THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero ia narod — za pravico b resnico — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organisations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 216. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 10, 1928. LETNIK XXXVIL IZJAVE, DA V AMERIKI PREVLADUJE VERSKA TOLERANCA MED RAZNIMI SEKTAMI, JE LE GOLA FRAZA ZAKRKNJENIH PROTESTANTOV. — PROTI SMITHU SO BILI ZDRUŽENI TAJNO PROSTOZIDARJI IN PROTESTANTJE VSEH SEKT. MEDNARODNA TURISTIČNA RAZSTAVA V CHICAGI Zastopana bo tudi Jugoslavija, pod vodstvom našega generalnega konzula g. Radivoj Jankoviča. Razstava bo v Sherman hotelu. Chicago, 111. — Kakor lansko leto, tako bo tudi letos prirejena od 11. do 18. novembra t. 1. mednarodna turistična razstava v Chicagi v velikem prostornem Sherman hotelu. Razstava ima namen obrniti pozornost na turistiko. Je to sredstvo propagande, da bi Američani posečali našo zem- Washington, D. C. — Član-kar v Bostonskem katol. tedniku navaja med drugimi vzroki, zakaj je doživel guv. Smith poraz. Pravi: "Ako bi bil guv. Smith prostozidar, ali pa član kake protestantovske sekte, 'edaj bi dobil on večino, ki jo je dobil Hoover." Kako v velikem obsegu je igralo v zadnjih volitvah versko vprašanje se kaže vedno bolj. Smith, kot katoličan, kot mož čistega rekorda je šel pred narod nevstrašeno in povedal na vseh mestih, da ne mara niti enega, ki naj bi glasoval zanj radi njegovega verskega prepričanja, pač pa ho-■e, da glasujejo zanj, če pre-vidijo, da je njegova politična platforma dobra, zanesljiva in poštena. Dasi nad dolgih 20 let v javnih uradih države New York, ki je največja država v ! niji po številu prebivalcev, nikjer kazal kake nakionje-osti komu radi verskega prepričanja. Pregled v tem oziru je pokazal, da je imel v svojih uradih v službi vedno več protestantov, zidov in drugih, kakor pa katoličanov. Zato se pri njem ne more trditi, da je bil guv. Smith kedaj v tem oziru strankarski. Ni se pa tako nepristransko in tako pošteno in odkrito delalo v krogih raznih protestan-tovskih sekt. Tu so bile na delu vse tajne sile. V katoliških cerkvah se niso oglašali duhovniki in niso agitirali za Smitha. Med protestanti vseh, njihovih sekt so pa pastorji zadnje mesece govorili samo o politiki in strašili svoje vernike po svojem bigotskem običaju, »ta je nevarnost za Združene! države, da zavlada v Ameriki Vatikan. Krepko z njimi je sodelovala tudi masonska loža. Vse svobodomiselno časopisje brodna družba se dosti trudi, je vodilo silen boj nestrpnosti da pomaga našemu turizmu. MARCUS GARVEY IZGNAN IZ KANADE. Montreal, Que., Kanada. — Nedavno smo poročali, da bo kanadska vlada deportirala Marcusa Garveya, predsednika neke zamorske organizacije, katera dela za združenje več milijonov afrikanskih zamorcev, da bi ustanovili svojo republiko. Garvey je bil iz Kanade izgnan največ iz vzroka, ker je tam govoril za propagando ameriške demokratske stranke in za Al Smitha. POINCARE PRIHAJA NA POVRŠJE. CHARLES CURTIS, BODOČI PODPREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV. Politične razmere v Franciji se obračajo v prid Poincarja na bolje. — M. Caillauxov TRI ŽENSKE V DRŽAVNI POSTAVODAJI V NE VADI. Reno, Nev. — Država Nevada se bo menda najbolje postavila pri zasedanju prihodnje državne postavodaje, giede zastopništva od ženske strani. Pri zadnjih volitvah je bila izvoljena v državno zbornico ena ženska od demokratskeKako se godi konfinirancem na Iz neodrešene domovine. KAKO FAŠISTI IZGANJAJO V KONFINACIJO NA OTOKE NEZAŽELJENE OSEBE, KATERE NE TROBIJO V FAŠISTIČNI ROG. — SLOVENSKE UČITELJE PRESTAVLJAJO V NOTRANJOST ITALIJE. — DRUGE KRATKE VESTI. stranke, katera je bila to leto na novo izvoljena; poleg tega ste pa letos izvoljeni še dve drugi ženski od republikanske stranke. značaj je porazen. KRIŽEM SVETA. Charles Curtis je bil dosedaj zvezni senator države Kansas. V senatu je bil voditelj večine republikanskih senatorjev in vsled tega odličen prvak v re-Pariz, Francija. — V Fran- publikanski stranki. Pri seda-XT . J , . . . . ciji je Poincarju in njegovim L jih volitvah je zmagal vred s ljo Na razstavi sodelujejo in pristašem grozil poraz od ra- Hooverjem na republikanski bodo udeležene vse evropske. dikalno-socialne stranke. Ka- listi države in dežele. Zastopana kor pa zadnja poročila poro- I_ bo tudi Južna Amerika, Me-j čaio< so se te zadeVe zdaj dru- 1 ksika itd. kakor tudi pojedine grače zasukale, države Združenih držav. Naš generalni konzulat v Chicagi podvzel je to leto oddelek za našo državo Jugoslavijo. Opremil ga bo kakor lani, da se zadovolji kar največ mogoče posestnike razstave. Radi pomankanja materialnih sredstev, bo seveda jugoslovanski oddelek skromnejše opremljen, vendar pa izostal ne bo. Škoda je le, da se stara domovina ne zanima za take zadeve, ker edino njej je to. v korist. Vlada bi pač morala dovoliti primeren kredit v ta namen, da bi se poskrbela zadostna turistična literatura v angleškem jeziku. To leto, kakor tudi lansko je izdala nekaj literature v angleščini paro-brodna družba Cunard Line. Dala je narediti nekaj reklame s slikami naših krajev v Jugoslaviji. Ta največja paro- Liparskih otokih. "Fašistovska revolucija se mora braniti!" vzklikajo fašisti. In v resnici se fašistovska revolucija "brani" s povsem revolucionarnimi metodami in u-stanovami, izmed katerih je prva konfinacija. Ce se hoče režim iznebiti ljudi, o katerih misli, da so mu nevarni, jim pa ne more dokazati nikakega Bomba je bila namenjena de- formalnega prestopka niti fa-kletu, katere pa ni bilo do- šistovskih zakonov, tedaj seže ma. — Vsa okna v eni ulici po konfinaciji. ŠE EM BOMBA V KENOSHI. pobita vsled eksplosije. Kenosha, Wis. — Dne 7. Zastopniki raznih strank so se izrazili, da M. Poincare je mož, kateri bo ostal na krmilu | — Edinburg, Tex. — Texas francoske vlade, dokler se zajje naivečJ*a država v Združe-deve ne urede v nopolno zado- |nih državah P° zemljskem ob-voljnost naroda in se tudi za-jse^u" Tudi ima veliko besedo deve glede Nemčije ne prive-;na Političnem polju, kadar se ;rdeio do gotovega zaključka, j bližajo volitve. Ta država je Med tem časom so pa poli- že več let glasovala za demo-tične stranke naskočile M.1 bratsko stranko, to leto se je Caillauxa in ga dolže kot čini- Pa kar enkrat odcepila in telja smrtnega udarca, zada- Poskočila v republikanski ta-neffa na konvenciji socialno- bor* Vsled te^a so se oblasti radikalne stranke, kar je bilo bale' da ne bi Prišl° do Javnih vzrok vladnega poraza, za ča- PrePirov I zato so Pa naročili sa. ko se ie sešel parlament, .vojaštva, da je stražilo mesta Vsa država se je začela za- na voli™ dan. nimati za ta politična vpraša- — Chicago, 111. Te dni je bila vržena bomba pred urad j E. Geisslerja, zemljiškega tr-3520 Wentworth nja. Ne more se še vedeti, kako se bo stvar zasukala; gotovo pa še lahko nastanejo iz-! £°vca' na premembe, katere bodo razo- ave- Geissler Je tajnik "Repu-Čarale eno ali drugo stranko. Orkanskega kluba" v 13tem o-Predno se vse zadeve uredijo, kraJu» zato se sluti' da ie bila pa še lahko poteče precej časa'. bomba vržena radi političnih _o__ozirov ravnateljstva) odlok, da si predlagan za konfinacijo "radi protidržavne propagande"; je-čar ti obenem izroči polo pa- , . „ . .|D.. .. . , , HOOVERJEVA ZMAGA, PO- 7.a časa kampanje. Tako se je| Prihodnje leto bo poslala en^g^ ZMAGO PROHIBIC1JE združilo proti Smithu vse, kar, velik parnik na našo divno dal- pa sovraži kot katoličana in matinsko obalo. Kakor znano j Westerville, O. — Ernest H. povrhu še kot nasprotnika se- bo ta družba priredila tudi en . Cherrington, glavni tajnik sve-danje gnile prohibicije. So-'velik govor na "Radio" o lepo- tovne lige proti alkoholizmu, vražniki Smithovega verskega tah naše zemlje in to bo dne se je izrazil: "Hooverjeva zrna-prepričanja so delovali po 9. decembsa med 7 :15 in 8. uro pomeni največjo zmage preračunanih načrtih. Katoli- zvečer, na postaji WTMG i proti alkoholizmu, kar se jih čani pa zaspani kot vedno, in j Treba je da tudi mi poseti- ie še kedaj na svetu prigodilo. j veliko izmed njih je volilo še mo kar v največjem številu to Očividno je tudi, da je večina proti Smithu. Taka je solidar- mednarodno razstavo, ker je amerikanskega naroda za pro-nost in zavednost med nami to poučno za vsakega. Razsta- j hibicijo. kakor se je to ravno katoličani. j va bo odprta vsak dan od 11. j pokazalo pri letošnjih volit- Pri zadnjih volitvah se je( do 18. nov. od 1. ure popoldne vah." jasno pokazalo, kako 'švoh' je pa do 10. ure zvečer, katoliška disciplina in solidar nost. Ali ste videli milijone ki so na dan volitev stali na stra-' ni onega, ki je kandidiral pro: ti kandidatu katol. prepriča-' nja? Ali vam to da kaj misliti? . , Sovražniki katoličanov so ime- !n da se b° P°dal na, Pot li pri tem pregled svojih vrst in' k.