smanje na onaj broj, koji če odgovarati faktičnoj potrebi dotičnog mjesta. — Kod ustanovljivanja za koliko bi se u kojem mjestu, opčini ili kotaru imalo broj točarinskih dozvola smaniiti, irnala bi se ustrojiti povjerenstva uz sudjelovanje struč-njaka iz gostioničarskih organizacija i tr-govačko-obrtničkih komora. Obrtniški koledar za leto 1921, ki iga izda »Pokrajinska zveza obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani«, je že v tisku in bo imel bogato vsebino, katero znači sledeče kazalo: 1. Predgovor. 2. Koledar. 3. Kolkovne listine. 4. Podrobna poročila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. 5. Poštne določbe. 6. Kovani denar raznih držav. 7. Mere in uteži. 8. Preračunjevalne tabele. 9. Obrestne mere. 10. Carina. 11. Maksimalni in minimalni cenik. 12. Obrl-na banka. — 13. Obrtno-nadalievalne šole. 14. Vajenštvo'. pomočniška preskušnja in preskušnja za mojstre. 15. Bolniška blagajna za mojstre. 16. Organizacija obrtnih zadrug in društev. 17. Obligatni pristop obrtnih zadrug k strokovni zvezi obrtnih zadrug. 18. Razvrstitev obrtov. 19. Gostilničarski obrt in njegovo pravo. 20. Vinotoč pod vejo. 21. Stavbne obrti. 22. Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško in otroško obleko, ter prodajalcev čevljev. 23. Urad za pospeševanje obrti v Sloveniji. 25. Statističen pregled obrtov v Sloveniji po skupinah. 26. Ustanovitev kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. 27. Rodovnica dinastije Karagjorgjevičev. 28. Barve vseh evropskih držav in dežel. 29. Dimnikarski cenik. Proračun za Slovenijo za 1920—21. Proračun letošnjega finančnega leta za našo kraljevino se giblje v visokih številkah. Finančni minister je krepko navil davčni vijak, da bi dobil pokritje za velike potrebščine, ki se zahtevajo v vseh panogah naše državne uprave. Zanimivo ie za nas. 1 kako ie z našo Slovenijo v državnem proračunu. Celotni dohodki iz Slovenije so preračunjeni na 1734 milijonov K, vsi Izdatki pa na 1525 milijonov K. torej dobrih 200 milijonov kron prebitka. Imeli bi torej več dohodkov nego izdatkov. Slovenija bi bila torej aktivna, ne pasivna. To pa mora biti v vsakem pravem gospodarstvu, ako se naj gospodarstvo vzdrži in napreduje. Za prosveto je določenih 76 milijonov, za narodno zdravje 31 milijonov, za poljedelstvo 20 in socialno politiko blizu 34 milijonov (med njimi nad 28 mil. za invalidno skrbstvo in podpore padlih in 2.5 mil. za socialno zavarovanje). Povprečno pride pri nas na 1 osebo 1500 K davka. Velika vsota je to! Pomisliti pa je treba, da so pri tem tudi indirektni davki (pri uvoznini. izvoznim'. užitnini, monopolih itd.) ki so mnogo večji nego direktni. Na drugi strani pa moramo zopet pomisliti, da ostane denar med nami: kar na eni strani izdamo, dobimo zopet po drugi strani. Uradniki iz-dado svojo plačo za hrano in obleko trgovcem in obrtnikom, ki kupujejo svoje stvari dalje od pridelovalcev. Stvar naših narodnih zastopnikov pa mora biti, da pri tem kroženju posamezni sloji prebivalstva ne trpe v primeri z drugimi preveč, nego naj se bremena razdele kolikor mogoče enakomerno in primerno gospodarski moči vsakega. Gostilničarje, kavaniarie, hotelirje in restavraterje v Ljubljani, ki delujejo z va-jenštvom. opozarjamo, da se bodo s 1. oktobrom 1920. po šestletni prekinitvi, zopet otvorile tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole. Zadruga je prosila šolski odbor za obrtno-nadaljevalne šole, da da mesta tudi go-stilniško-kavarniškemu vajenštvu. in sicer po možnosti s posebnim poukomi z ozirom na gostilničarsko stroko. Mestni magistrat je te dni zahteval imenik vseh vajencev, kar znači. da sc bodo tudi gostilniški vajenci pritegnili k nadaljnemu obrtno-šol-skemu pouku. Glede učnih predmetov in časa se bodo vršila še pogajanja s prizadetimi faktorji. Ako se bo posrečilo dobiti primernfh podpor in prispevkov, se bo morda doseglo za gostilniško vaienštvo posebne strokovne kurze, vsled česar bi nato morda odpadel pouk skupno z drugimi rokodelskimi vajenci, kar bi bilo z ozirom na posebne zahteve, ki pridejo pri gostilničarski obrti v poštev, edino pravilno in koristno. Stvar kaže tako. da bo morala ljubljanska zadruga, še bolje pa osrednja zveza gostilničarjev zadevo čim-prej temeljito v roke vzeti. Pristojbine za vldiranje potnih listov inozemcev. Ministrstvo za finance je sporočilo deželni vladi za Slovenijo: Po po- oblaščenja v 1. dodatka T. Br. 238 zak. o taksah je g. minister za finance s svojim sklepom od 7. aprila 1920. 