° preskrb, za polet z — Berlin, Nemčija. — Dr. H. Eckener, poveljnik Graf Zepelina poroča, da bo Žepe-lin še večkrat plul Čez veliki potrebnim kurivom. svoje moči. To kar izjavljajo, da med Amerfkanci prevladu-' —— je verska toleranca je le slepi- ] vatne župnijske lo. Zakaj pa ne zaupajo niti zakona, namreč, da bi v ta na-svojega glasu katoličanu če je' men izglasovali pri volitvah tako ? Kljub temu, da je do-' zakon, ki bi predpovedoval kazano, da je imel Smith mno-' obratovati in ustanavljati žup-go boljši gospodarski program' nijske šole, se znajo še ponav-v svoji platformi kot njegov ljati. Zadnje volitve so temu KANADSKA VLADA JE DE-PORTIRALA MLADEGA MORILCA. Vancouver, B. C. — V Bri-tiš Kolumbiji so oblasti prijele mladega zločinca, G. S-Northcotta, ki je obdolžen. da je izvršil tri umore; dva brata Winslow in Walterja Collins. Vlada je morilca deporti-šole potom \ rala v njegovo rojstno domovi- — Chicago, 111. — Te dni so chicaški suhači aretirali tri brate, med katerimi se je nahajal tudi bivši policijski načelnik. Michael Oszakowski. Drugi brat. Peter, je tudi policijski uslužbenec. Tretji, Edward, pa je prodajalec meh-! kih pijač. Suhače so hoteli podkupiti, nakar so pa oni vse tri aretirali. • — Toronto, Ont., Kanada. — Poroča se, da bo v Kanadi ( sestavljen nov . parlament, ka- j teri bo imel svoj stan v Ottawi. Sir Austen Chamberlain, angleški državni tajnik! za zunajne zadeve, se je izra-l zil, da ta korak je ^elo potreben, za razvoj Kanade. Procedura je prav tako revolucionarna. Ob 7. uri zjutraj te aretirajo, drugi dan prejmeš v nov. zvečer se je pripetila moč- ječi od kvesture (policijskega na razstrelba z dinamitno bombo, pod oknom stanovanja Marije Kuchara, stara 20 let in je zaposlena v tovarni "Allen A Mills". Dekle je šlo zvečer, na obisk k neki prijateljici, med tem časom se je pa razstrelba pripetila. Ker je bila bomba vžga-na prav pod njenim oknom, je jasno razvidno, da to je bilo namenjeno direktno dekletu samemu. Iz kakšnega vzroka je bil ta napad izvršen, to si ie že lahko misliti, ker ona je bila zaposlena v tekstilni tovarni. Kakih deset minut pred raz-strelbo, je J. Kuchara, oče od dekleta, videl nekega moškega, ki se ie na drugi strani ceste ustavil z avtomobilom. Nekaj minut pozneje, je njegova 15 l^tna hčerka ovohala, da je v bližini nekaj smrdelo, kakor po gorečem gumiju. Nato pa ,govo korajžo> da se je upal na_ je nastala razstrelba. katera praviti rekurs pr()tj fagiatov_ ieTf7?.la XSO okJolico: ... . skemu ukrepu; vsaj odvetnik V bliznn sosednji hisi, se je tako zatrjuje. nahajala v sobi mati, F. J. Preskočimo rajše poglavje Garland z svojimi sestimi ma- c ravnanju s konfiniranči v je_ 1,mi otroci. Vsled razstrelbe, ~ Na y konfinaciio ,ahko je steklo iz oken kar zafrcalo vati. Veliko slabše je na drugih otokih. Taborišča sestojijo povečini iz improviziranih povsem primitivnih barak, ki ne odgovarjajo z d r a v s tvenim predpisom. Povsod primanjkuje vode. Včasih je tudi po 10 konfinirancev natrpanih v eni "sobi". Kakor rečeno, morajo sami skrbeti za hrano. Pripu-ščeni so samim sebi. Zgodi se, da naletiš na odvetnike, časnikarje in učitelje, ki so si sami uredili gospodinjstvo. Eden kuha, drugi gre na trg, trot ji cepi drva itd. Življenje je silno drago, trgovci in gostilničarji izkoriščajo konfinirance, kar se le da. Pripovedujejo, da so se spomladi precej zboljšale življenske razmere na otokih, a v zadnjem času se zopet slabšajo, še posebno, ker se število pirja, na katero lahko napišeš |k°nfiniranccv čedalje množi, svojo obrambo, kakor se ti zdi |v®čkrat tudi pripeti, da sleda boš lahko učinkovito mini- |dijo žene prostovoljno moškim ral to čisto splošno obtožbo. _|v konfinacijo in delijo z njimi Kaj si storil proti fašizmu.kdaj (trd° usodo- in kako, ti obtožnica ne pove. ! Konfiniranci so navadno pro-Glavno je, da si pri policiji 'na sti od 7 z'lltra' » zvečer, glasu neuklonljivega opozicio-. Bolj nevarni konfiniranci pa se nalca fašizma". Nato se sesta-1 moraj° zglasiti večkrat na dan ne konfinacijska komisija, ki ji p.ri karabinijerju. Izob,aženci predseduje prefekt in sestoji iz si krati'° čas z učenjem, po-policijskih in miličnih častni- sebno jezike radi študirajo; n-kov. V teku nekaj minut si iz- i dru# drugega. Sicer pa se ločen za pet let iz človeškega i med seb°i vedno ločijo po življenja. Drugo jutro ti izro- j strankah in še v pregnan; vu či ječar konfinacijski dekret se morejo sprijazniti, ter pripomni, da lahko potom j Konfinacija traja od 6 ri. se-odvetnika rekuriraš na komisi-!cev do 5 let- Pogosto pa sc .. jo v Rimu. Rekurs stane okoli di, da Mussolini pomiJosti kon- 5000 lir. Ne plačaš samo odvet- tiniranco- ako podpišt nikovega dela, ampak tudi nje- po sobi in padalo na tri mesece staro dete, ki je ležalo v zi-beljki. Mati se je pa tako prestrašila, da je padla na tla in za nekaj časa izgubila zavest. vzame pregnanec s seboj poln nahrbtnik prtljage, več ne more, ker ga peljejo vklenjenega v močne verige. Pravijo, da je pot v konfinacijo nekaj ne- >a- nostno izjavo. Koliko je 'loptt-niranih, ve samo policija. Slovenskih pregnancev bo okoii 10; štirje so bili konfinirani kot Slovenci, drugi kot komunisti. -o-- Exodus. Italijansko časopisje nadaljuje gonjo proti Slovencem v Italiji. Časnikarji kar tekmujejo, kateri bo nagrmadil vet blata na slovensko duhovščino in drugo razumništvo. Signor To ie v Kenoshi že dvajseti na-1 fnosnefa' Neki konfiniranec.se Vergani je napisal v "Comere' , ' . je vozil iz Verone tako-le: Pet pad z bombo, za časa stavke , • ... . „ , . ... , , . dni v jeci v \ eroni, 3 dni v Mi- od meseca februarja. , 0 , . ,, , . „ , . j lanu, 2 dni v Modem, 3 dni v K'TAJSKA PROSI CHICAŽA- ■R™u' 2 dni V' Palfr")u' 12 NA ZA SVOJEGA SVETO- V TraPan1' nato z ladJ° na otok VALCA. Šanghaj, Kitajsko. — Charles R. Crane iz Chicage, bivši ameriški minister za Kitajsko, je bil te dni povabljen od ki- no, Kalifornijo. —o- oponent? Slučaji, kakor je bil pred leti v Michiganu, v Oregonu in dokaz. Zgodovina uči, da katoličan! se predramijo samo takrat, Kaše drugod, ko so nasprotnik!' dar pade z vso silo z batom po katoličanov hoteli zatreti pri- glavi. PORTUGALSKA VLADA JE ODSTOPILA. Lisbon, Portugalsko. — Dne 7. novembra je portugalska vlada odstopila. Poverjeništvo se je izročilo novemu predsedniku portugalske republike. Cela zadeva se je vršila še tajske vlade, da bi sprejel me- jkriževemu potu s tem, da pla-sto častnega svetovalca, v ki- ča sam vožnjo na otok. Plačati Pantelleria, ki leži med Sicilijo in Afriko. V ječi je bil z navadnimi razbojniki. Med potjo so ga imeli vedno tesno vklenjenega. Ce ima konfiniranec denar, se lahko izogne temu — London, Anglija. — Hu-, do borbo so imeli te dni v Lon-, donu pri mestni socialistični stranki, ko so bili poraženi z 63 proti 44 glasov, da naj londonska cestna železnica pride v roke privatni korporaciji. j — New York, N. Y. — Ob, priliki, ko so se vršile predsed-j niške volitve v Združenih dr-! žavah, se je vkljub strogi po-j tajskem narodnem ministrstvu za industrijo, trgovino in obrt. -o V ROMUNIJI VOLIJO NOV PARLAMENT. pa mora tudi pet in dnevnice karabinerjem, ki ga spremljajo. Stroški znašajo okoli 1500 lir za osebo. Konfiniranci živijo na otokih in sicer so Lipari največje taborišče. Za njimi pridejo Pon-za, Ustica, Pantelleria, Favi- _' precej mirno. stavi prohibicije spilo : mnogo, pijače. V državi New York, jej bilo od strupene pijače se bo volitve. strupi jenih 12 oseb, izmed ka-' - Iterih ste dve osebi že umrli. Bukarest, Romunija. — Ju-iiu Maniu, vodja kmečke stranke v Romuniji, je vladi naznanil ,da ako država hoče pre- gnana (pri Trapani) in Lampe prečiti nadaljno državno kri-,dosa. Najudobnejše si lahno u-zo, naj nemudoma ukrene, da j redijo življenje konfiniranci na se ugodi zahtevam kmečke ;Liparih,na katerih leži mestece stranke. Nato pa je bil parla-, Lipari z 10,000 prebivalci. — ment razpuščen \n razpisalo Konfiniranci si lahko najmejo zopet dva članka. Topot se je povzpel do trditve, da je mogla slovenska duhovščina ohraniti svoj vpliv na ljudstvo edino potom odiranja! "ftesto del Car-lino" gre še dalje. Slovenci so izmed vseh Jugoslovanov prvi svobodno zadihali pod materinskim okriljem Rima. In ko vidijo onkraj meje le spor in sovraštvo, se čutijo srečne pod Italijo. -o- Slovenski učitelji v notranjo Italijo. G. Mihael Lenardič, ki jc služboval v Gor. Tribuši, je premeščen v Bagni di Poretta (Toskana). Anton Hvala, do-zdaj v Puštalah, je premeščen v S. Constantino Albanese (Ba-zilikata). -o- Idrijske vesti. V sredo, 17. okt., je bil nastavljen za novega župnika v j zasebno sobo v hotelu. Od dr- Sp. Idriji č. g. Ludvik Likar, in tžave prejmejo 10 lir dnevno in (č. g. Alfonz Berbuč za župnika SiRITE AMER. SLOVENCA! iS tem se morajo sami vzdrže-Iv St. Petru pri Gorici. IftU i iaii»iDfcn ) Sirarn Z AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 9. novembra 1928. AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi b najstarejši slovenski list yr AawriU. U«tmaovlj«a leta 1891. IsbsJs vsak dan rasno nedelj, po-cedelflpoT is dneror po praznikih. Izdaja in taka? EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1540 W. 22nd St., Chicago, HI. Telefon: CANAL 009» The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Naro£ninal Lz celo leto Za. pol leta Za Chicago, Kanado fas L a celo leto ............. ?a pol leta . „. _$5.00 _2Jfl Evropo! __$64)0 _3.00 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ______ For half a year_____ .$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: •"or one year_____$6.00 Jor half a year-------3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-oifttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ft čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov oredniŠtvo ne vrača. POZOR. —- Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ob desetletnici premirja. Jutri, 11. novembra, slavili bomo desetletnico premirja v svetovni vojni, ki se je začela julija leta 1914, in divjala v takem obsegu, da je bil z njo strašno prizadet ves svet. Združene države je tudi potegnil vojni vrtinec v krvavo vojno. Dejansko so Združene države vstopile v vojno meseca aprila 1917. . „ Zavezniki so bili v tistih momentih skoro totalno na tleh. Le vstop Združenih držav v vojno jih je moralno poživel, jim dal nove moči na vztrajanju v borbi. Z Združenimi državami je prišla zaveznikom nova sveža neprekosijiva gospodarska pomoč. Prišla pa je tudi ogromna sveža vojaška pomoč, ki je na svetovni tehtnici odločila usodo vojne. Ko se je izposlovalo od strani sovražnih strank premirje, in ko je 11. novembra ravno ob 11. uri dopoldne utihnil orjaški peklenski grom topov in drugih peklenskih strojev v krvavi vojni, je imela Amerika že silno vojaško moč na tleh francoske zemlje. Bilo je tam že nad 2,200,000 vojakov. V tistih momentih so ekspedirali ameriško vojsko v takem številu, da je od julija meseca naprej povprečno vsako minuto dospelo sedem ameriških vojakov na evropski kontinent. Nemci so videli, da je vojna zgubljena, zato so iskali in prosili premirja. Najprvo seveda so gledali za časten mir, a veliki Wilson je odgovoril na vse prošnje, da zavezniki sprejmejo samo brezpogojno predajo, drugega ne. Ko so Nemci videli in spoznali odločnost velikega demokrata Wilsona, so se brezpogojno podali dne 11. novembra 1918. Tam na flanderskem bojišču v Spa, je privozilo od obeh strani par vojaških avtomobilov in iz njih so izstopili nemški predstavniki, in na zavezniški strani maršal Foch. veliki zmagovalni zavezniški vojskovodja s svojimi zastopniki, in podpisalo se je premirje. Kdo naj popiše tedanje velikansko veselje, ki je objelo ves svet. Radovali so se vsi narodi, tako doma, kakor vojaki na fronti. Štiri dolga leta in pol krvavega klanja je domalega podivjalo vse človeštvo, upropastilo narode gospodarsko in moralno. Svet je želel miru in samo miru. Svet si je od tedaj v dobi desetih let precej rekonštrukciral Popravljena so mesta, ki so bila v pokrajinah, kjer je divjala vojna, razdejana. Vendar gospodarske zgube narodov, ki jih iim je prizadejala kruta vojna, se pa še poznajo. Lahko nadomestiš to in ono, ali gospodarskega dela več desetletij, skoro celega stoletja, ni mogoče nadomestiti tako, kakor se nadomesti razvaline z današnjim hitro proizvajajočim delom tehnike. Premirju, ki je bilo podpisano pred desetimi leti v Spa, je sledil kakega pol leta pozneje znani Versaillski mir. Kakšen je ta mir, je že znano vsem, saj se je mnogo pisalo o njem. Ene lahko rečemo o njem. da narodom ni prinesel tega, kar so pričakovali od njega. Veliko krivico, ki se je godila manjšinairf od strani germanskih narodov dotlej, je hotel popraviti. Deloma jo je popravil, deloma še poslabšal. Nam Slovencem jo ni popravil. Morda so dobili mesto Slovencev kje drugje narodno odrešenje, a naši mili domovini Sloveniji so na tej operacijski mirovni mizi odrezali najlepši kos narodnega telesa. Versaillski mir je dal našim krutim sovražnikom Italijanom pljuča naše domovine Slovenije, lepo Primorje s Trstom in našo slovensko soiiično Goriško. Ko bo jutri ves svet proslavljal desetletnico premirja svetovne vojne, ko se bodo mnogi narodi veselili in proslavljali važno obletnico svojega narodnega odrešenja, bo naša Primorska, Istra in solnčna Goriška kakor otožna žalostna plaka-joča vdova stala na grobovih in plakala vsa potrta, zavita v tužno črno obleko ter plak&la nad svojo veliko narodno nesrečo, ki jo je zadela pred desetimi leti in se povečuje nad njo v vedno večji in strašnejši obliki. O Bog, reži naše brate in sestre iz krutega trpljenja pod fašistično peto! Le kadar pride tudi zanje rešitev, tedaj bo doživela naša mila domovina Slovenija srečno in važno obletnico. Dal Bog pa tudi naši domovini Jugoslaviji, da bi prišlo tudi tam do res pravega bratskega ujedinjenja in sporazuma. Da bi res bili Srbi, Slovenci in Hrvati pravi bratje, ne samo na papirju in jeziku, marveč tudi v dejanjih in vsepovsod. V tem duhu gledamo na proslavo te važne zgodovinske obletnice — desetletnice premirja v svetovni vojni. Dal Bog, da bi proslava te zgodovinske obletnice pospešila med vsemi narodi mir, prijateljstvo in vzajemnost! KAKO SMO SE IMELI PRI SV. si že lahko mislimo, da to je ŠTEFANU NA JESENSKI VESELICI. Chicago, III. V nedeljo, dne 4. novembra, je bil veliki dan za faro sv.Šte-fana. To je bil dan, ko je vsa fara oživela. Staro in mlado, vse se je podalo v šolsko dvorano, ko so združena društva s skupnimi močmi priredila nekaj, kar se še nikoli ni videle v tej dvor&ni. Občinstvo pa se je za to tudi tako zanimalo, da je bila dvorana popolnoma natlačena. Preveč bi bilo za poročati, ko bi hoteli podrobno navesti celi program ; zato naj se na splošno opiše le glavne poteze celega programa. Kakor že omenjeno, nastopilo je več društev, ki so proizvajala posamezne točke in take prispevala k splošnemu uspehu. Pričetek je otvoril naš č. g. župnik in glavni vodja fare sv. Štefana, Rev. Anselm Murn, ko je z navdušenim in globoko zamišljenim govorom pozdravil zbrano občinstvo. Potem pa je nastopilo pevsko društvo "A-drija", katero je obenem tudi cerkveni pevski zbor. Pevsko društvo Adrija je že davno zaslovelo kot eno najboljših slovenskih pevskih zborov v Ameriki in je radi krasnih izvodov gramofonskih plošč, katere je že proizvajalo, tudi menda že znano po celi Ameriki. Društvo Adrija je torej otvorilo celi program in zapelo tri krasne pesmice. Nato nastopilo . pevsko društvo "Jezero", katero je bilo nedavno ustanovljeno, toda vkljub temu, da je društvo novo, se že skoro hoče meriti z Adrijo. Saj menda