1. Br. 2803 odločil: „Da naša poslaništva, konzulati in misije v inozemstvu, kakor tudi ostale oblasti v tuzemstvu zahtevajo od tujih državljanov za vizum potnega lista isto takso iri v istem novcu, kakršno takso in v kakršnem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v tej državi, vendar pa ne sme biti manjša od vrednosti 10 dinarjev. Radi tega morajo tukaj naše politične oblasti, ki izterjavajo te takse od tujih državljanov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti in novcu, v kateri zahtevajo to takso tuje oblasti v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila od ministrstva za zunanje stvari izvestilo, da zahtevajo tuja poslaništva, konzulati in misije v naši državi na račun omenjene v nastopnem razmerju: 1. Češkoslovaško poslaništvo: a) za trgovce 63 dinarjev, b) za privatne osebe 21 dinarjev. 2. Poljsko poslaništvo 8 dinarjev. 3. Grško poslaništvo 50 dinarjev. 4. Italijansko poslaništvo 50 dinarjev. 5. Avstrijsko poslaništvo 30 dinarjev. 6. Romunsko poslaništvo 10 din. 7. Francoski konzulat 10 frankov. 8. Švicarski konzulat 25 dinarjev. (V Švici se samo za prehod [visa pouf transiter le Suisse sans arretj plača 5 švicarskih frankov). 9. Madžarska delegacija 31 dinarjev. 10. Belgijsko poslaništvo: a) za navaden vizum 10 frankov, b) za vizum z rokom od 6 mesecev do 2 let 25 dinnrjev. Radi tega imajo naše pristojne oblasti v državi zahtevati od državljanov odgovarjajočih držav ravno toliko takso in v istem novcu“. Onim, ki potujejo v Ameriko. Ministrstvo za notranje zadeve razglaša: Pooblaščeni ameriški konzulet je priobčil nastopne informacije glede glede potovanja v Ameriko: Oni, ki žele potovati v Ameriko, morajo imeti prekomejni potni list, na katerem mora biti njih slika kakor tudi pečat njih občine, da jim je dovoljeno potovanje v Ameriko. Na enem in istem potnem listu smejo biti izkazani oče in mati (mož in žena), moška deca do 16. leta in ženska deca do 21. leta. Vsi starejši otroci morajo priti osebno na ameriški konzulat, da se jim vi-dirajo potni tisti, ki jih morajo imeti pose-be zase. Razen tega morajo tisti, ki potujejo v Ameriko, imeti policijsko izpričevalo o vedenju. Moški morajo imeti poleg tega policijsko izpričevalo o vojaški službi ob vojni, to je ali so služili v avstro-ogrski vojski. Vsi, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vidiranja, morajo imeti še po eno sliko, ki jo konzulat po izvršenih deklaracijah pridrži v svojem arhivu. Taksa za vi-diranje vsakega potnega lista znaša 2 dolarja, lako se pa tudi plača v dinarjih po dnevnem kurzu. Kavarniška in gostilniška porcelanasta posoda se dobi 50 odstotkov ceneje kakor drugod. Kdor kaj potrebuje, naj se zglasi pri gostilničarski zadrugi ljubljanski na Gosposvetski cesti št. 16. E3E Že dolgo vrsto let se goji med gostilničarstvom ideja zanimanja za samostojno lastno pivovarniško podjetje. Dandanašnji je kaj takega na novo ustanoviti skoro nemogoče. Organizacija se je trudila spraviti imovitejše in zavednejše gostilničarstvo k Unionski pivovarni v Ljubljani, pa vlada je to prezrla in ni ukrenila, da bi se delnice nove izdaje v znesku treh milijonov kron ponudile gostil-ničarstvu; niti subskribcija ni bila razpisana, pobasali so delnice bankirji. Delniška pivovarna v Laškem pa je zaznavši za naše stremljenje ponudila 1000 komadov delnic iz leta 1920 po kurzu K 700'— v nakup specijalno gostilničarjem Občni zbor zveze je sklenil zadevo propagirati in poživljamo s tem vse zavedne tovariše, da se požurijo dobiti vse ponudene delnice v posest. S tem bodo prišli do besede tudi v upravnem svetu pivovaren, kar bo za gostilničarsko stran velike važnosti. Širše poročilo o tej zadevi priobčimo prihodnjič. Prijave sprejema in daje pojasnila ravnateljstvo Delniške pivovarne Žalec in Laški trg v Laškem. © Dr DE POZOR! Današnji številki so priložene položnice v svrho poravnave naročnine za celo