cenjeni pev- i ci in pevke od društva "Jezero' ne bodo zamerili, ako se ne našteva bolj nadrobno njihovih zmožnosti in velikega navdušenja; toda omeni naj se le toliko, da so to pristni prekmurski Slovenci in da so se na zadnjih prireditvah izkazali z najlepšim uspehom. Tretja točka na programu je bila deklamacija "Yawkob Strauss, the happy Dutchman", kar je proizvajal Mr. M. F. Ko-bal, kateri je s svojim humorjem nudil dovolj smeha; poleg tega pa je imel tudi tako velike mustafe, da bi z njimi lahko konju muhe branil. Potem bilo nekaj posebnega. Potem pa je prišel na oder "Egiptovski čarovnik". Pri tem prizoru pa nisem mogel sklepati, kdo je imel glavne zasluge; čarovnik sam, katerega je igral Mr. S. Vagner, in ni nič govoril, kakor bi bil mutast, ali Mr. Račič, kateri mu je nare-koval; kaj naj stori. Videl sem le toliko, da sta bila oba skupaj precej navihana. Torej za to točko dam kredit obema skupaj in upam, da bosta to blagohotno sprejela za dobro. Za čarovnikom pa se je pokazalo na odru nekaj, kar se še nikoli ni videlo v tej dvorani. "Kastrola" — you bet, da takega imena še ni nikjer v A-meriki, kakor le pri sv. Štefanu v Chicagi. Ako je že ime tako znamenito, potem si že lahko mislite, da to novo društvo je tudi znalo pokazati nekaj, kar se ne vidi povsod. Že pričetek, ko se je zastor odgrnil, je nudil toliko smeha, da se je občinstvo komaj moglo umiriti, da se je program nadaljeval. Menda še nikdo v svojem življenju ni videl, da bi pevovod-ja dajal pevcem glasove po ka-stroli, kakor je storil Mr. Račič, ko je tolkel po kastroli, katera je visela privezana v sredi odra, in je s tem pevcem dajal glasove. Ko so pa pevci še zapeli svoje čudne litanije v angleškem, slovenskem, latinskem in ne vem v koliko še jezikih, je bilo pa zopet toliko smeha, da je vse pokalo. Največji aplavz na je "Kastrola" žela, ko so zapeli domače slo venske fantovske pesmi, take da to so morali celo parkrat ponoviti. Bili so pravi mojstri skupaj. Za Kastrolo so prišli na oder "Junaki", šaloigra v enem dejanju. Vsi igralci so izvedli svoje vloge uzorno.Največ smeha pa je vzbujal Mr. Fajfar, ko je svojo fajfco iskal, medtem ko jo je imel v ustih. Najboljša točka se je pa seveda hranila za zaključek celega programa. To je bil kuplet "Dva profesorja", za katerefa pa gre vsa zasluga našemu vrlemu mojstru, organistu Mr. I. Račiču, kateri je kuplet zložil in tudi harmoniral. Dva profesorja pa sta proizvajala Mr. J. Fajfar in Mr. S. Foys. To je bilo v resnici nekaj, kar se ne vidi vsaki čas. Največ humorja pa je nudil zaključek, ko sta profesorja rekla, da odhajata in je eden izmed njih zaklical "taxi"! — nakar je zamorec pripeljal veliko "karjo-lo" (šajtrgo) na oder in z njo odpeljal oba gospoda profesorja. Zvečer se je pa v spodnji dvorani vršila vinska trgatev, kar je tudi dalo občinstvu dovolj zabave. Torej k celi prireditvi se more pripomniti še to, da v naši fari je veliko zanimanja za socialno življenje in upajmo, da v prihodnje bomo zopet kmalu imeli priliko videti kaj zanimivega. F. Rožnik. MARTINOVA VESELICA. Chicago, 111. "Dojdi mi, dojdi, sveti Martin! On ga bo krstil, jaz ga bom pil" poje narodna pesem. Sv. Martin se bo oglasil pri "Zlatem kozlu" prihodnjo nedeljo, 11. novembra zvečer. Krstil bom tam dobro kapljico, pa tudi svojo gos bo dal speči. Tega ne smete zamuditi! Društvo sv. Martina št. 178 Ijek udeležilo mnogo znancev. Bog daj tolažbe žalujočim soprogam in družinam. Pač nam tudi po teh-le malih naselbinah Bog na ta način pridiga, da nas vse čaka — dan računa — za življenje. Naključje ravno tako nanese, da začenjamo ravno po teh resnih dogodkih začeti s sv. mi-sijonom na nedeljo, dne 11. novembra. Kaj pa je misij on? Cas, v katerem naj bi se vsaj za nekoliko minut odtrgali od dela in drugih reči, ki nas vežejo na svet, ter obrnili svoje misli na pomen in pravi namen tega življenja. Kako lahko je v svetnih zadevah na vse to po-v zabiti, ve vsakdo. Zato se za misijon dobi skušenega gospoda gospoda pridigarja, ki nam v premišljevanje predstavi ne-izogibljive resnice življenja in večnosti, da potem malo pre-vdarimo, kam da prav za prav drvimo in čemu da živimo. Za- Volitve. — Volilni šum je za nami. Republikanska stranka ostane v vladnem sedi« še za nadaljna štiri leta. Zmago, ka-koršno je dosegla republikanska stranka, je malokdo pričakoval. Pa še to ne, mnogi so pričakovali, da zmaga celo Smith. Od teh volitev so se opazovalci mnogo naučili. Prvič, anglosaški duh duševno vlada med ameriškimi volilci. Drugič, večina ameriškega naroda hoče prohibicijo,kakoršno imamo — in z njo tudi vso gnilobo dandanašnje korupcije, ki jo imamo . . . Veselje v Londonu. — Poro-Jca se, da je v Londonu zavla- to vabim vse pametne Slovence dalo veliko veselje, ko so za-in Hrvate iz Barbertona in oko- znali za izid ameriških volitev, lice, da se govorov misijonskih j Tudi ta vest da mnogo misliti, in pobožnosti pridno udeiežu- j Smith je v Londonu nepopula-jejo. Nikomur niso cerkvena ren. Istotako je nepopularen v vrata zaprta; vsak ima pravico priti v cerkev, samo da pride KSKJ. bo imelo to sezono samo kot gentleman in kot spodobna eno prireditev. Ni nam toliko na tem, da bi napravili obilo denarja — da se le običajni društveni stroški pokrijejo, pa bomo zadovoljni. Radi bi pa napravili našim ostalim prekmurskim in neprekmurskim svetoštefancem prav prijeten in zabaven večer. Naše kuharice, naši natakarji in naši mu-zikantje bodo skrbeli, da Vam ne bo ničesar manjkalo. Vabimo vse prijatelje! Za odbor: L. Nečemer. -o- SV. MISIJON IN DRUGE NOVICE. Barberton, O. Žalost in veselje je pač povsod mešana usoda ljudi. Pri nas kakor drugod. V teku enega meseca smo imeli kar dve poroki. Frank Smrdel in Frances Opeka sta bila en par, in vsak je moral priznati, da je bil prav fest. Frank Sterle in Antonija Pristo sta si tudi obljubila iti skozi življenje v nepopuia ren krogih velikih industrijskih b<>-sov. Smith ji* nasprotoval ameriški intervene:]^ v Nikaragvi, kjer imajo oljni magnati svoje interese. Videti je. d:; je tvorila anglosr. -ka mcnlaliteta, vpli\ velekai itulisiičnih intere->anio prohibicije in veroizpovedi enot no >:ov, v p vprašan, fronto. ne i ko i u zenici; n-in žena. Dejstvo, da do sedaj ni hodil v cerkev, ne izključuje nikogar. Nasprotno, to bi ravno bil primeren čas zopet začeti. To je ravno priložnost, da gre izobražen in pameten človek malo preiskovati, kje in kaj da je resnica v teh rečeh. Prosta volja ostane in ni nihče prisiljen resnico sprejeti. Pač pa je pametno, da se gre na prav: kraj poizvedovat. Zato pa le vabljeni vsi, kar vas je rojakov v okolici. Pobožnosti se začiu vsak večer ob 15 minut čez -e-dem, ob pol S. slavnostna pridiga. Zjutraj bosti vsak dan dve sveti maši, pri katerih "bojo a-di kratke pridige, v kolikor bodo razmere dopuščale. Spove-dovalo se bo vsak kvečer od torka naprej. Tako tudi zjutraj posebno pred drugo sveto jškoo mašo. Prosil bi vas vse. katerim Lai. < je le mogoče to uslugo nam na- Ircta i oliko rediti, da bi šli k sv. spovedi jna, da bi poginila mačka, če bi pred soboto, ker druge dneve zaužila, nam bo mogoče dobiti De'ik šel \ nc vprašal posta tukaj <>o<>oooooo<>o<)<>o<>oooo<>ooooocoooo<>ooooo<>oooo<>oooo<><> Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14 dec, 1927 GLAVNI ODBOR ZA 1928, 1928 in 1930: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Podpredsednica: Mrs. Mary Giavan, 1372 Eaglesmere Ave., Collin- wood, Ohio. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St.. Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St., Chicago, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Vidmar, 7T0 X. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Mrs. Margaret Ritonia, 307 Grove Street, Milwaukee, Wis. Mrs. Rose Smole, Box 114, Bradley, 111. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice. Mrs. Mary Puhek, 608 Glover Street, Detroit, Mich. Mrs. Dorothy DermeS, 236 Myers Street, Steelton, Pa. PUBLIKACIJSKI ODSEK: Mrs. Fanny Jazbec, urednica Glasila. 2249 W. 22nd St., Chicago, III. Mrs. Pauline Osoline, Box 492, Forest City, Pa. Mrs. Mary Plantan, Box 287, West Linn, Ore. SVETOVALKE: Mrs. Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Mrs. Frances Žagar, 231 Center Str., Barberton, Ohio. Mrs. Matilda Robertz, 607 Jackson Street, Eveleth, Minn. Mrs. Bara Kramer, 476 Kansas Street, San Francisco, Calif. Mrs. Mary Darovec, 19114 Shawnee Ave., Nottingham, Ohio. VODITELJICA MLADINSKEGA ODDELKA: Mrs. Helen Zakrajšek, 2228 West 22ud Street, Chicago, 111. L'radiio Glasilu: Amerikanski Slovenec. Katoliške Slovenke. Pristopajte k Slovenski Ženski Zvezi, ki je edina Slovenska žen.-ka organizacija v Ameriki. Pristopnina je 50c, mesečni prispevek pa samo 25e. Sprejemajo se članice od 16. do 55. leta, v Mladinski Oddelek pa deklice ki dokončajo oserarazredno šolo. Častno za vsako naselbino je, imeti podružnico S. 2. Z. v svoji -;redi. Ako jc pri Yns Še ni, ustanovite jo. Osem novih članic zadostuje. Z;i vsa pojasnila glrdc ustanovitve in poslovanja podružnic se •brnite n.i pred.-i lnico Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa pošiiite tajnici. Mrs. Julia Gottlieb, 1345 W. 22nds Street, Chicago, 111. 11 >ii-er najp« i:nejc OOOOM>OOOOH>000-<>0 IMENIK KRAJEVNIH PODRUŽNIC S. Ž. Z. tev. cev. Štev. 1, Sheboygan, Wis.: Prcdscd- ua Mary Repenšck, tajnica Mar-• Prisland. lt»34 Dillingham Ave.: a 'ličarka Meta Kržen: zastopnica Prisland. Podružnica zboruje i prvi torek v mesecu v šolski •ani. 2. Chicago, 111.: Predsednica Jor.ija; podpredsednica There- •:i.h: tainiva Aha Jerin. 223.. J3r.l St reel; blajiainičarka Stayer. Seje se vršijo vsaki četrtek v cerkveni dvorani. 3, Pueblo, Colo.: Predsednica Bo/aičk; podpredsednica Ama- Pe.avar: tajnica Margareta Koz-1J JO Hilcr Ave.; blagajničarka M gareta Meh le. J tev. 4. Oregon City, Ore.: Pred-- Inica Mary Plant'.»it: tajnica Maric I'lt'.ajiiiir, 1112 John Adams St.; bla-^ajničarka Johana llerbst. Seje se vršijo vsa'.o prvo nedeljo v mesecu • ;'i J oh a ni llerbst. West Lin, Ore. Stev. 5. Indianapolis, Ind.: Pred-Inica Anna Koren; tajnica Mary mar. *»1'X. Warman Ave.; blagaj-arka Jennie Cirbek. Seja vsaki ii ponedeljek v mesecu ob 7:30 »■.•r \ novi šolski dvorani. ske ženske knjige v Ameriki. Častitke tudi odboru Zveze pri težavnein deliu Zveza naj napreduje, vztraja in ostane na podlagi katero si je začrtala. Z njo smo Slovenci za en korak naprej." Mr. Joseph Zalar glavni tajnik K.S.K.J. piše sledeče: — "Knjigo "Ameriška Slovenka" sem pazno prečital in odkrito rečem, da je zelo lepo urejena. Vsebina knjige je nekaj finega in podučljivega tako, da po mojem mnenju bi ne smelo biti slovenske hiše v Ameriki, ki bi knjige ne imela. Knjiga je jasen in viden dokaz kaj zna in kaj je slovenska žena, slovensko dekle. Zaradi tega zasluži uprava Zveze vso čast in priznanje za trud in delo ki ga je imela pri sestavi in ureditvi knjige. Moje prepričanje je, da je Slovenska Ženska Zveza nekaj dobrega in potrebnega za naše Slovenke v Ameriki, e-dino kar mi je žal je to, da se ta plemenita organizacija ni že pred leti ustanovila. Vse eno pa ni prepozno. Dokler bo Zveza pod tako dobrini vodstvom. sem prepričan, da bo napredovala in kar se je zamudilo se bo sčasoma nadomestilo." Glasilo Ženskega Katoliškega Sveta (National Council of Catholic Women) piše takole: Slovenian Ladies Union Publication '"The Council extends congratulations to the Slovenian Ladies Union, organized in Chicago in December, 1926, 011 their publication recently issued. copy of which has been sent to N. C. C. W. headquarters. In addition to reports on the activities of the Union and čarka Mary Darovec. \ its VarioUS branches, the VOl- štev. 15. Cleveland (Newburgh),'ume contains a number of Chio: Predsednica Theresa Glavač: Worth while articles on ques-podpredsednica Marie Planinšek; tai- tions of vital interest to Catholic women. The English sec-fco " prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer, j Štev. 16, So. Chicago, 111.: Predscd- i čarka Ivanka l"rankar. Štev. 13, San Francisco, Cal.: Pred- scdmVa Mary Sterk: tajnica Bara Kramar. -47u Kansas St.: blagajničarka Mary Troje. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v Slovenskem Domu. Štev. 14, Nottingham, O.: Predsednica Frances Rupert: podpredsednica Vnjrela Bencin: tajnica Frances Novak. l')107 Shawnee Ave.; blagajni- nica Pauline Zupančič, 3522 E. 88th Street; blagajničarka Sophie Gliha. 1 Rodne mesečne seje se vršijo vsako tion of the volume "dedicated to our younger generation" Affiles Zupančič, podpredsedni-nes Mahovlič. tajnica Miss Rose EwiuR Ave., blagajni- nica ca A IVrusek, <>515 čarka Alojzija Žagar. — Seje vsaki tretii četrtek v mesecu. Štev. 17, West Allis, Wis.: Predsednica Josephine Schlosar: tajnica Tennie Windishman, 550 Greenfield Ave.; blagajničarka Marv Savrich. Štev. 18. Cleveland (Collinwood) Ohio: Predsednica Rose Fritz: tajni-ea in blagajničarka Jennie Welikanjc Stev. 6, Barberton. O.: Predsednica Semrov; tajnica Frances Stan-| 1431S Westropp Ave. Dovk-toun. O.: blagajničarka j štev. 19, Eveleth, Minn.: Predsednica Agnes Peterliii: tajnica Miss Mary l.o\ >in. Hon 573; blagajničarka ( I ere a I miliar. Seje vsako drugo Predsed- ( sredo \ mesecu, zvečer, v cerkveni bi. C'. Ožbolt. Seje se vršijo vsako m lcljo v mesecu pri Jennie 213 Columbia Ave. 1 \|r 7, Forest City, Pa.: \11na Kamin: podpredsednica Novak: tajnica Pauline Oso-. I'»1 ■ \ 4"_>; blagajničarka Jennie •'k Seja vsako prvo nedeljo v u >•!> 7. uri zvečer v dvorani »keya društva "Naprej". Štev. 8, Steelton, Pa.: Predsednica •t h v Defines; podpredsednica opens with a foreword by Mrs. Marie Prisland president of the Union. In it she emphasizes the need for organization on their part, as the result of having noted the success of such movements in other groups." Miss Mary G. Hawks predsednica te organizacije se isto-tako laskavo izraža o vsebini knjige. Piše: "Your Slovenian Ladies Union has undertaken and carried out a tremendous task in this; your first publica- Predscdnica'ti0n* arranKement; good tarec sta knjigo po svoje ocenila. Urednik \m. Slovenca Mr. John Jerica se je jako laskavo izrazil o vsebini knjige. Čitale smo pohvalne izraze od naših članic in prijateljev ki so knjigo prečitali, zato smo prepričani da je naša organizacija napravila dobro delo in storila velik korak k boljšemu napredku ko je izdala to knjigo. Imamo jih še kakih sto v zalogi in kedor je še nima naj se podviza in jo naroči dokler ne poide. Vsem podružnicam pa, ki še niso vseh knjig prodale katere so jim bile poslane, se prosi da to takoj storijo in pošljejo denar na glavni u-vad, da se bodo lahko računi pri knjigi v red spravili in skoncali. Zahvalimo se vsem posameznikom. kakor tudi vsem cenjenim listom za prijazno oceno, katera nam je veliko koristila pri razprodaji knjige. Knjige so bile poslane tudi v staro domovino nekaterim listom na ogled. Pa še do sedaj ti listi niso imeli "časa" kaf omeniti o nji. Zadnjič se je "Mimogrede" malo pokregal in povpraševal Če je to zani-kernost ali kali? Jaz pa, odkrito povem nisem veliko odziva pričakovala. Nisem hote-'a oporekati da se knjiga ne pošlje na ogled tudi v listom v stari domovini, vendar sem bila že naprej prepričana da ne bo veliko s tem doseženega. Znano mi je, da se stara domovina zanima za slovensko A-meriko le tedaj, kadar je treba "proučavati" ameriške dolarje — pardon — mislim reči razmere. Sicer se pa ne smemo kregati če so nas prezrli listi v domovini, vsaj še vsi slo-vensko-ameriški listi, katerim je bila knjiga na ogled poslana. niso iste omenili. Če ti listi niso hoteli pisati nobene ocene, naj bi vsaj potrdili prejem knjige. In če pomislimo da je na te liste več ali majn naših j članic naročenih, bi človek pri ! grad* pri mahala v Nottingham, O. Jaz jim jo prav iz srca privoščim. Pri nas v Collinwoodu pa bolj tib# rogovilimo. Bo že enkrat zagTmelo. Sporočati vam imam žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila eno našo dobro članico in sicer Rose Ru-tar. Pokojna je bila rojena Podbrdom na Primorskem. Tukaj v Ameriki je bivala 16 let. Zapušča žalujočega soproga in pet otrok, katerih najmlajša hčerka je stara 17 let, ki je tudi članica naše podružnice. — Pokojna je bila vsa navdušena za SŽZ., oziroma našo podružnico. Šle smo