leto. Kakor iz poročila o občnem zboru Zveze povzamete, je sklenil občni zbor z ozirom na izredno visoki tiskarski strošek zvišati naročnino stanovskega časopisa »Gostilničarja« letno na 20 K, ker drugače mora prenehati vse delovanje organizacije. S tem je pokrito tudi vse drugo stroškovno pisarniško in organizatorično delo oziroma letni prispevek Zvezi. Prepričani smo, da .ie gostilničarski stan tisti, ki bo vendar zmogel to, kar zmore vsak drugi obrtnik in delavec, ki žrtvuje za svojo organizacijo mnogo več. Za gostilničarstvo nastajajo vedno-sitnejši časi; ako ne bomo imleli dobrega lastnega časopisa, živ krst se ne bo za nas potegoval. Prosimio tedaj vse, ki še niso poslali nikake naročnine ali še ne vplačali pri svojih zadrugah za letos, in kar najbolj pa še one, ki že po pet let dolgujejo vso naročnino, da brez odloga priloženo položnico vplačajo gori navedeni znesek. / Uoravništvo. Mesarji, pozor! Pritlična hiša z mesnico in mesarskim orodjem, klavnica, hladilnica, sušilnica, pralnica, šupa in drvarnica, hlev itd. se proda na periferiji večjega mesta v Sloveniji. Pojasnila daje Anončnl zavod Drago Beseljak,; Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Zalogo MIIJO llllllllllllllllllllUlllllllllll II lil V izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega, bana-škega, priporoča tovarišem gostilničarjem Franc Kuralt, gostilničar v Kranju. Iz leta 1919 feelo In rdeče, kakor tudi žganje, slivovko In troplnoveo ima za oddati Janko Karlovšek Smarjeta, Dolenjsko. Gostilničarji, pozor!!! Proda se: gramofon za gostilno, hlodi (lege) za sode, [ razni kozarci in steklenice za vino, namizni prti, prazne steklenice od buteljk. Vprašanja na poštni predal štev. 136 ■ ---- ■ Ljubljana, Prva jugoslovanska prometna pisarna umumšb Dalmatinova ulica št. 3,1. Reklamacije* revizija tovornih listov, trgovska špedicija :: in gospodarski:: promet,-------- m Naznanilo! Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno In prenočišče v Stražišču pri Kranju. Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, posestnik in gostilničar. Proda se decimalna in centimalna tehtnica cementirani na 500 kg, po ugodni ceni pri Antonu Križnarju, trgovcu in gostilničarju v Stražišču pri Kranju. Tovariši! Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 10 (Zvezina pisarna). AVGUST A6N0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne. Vino, V: VIN© s? staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi Fran Jakova«, laska. Zastopnik. Ivan Lovšin, Ribnica. 5 Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov Jelačin & Ko. Ljubljana. !. kranjska tovarna mineralnih vsDa, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje Izborne sadne pijage v pat, steklenicah: jagodove«?, nektar, kristalno citronado, jjabol-čnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! P Ekstrakt za k sadni punč. Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ===== se od 5 kg naprej po K I0‘— kilogram. ===== ADOLF TOSEK, Praga Kral. Vinogradi štev. 1274/G. sir= «)!■■ h——— mm J »1 (p Raznovrstno H) rudninsko vodo priporoča A. ŠARABON v Ljubljani. >| Glavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina' K ^ Ceniki na razpolago! MT Ceniki na razpolago! J I2> .. _g) Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehun Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ——— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. ———-— ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc Ljubljana, Zidovska ulica 1. Z vsemi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najcencj" in najsoiidneje tvrdka T. MENCINGER, L?ubl]ana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste. ——■=. Velepražarna za kavo z električnim obratom, r = ===== Zaloga mlneralnh voda. ===== I r Zalosa slekla, porcelana in svetiljk FivKoISmanm v £jub!jani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. fi. Bajec vlv cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. $ p N )n M X N M M N M M N X Slivovko tr®$m©vec rum cocnac-medicinal razne fine likerje :: ter vsakovrstno lcolonijalno blago priporoča tvrdka :: . Gregorc I Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. Simxixjyu,juLxx]ri