pet dni okoli njenih prijateljic in smo jih nabrale 62 novih, pa vse dobre ženske. Zelo se je veselila te nove kampanje, pa nam jo je Večni vzel. V zadnji pozdrav smo ji poklonile lep šopek, dale smo za sv. maše in avtomobil, da nas je šlo šest članic za pogrebom. Šle smo tudi molit in čuti prvo noč k rajnici. Z hvaležnostjo so se nam domači zahvaljevali za te izkazane časti. Prizadetim naše iskreno so-žalje, Tebi, dobra in blaga žena pa: počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Tukaj v Collinwoodu se na nekaj pripravljamo, kar nima te še pri nobeni podružnici, pa i to je za enkrat še tajnost. Pozdrav vsem članicam SŽZ. in veliko napredka vsepovsod I Mary Giavan. -o- ke, potico, doma pečene "Parker House Rolls", jabolčni štrudel, kavo in "Pink Tea". Vstopnina je samo 65 centov, kar je sorazmerno jako malo za tako dobro večerjo. Ce še povemo da bo kuhinja v oskrbi Mrs. Tereze Simonich, ter da je njen kuhinjski štab že pridno na delu da oskrbi vse potrebno, vemo da bo večerja iz-borno pripravljena. Ponosne smo da ima podružnica članico kot je Mrs. Simonich, ki je nad vse izborna kuharica, tako da Amerikanci že vedno naprej vprašujejo kedaj bomo zopet imele večerjo. Pri mizi bodo stregle naše mlade članice, belo oblečene kot vedno. Imele bomo tudi godbo, ki bo med večerjo svirala, tako da boste lahko "Pink Tea" pili kar po zvokih koračnice, ali valčka. Javnosti pa ne povemo kaj je naš slavno znani "Pink Tea", ker je to Sheboyganska tajnost. Kaj ne? M. P. STANOVANJE V NAJEM s štirimi svetlimi zračnimi sobami; kopalnica, elektrika, na novo prenovljeno. Najemnina $20.00 mesečno. Oglasite se na 1903 W. 23rd St., Chicago, 111., pri najemniku, ali pa telefonirajte : Graceland 0062. s,t,sr IZ SLOV NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) IZ POZOR tajnice vseh podružnic S.Ž.Z. Danes je priobčen imenik vseh podružnic Slovenske Ženske Zveze. Tajnice vsake posamezne podružnice se opo- URADA PODRUŽNICE ŠTEV. 23. S. Ž. Z. Ely, Minn. Tudi tukaj na Ely smo sprevidele potrebo, da bi se žensko * združile in zato smo ustanovi _[ le podružnico S. Ž. Z. in zatorej vabimo vse elyske Slovenke, da se nam pridružijo in pristopijo k naši Zvezi. Tukaj nas je lepo število Slovenk, če bi se združile, bi bila naša podružnica ena med največjimi, kar upamo, da se bo tudi zgodilo, kakor so to naše prve seje pokazale. Pokazale so. da se hudo zanimajo in če se dobro primemo bomo še nagrado odnesle. Želimo, da b: se v vsaki naselbini ustanovila storm party". Pa brez strahu! Pridite vsi, prav vsi, na ta "party" in vsak naj kaj prinese. To bo fletno, da se nam bo kar samo smejalo. Ko bo pa enkrat "Shower" preč, potem se pa lepo vsede-mo k pogrnjenim mizam ... — Oh, meni so že zdaj usta na smeh. Pridite vsi, ne samo ženske! Tudi možje lahko kaj prinesejo, da bo večji "fun". Ummm — ali bo lajn! Grmek. zarjajo, da natančno pregle-, „ . dajo imenik svoje podružnice Podružnica, da bi bilo cim večin takoj meni sporočijo vse! *lamc ter bi tako čimprej morebitne napake in nedostat-ke, da se imenik spopolni za prihodnjič. Vse tiste podružnice, ki še niso zaključile račune in po- . . , j , - . . v . i slale denar za knjigo Ameri- cakoval, da bi isti ze nekaj iz §ka slovenka, kakor tudi za trgovskega ozira morali stori- ' ge> se ponovno prosijo> da dvorani. Štev. 20, Joliet, 111.: ...._.....„ V u 11 Mu;i Struna; tajnica Anna Pilit 'and the book should be of i 1412 Cora Street; l>laj{ajničarka Rosi.ireat help in furthering the "4 'l"',. ~ , . „ v j work as well as increasing in- Stev. 21, Cleveland (West Park).!. , . ,, T. . T, . Ohio: I Vcdsednica Marv Hasta: tai- i leresl m tfte t.niOU. It IS gratl-njca Cecilia Brodnik. 4592 W. 130tli f.ving to note Parts I and II, Beliču-; tainira Mary Movrin; Street: hlajjajniearka Sophia Ti5; blagajničarka Anna Drasltr. Štev. 23. Ely, Minn.: Predsednica Mary Jerich: tajnica Katherine Slo 'r. 411 Harvey St, Štev. 24, La Salle, 111.: Predscdnica Mary Klemene; podpredsednica Marv Kev. Bernard Anibrožie, O.F.M.; 1-edniia Mary I'nliek; podpred- • 'iica Ainalia l'avlich; tajnica The-i Caiser. 1571 Kendall Ave.; bla- ;čarka Anna Misica. Štev. 11. Eveleth. Minn.: Tajnic;> :: • > Zakrajšek. 41X I one s St., bla- • laika (ivrtrude Kavčič. Štev. 11, Eveleth, Minn.: Predsed-i Rose Jerome: podpredsednica ii»c Parnie; tajnica Frances Za--«.k, -41S I ones St.; blagajničarka rt rude Kavčič. Štev. 12. Milwaukee, Wis.: Pred- ■ 11:iea Margareta Ritonia; podpred-lnica M.irv Kopač; tajnica Frances -Jurčič. 4_") Virginia St.; blagajni- with the articles for the one group in Slovenian and other group in English. This must meet with the definite approval of all, and make your work much broarder than if it were confined to either the article in your Furar; tajnica Anna Klopčič, 1121 — i one or the Other. I am proud .ird Street: blagainičarka Mary Stru- to have mv kel: organizatoriea Anna Scheuer. —, . i ,, ' Seje vsako drugo nedeljo v mesecu V ° * ob 2. uri popoldne, v Slov. cerkveni Lepo je O knjigi pisal tudi dvorani. Pripomba:—Vsaka podružnici, kakor tudi morebitne napake in nedostatki se naj takoj naznanijo na glavni urad. ŠE NEKAJ OCENE 0 KNJIGI "AMERIŠKA SLOVENKA - - I list Ave Maria in jo vsem toplo sprememba pri priporočal. Ravno tako je Gladilo K.S.K.J. prineslo obširno razpravo o nji, ter povdarjalo da bi vsaka ameriška Slovenka morala to knjigo imeti. Tudi lista Prosveta in Prole- ti, čeprav ne odobravajo ob stoja Zveze. Ker so našo knjigo nekateri prezrli, smo pa bolj hvaležne onim ki so jo omenili in nam s tem dali pogum za delo in vedno večji razmah pri naši prvi ženski organizaciji. v m ^ff Marie Prisland, predsednica. --o- IZ URADA GL. PODPREDSEDNICE S.Ž.Z. Collin wood, O. Sporočati vam imam precej dobre novice iz vzhodne strani Clevelanda. In sicer tam v Not-tinghamu so imele dne 4. nov. veliko veselico in sprejem novih članic, katerih je bilo veliko število. Obhajale so namreč obletnico ustanovitve podružnice št. 14. Povabile so bile tudi mojo malenkost. Ker sem se tudi odzvala, mi je v znak hvaležnosti mala deklica izročila lep šopek. Hvala podružnici št. 14 za izkazano čast. Rečem vam, da tako vnetih in naprednih žensk se malo dobi kot so one, le škoda, da nimajo večje naselbine. Eno leto obstanka, pa že podružnica šteje 155 članic; kar gotovo, da bo na- Takoj ko je knjiga izšla *mo priobčili oceno ali prve odmeve od naših listov in posameznikov. Da bodo pa nase članice znale kaj mislijo naši prominentni lajiki o tej knjigi, navajamo izvlečke iz pisem poslanih odboru Zveze. Mr. Anton C.rdina gl. predsednik K.S.K.J. piše med dru-Kim o knjigi takole: "Kar je knjiga to je Zveza. Knjiga je izšla iz sodelovanja (>nih ki so Zvezo organizirale. Kar vsebuje Zveza to tudi vsebuje knjiga radi tega gre moje priznanje tako Zvezi kot knjigi. Res je da ima vsaka nova stvar sovražnike, s tem pa še ni rečeno da ista stvar ni vredna življenja. Poprej obso- diti nego poznati je neopravičeno. To so znamenja da, ali! ljudje nočejo prav soditi ali pa j so sami hudobni in vse drugo tako gledajo. Zveza je bila u-stanovljena za dobro naroda, za pomoč v gmotnem in za duševno razvitje v izobrazbi, kar je vse hvale in ne graje vredno. Res je. da je največkrat nehvaležnost in natolcevanje plačilo ustanoviteljem, češ da iščejo svoje časti in slave. To so mišljenja ljudi ki imajo v sebi slabo nagnenje in obsojajo vse kar drugi storijo. To vas pa ne sme ustrašiti. Čim težja je stvar, več vrednosti ima v psebi. V knjigi je mnogo koristnega čtiva, zato moje častitke vsem dopisnikom prve slovea- CHICASKIM SLOVENCEM NA ZNANJE! Začenši s tem tednom pa do novega leta, bo prodajalna plošč v prostorih upravništva "Amer. Slovenca" odprta vsak torek in soboto večer do 9. ure. To smo odredili zato, da bo dana prilika onim. ki delajo po dnevu in prihajajo ob večerih po plošče in razne druge stvari. Obiščite ob večerih našo prodajalno plošč, da slišite no ve slovenske plošče, ki so prišle zadnje čase na trg. Pazite na oglase plošč v našem listu in potem pridite v našo prodajalno, da jih slišite. Uprava "Amer. Slovenca' m. NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, zemljiške prepise, pooblastila« dolžna pisma, vknjižbe (in-tabulacije), izbrisne izjave, oporoke (testamente), prošnje za automobilske licence, preskrbim potne liste jugoslovanskim podanikom za v stari kraj, izdelujem afida-vite za dobavo svojcev v A-meriko in vsa druga notarska dela za tukaj in stari kraj izvršujem zanesljivo in točno za ameriške rojake. Vse informacijo brezplačno. —• JOHN JERICH — SLOVENSKI NOTAR — 1840 West 22nd Street, Cbicagp, 111. storijo to takoj, da mi bo mogoče knjigo zaključiti. Glede naše kampanje za nove članice bodi toliko omenjeno, da lepo napreduje. Ako stopijo na plan vse podružnice, bomo že z Novim letom dosegle število 2000. Ko se pa to zgodi, dobile bomo svoj lasten časopis, (Magazin) in to, kakor že rečeno, brez posebne ga doplačila. Vsled tega upam, da se bodo sedaj v zimskem času vse članice potrudile in pridobile potrebno število novih claniq^ Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gL tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 1, SHEBOYGAN, WIS. Na predzadnji seji je bilo sklenjeno, da podružnica priredi večerjo dne 14. novembra v prid nase slovenske fare. Čisti preostanek te večerje se bo oddal cerkvenemu odboru, za odpravo dolga pri fari. Ker je namen te prireditve tako koristen, pričakujemo da pridejo vsi naši farani na večerjo. Da boste vedeli kake dobre stvari bomo jedli navajamo tukaj jedilni list. Imele bomo: Pečenko z omako, "Chicken Chop-Suey", mešan krompir, grah z smetano, zeljnato solato, kumarce, olive, paradižni- do- bile lastno glasilo. S tem bomo gotovo razveselile našo glavno predsednico ter bo tudi nam vsem v korist. S sestrskim pozdravom do vseh članic S.Ž.Z. Odbor podr. štev. 23. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 24 S.Ž.Z. La Salle, 111. Kakor že znano, smo tukaj-šne Slovenke ustanovile podružnico SŽZ. dne 17. oktobra 1928. Vse članice se opozarja, da se udeležijo mesečne seje, ki se bo vršila dne 11. novembra ob 2. uri popoldne v šolski dvorani sv. Roka. Ker bo to prva seja naše podružnice, bo več reči za ukreniti. Upam, da se bodo vse članice v obilnem številu te seje udeležile in želim, da bi vsaka članica pripeljala eno novo seboj, da bo nas kar največ mogoče in da bi nagrado dobile, ki je razpisana pri naši zvezi v tej kampanji. Potem bi bile lahko ponosne, ko bi najmlajša podružnica dobila nagrado. Pozdravljam vse članice SŽZ in čitatelje Amer. Slovenca! Annie Klopčič, taji\ica. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnfh potrebščin. 2153 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih pamikih: PARIS, 30. nov, 17. dec. ILE DE FRANCE, 16. nov., 7. decembra. (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali Sfreoeiv Jdne 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. Km Dobro mesa- Dobra postrežba se dobi le ▼ dobri mesnicL Pri nas dobite vedno najboljie sveie. kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti M&3*i KREMESEC SLOVENSKI MESAR •t Phone? Ctettl tttft. Chicago. HL AKTIVNOST SLOVENCEV V SAN FRANCISCO. San Francisco, Cal. Zadnjič sem poročala, cia se pripravlja klub 'Slovenija' prirediti vinsko trgatev in v resnici povedano, ta vinska trgatev se je izborno obnesla, da tako še nobena ne poprej, kakor ravno ta letos. Ker je bil ves čisti dobiček določen za Slov. dom in Slov. čitalnico, so se vsi Slovenci in Slovenke zavedali, da je njihova dolžnost podpirati Slov. dom in Slov. čitalnico. (Klubu "Slovenija" čestitam, ker se je on naj prvo zavzel za slovensko naselbino v S. Fran-cisco in zato prireja veselice, da pomaga Slov. domu. Vinska trgatev se je kljub velikim stroškom dobro obnesla. Vseeno je ostalo čistega | dobička okoli $800.00. Pri tem pa je bilo več potrebnih stvari kupljenih, ki nam bodo prav prišle se druga leta pri raznih prireditvah. Imamo svojo ječo in sodnijo. In to vse je^stalo precej denarja za začetek, ker prejšna leta smo si morali izposoje vati take predmete in plačati precej najemnine za najete in izposojene stvari. Od sedaj naprej pa bomo imeli vse svoje stvari. Kar se je tikalo vinske trgatve, je bile torej vse O. K. Kar se pa tiče kranjskega gulaža, ga je letos zmanjkalo, akoravno nismo imeli kranjskega mesa, ne kranjske peči, ne ribenške kuharice, kakor mi je Tone s hriba ugovarjal. A Tonetu v odgovor pa povem tako, da kar slovenski Kranjc ali Kranjica v Ameriki kupi in plača, se to potem imenuje, da je "kranjska" last. Zato smo tukajšne Slovenke zamogle na vinski trgatvi vsem gostom postreči s "kranjskim" gulažem. Dalje mi je Tone tudi rekel, da mu naj odpravim eno tono grozdja. Ali misli Tone, da se grozdje pošilja, ne da bi se vedelo kam? Kadar kdo hoče tono grozdja,mora naslov povedat, kam se ga naj pošlje. Torej Tone, za letos bo prepozno za grozdje pošiljat tudi ako naslov poveš, ker je že ves potrgan. Pri vas imate pa tudi gotovo že zimo. Poslovi se od jolietskega hriba in pridi k nam pogledat, na naš hrib, v mesto zlatih vrat in boš imel dovolj dela za celo zimo v zidanicah. Tone, ako ne verjameš. pa pridi in se prepričaj! Tudi prireditev, ki se je vršila tukaj dne 27. oktobra podružnice SŽZ. v Slov. domu, je bila dobro obiskana, za kar se vsem najlepše zahvaljujem. Drugih- posebnih novic ni. tla bi vas zanimale. Približno se ravnamo kakor po drugih naselbinah. Zadnje dni se je tu pojavljala španska bolezen, je že par tisoč priglašenih slučajev. Za bolnike slabo, za zdravnike dobro. Pozdrav vsem* čitateljem A. S.! B. Kramer. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! bgnh9 AMERIKAN9KI fr - L SLOVENEC Petek, 9. novembra 1928. Vse je bilo urejeno; Osvald je poveljeval en čoln, in določilo se je, da pride Mrs. Templemorova s svojima otrokoma v večjega, ki je bil pod poveljstvom kapitana Ingrama. Ko je bilo število za Osval-dov čoln določenih ljudi popolno, je čoln od-plul, da naredi prostora drugemu. Nedaleč od ladje je obstal, da počaka drugega. Mrs. Templemorova je prišla v spremstvu kapitana Ingrama gor na krov in nato ji je pomagal v čoln. Ena izmed dojilk z enim otrokom je zadnja prisedla k njej; Koko je spremljal Judy, drugo dojilko z drugim otrokom v naročju; in kapitan Ingram, ki je pomagal do-jilki s prvim otrokom v čoln, se je hotel ravno vrniti, da pomaga še Judyji z ladje, ko se je ta naenkrat pogreznila v valovje in zadela ob čoln. "Za Boga, pogrezuje se!" so prestrašeni zavpiti mornarji in odrinili, da bi utekli vrtincu. Kapitan Ingram, ki je stal v sprednjem delu čolna, da pomaga Judyji, je bil vržen nazaj v čoln. Preden pa je mogel zopet vstati, je bil čoln ločen od ladje in gnan od nje! "Moj otrok!" je ječala mati, "moj otrok!" "Nazaj, fantje!" je zavpil kapitan Ingram in sam prijel za veslo. Mornarji so bili razburjeni, misleč, da se ladja potaplja. Ko pa so videli, da še vedno plava, so prijeli za vesla in poizkušali priti zopet do nje, toda zaman — morja in vetra niso mogli premagati. Kljub vsem naporom so se vedno bolj odmikali od ladje, in mati je v blaznem strahu milo proseč vila roke. Kapitan Ingram je izpodbujal mornarje k največjim naporom, vendar je kmalu spoznal, da so vsi nadaljnji poizkusi zastonj. "Moj otrok! Moj otrok!" je vpila Mrs. Templemorova, vstala in držala roke iztegnjene proti ladji. Na kapitanovo povelje so čoln zaobrnili. Uboga mati je sedaj spoznala, da je vse upanje izgubljeno, in zgrudila se je nezavestna v čoln. p- r • PETO POGLAVJE. Stara fjeyica. Nekega jutra, kmalu po nesrečah, ki smo jih opisali, je šel Mr. Witherington nekoliko bolj rano kakor po navadi k zajtrku : našel je svoj zeleno prevlečeni stol že zaseden, in sicer ni sedel na njem nihče drug kakor njegov služabnik William, ki je imel svoje noge na ograji kamina in je tako pazno čital časopis, da ni slišal vstopiti svojega gospodarja. "Na moje hrabre stare očete! Nadejam se, da se imate prav dobro, Mr. William; oprostite, nisem vas hotel motiti, gospod." Dasi je bil William drzen kakor večina njegovega stanu, je bil vendarle nekoliko v zadregi. "Odpustite mi, prosim, toda Mr. Jo-natan ni imel časa, da bi mogel pregledati ta časnik." "In od njega se tudi ne zahteva kaj takega, ne da bi jaz vedel, gospod." "A Jonatan pravi, da je vedno dobro prej pogledati po oznanilih o mrličih, da vas novice take vrste ne pretresejo preveč." "Jako skrben človek, prav res." "In tu stoji vsa zgodba o neki ponesrečeni ladji." "Ponesrečeni ladji! Kje, William? Bog mi pomagaj, kje je?" "Bojim se, da ni to ona ladja, radi katere, vas tolikanj skrbi, gospod — oni — pozabil* sem že njeno ime. Mr. Witherington je vzel časnik v roke in kmalu našel natančno poročilo o rešitvi dveh zamorcev in enega otroka s ponesrečenega "Cirkasijana". "Res, tako je!" je vzkliknil Mr. Witherington. "Uboga moja Cecilija v odprtem čolnu! Enega izmed čolnov so videli, ko se je potopil — morebiti je mrtva — usmiljeni Bog! En deček rešen! Bog mi pomagaj! Kje je Jonatan?" "Tukaj, gospod", je odgovoril Jonatan jako svečano, ko je ravno prinesel jajca za zajtrek in stal sedaj nemo za stolom svojega gospodarja. "Takoj po zajtrku moram odpotovati v Portsmouth — prav nič mi ni treba jesti — nič mi ne tekne!" "Tako se navadno godi ljudem v enakih primerih," je odgovoril Jonatan; "ali vzamete svoj voz ali pogrebno kočijo?" "Pogrebno kočijo za štirinajst milj na uro, z dvema paroma konj! Jonatan, ti si blazen r "Ali želite črne svilnate trakove za klobuk in rokavice za kočijaža in služabnika, ki vam bodo stregli?" "Proč s tvojo šaro! Ne, tu gre za življenje in ne za smrt! Zamorec očividno misli, da se je potopil samo en čoln." "Mors omnia vincit — smrt premaga vse," je odgovoril Jonatan in povzdignil oči. "Ne skrbi za te stvari; skrbi za svoje! Ravno slišim, da trka pismonoša na vrata — poglej, ali ima pisma zame!" Bilo jih je več, med njimi tudi eno kapitana Maxwella z ladje "Erydice", ki je natančneje opisoval nam že znane okoliščine in izporočal Mr. Witheringtonu, da je s poštnim vozom odposlal obadva zamorca in otroka na njegov naslov in da jih eden njegovih častnikov, k porabi isti voz do mesta, varno in gotovo spremi do njega. Kapitan Maxwell je bil star znanec Mr. Witheringtona — večkrat je že obedoval v njegovi hiši v družbi s Templemorovimi in je zaradi tega mogel od obeh zamorcev zvedeti ravno dovolj, da jih je vedel kam poslati. "Na kri mojih prednikov! Danes zvečer bodo tukaj!" je vzkliknil Mr. Witherington, "in jaz sem si prihranil pot na ta način. Kaj je storiti? Najbolje, da Mary pripravi sobe, ali slišiš, William ? Posteljo za enega malega dečka in dva zamorca." "Da, gospod," je odgovoril William, "kam pa naj denemo te črne ljudi?" "Kam? To je vseeno: eden naj spi v sobi kuharičini, drugi lahko v Maryjini." "Jako dobro, gospod, takoj jima povem," je odgovoril William in odhitel že naprej vesel radi hrušča, ki ga je pričakoval v kuhinji. "Oprostite, gospod," je opomnil Jonatan, "izmed zamorcev je eden, mislim, moški." "No, kaj pa potem?" "Potem gotovo ne bo hotela nobena izmed služkinj spati v isti sobi." "Na vse nesreče Witheringtonov! To je pa res — vzemi ga torej k sebi, Jonatan — ti ljubiš črno barvo." "Toda ne v temi, gospod", je dejal Jonatan in se priklonil. "Potem naj spita sama v eni sobi; stvar je s tem dognana. Sedaj me pa pusti, da zajtr-kujem, in potem se pomenimo dalje." Največja slovanska banka 'v Ameriki. v JUGOSLAVIJO izvršite skozi nas, ker naše mnogoletno izkustvo in zveze s pr-vrmi jugoslovanskimi bankami nam omogočuje, da Vam postrežemo točno in brzo in po najnižjih cenah. Mi jamčimo za vsako pošiljko. MNOGO MILIJONOV DINARJEV je že bilo poslanih po naši banki in izplačano tisočerim prejemnikom na njih največje zadovoljstvo. ZA BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Vam bo dal v*s nasvete naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne linije in Vas lahko odpravimo v staro domovino, kjerkoli hočete, z največjimi in najhitrejšimi parnski in v popolni varnosti in udobnosti. KMMI AMERICAN STATE BANK 1900 blue island ave., chicago, alu važno za potnike. ;; ■ -. f •• g New York, N. Y. — Mr. Fe-tfelix Lachesnez-Heude, glavni potniški poslovodja od francoske linije, se je te dni vrnil iz Evrope, kjer je obiskal vse a-gencije in podružnice od te lipi je. Mr. Lachesnez je pravi bptimist za poslovanje večjega podjetja in za uvaževanje načrtov. za prihodnost. Poročal je, da francoska linija bo dobila nekaj novih parnikov, kateri bodo največji in najhitrejši parniki na svetu. Mr. Lachesnez bo v kratkem obiskal vse agencije te linije, skozi celo Ameriko in tudi v Kanadi. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Opozarjajte svoje prijatelj« ia znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!" ANGLEŠKO ffovorcča deklica se išče za lahka hišna dela in kot pestunja za 3 leta starega otroka. Dober dom. 7214 Yates Ave., Fairfax 9635. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo z« naročila t a premog — drva in prevažanje pohištva ob čatu selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt S221. LOUIS STRITAR lOIB W. 21st Place. Chicago. Hi. NIMA VEČ PREHLAJENJA "Več let-me je vsako jesen nadlegoval hud kašelj in prchlajeiije. Nekega dne mi je prijatelj svetoval Trinerjevo urenko vino. To je bilo pred tremi leti, in od takrat nimam več prchlajenja. 1'ronašel sem, da je Trinerjevo grenko vino čudovita tonika. ki mi daje moč. da so obranim prehlada." ' A. V., Perth Ambov, N. J., Sept. 26. 1928. ALI IMATE PREHLAD? VARUJTE Zanemariti tudi najmanjši prehlad, pomeni da se izpostavljate zlim posledicam. Pljučnica se mnogokrat pojavi nepričakovano, in večkrat konča zelo nesrečno. Zavarujte se torej proti prehladu ! Vsled ureditve dobre prebave in izčiščenja črevesja vseh nerednosti, kar doseže-te z uživanjem te glasovite sestavine kalifornijskega vina, caseare in drugih zdravilnih zelišč, ki očistijo vaš sistem vseh nepotrebnih snovi, in tako prepreči, da se TRINERJEVO GRENKO VINO vam prehlad ne razpase. Z vživanjem tega neravnega odvajalnega sredstva pred jedjo, kolikor potrebno, se obranite pred prehladom in hripavostjo, glavobolom, kislini in plinom v želodcu, nespečnosti in po-parjenosti, ker vaše drobovje bo delovalo mirno in izdatno. Kupite še danes eno steklenico v katerikoli lekarni. — $1.25. Vrednostni kupon je v vsakem Zavitku. brezplačno Steklenica za poskušnjo Pišite na Jos. Triner (_"<>.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111.. z a brezplačni vzorec. Samo eden za vsako družino. I me ................................................... Naslov .............................................. Mesto PREJELI SMO | Družinsko pratiko Za leto 1929. STANE S POŠTNINO 25c še nekaj ZA VSE LJUBITELJE IN PRIJATELJE KNJIG IN LEPEGA BERILA! DOBRIH DENARNE POŠILJATVE ZA BOŽIČ, Ostalo je nam nekaj iztisov knjig od GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE, za leto 1928. Te knjige so: 1. KOLEDAR ZA LETO 1928. v katerem je več zelo interesantnih črtic, po vest ic in raznih svetovnih poročil. 2. "OB SREBRNEM STUDENCU", krasna povest izpod peresa Franc Jakliča. 3. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna čitanka izpod peresa Filip Terčelja. 4. "OČE BUDI TVOJA VOLJA", povest iz Istre. Zelo zanimiva. 5. "ŽGODBE SV. PISMA", stare zaveze. Te knjige so se prodajale skupaj za svoto $1.10. KDOR. NAROČI TE KNJIGE SEDAJ, MU DAMO ZRAVEN ŠE "DRUŽINSKO PRATIKO" ZA LETO 1929. To je pet knjig in pratiko za samo SS centov TA PONUDBA PA VELJA SAMO DO 24. NOVEMBRA 1928. Zato se poslužite te prilike takoj! Icrežite ta oglas in zraven pošljite svoto 85c. iu mi bomo vam poslali omenjene knjige vred "Družinsko pratiko" za leto 1929. Knjigarna Amerikanski Slovenec 3 s .i r----> ooooooo-^ooooooooooooooo-o-o-o-o-o-oooooo-o-o-oo-o-oor PISANO POLJE ioooooooooooo ^ j Trunk oooooooooooo 8149 West 22nd street /k .->0 i. • 1 . Chicago, ill. Opazuje in opazi. V Opazovanjih opazuje g. Molek volilno borbo. Zato je časnikar in predsedniške volitve so zadeva, za kakršno se mora zanimati vsa amerikan-ska javnost. Prav je tudi, da se amerikanski Slovenci zanimajo za volitev. Po "Ameriški Domovini" je g. Molek opazil, da "je po slovenskih hišah v Clevelandu precej Smithovih slik. Še več, Smithova slika je obešena poleg Kristusa na steni." To je opazil. Zdaj— pa opazuje: "V 'metropoli' pride še to, da cenjeni volilci ne bodo vedeli, kateri je pravzaprav kandidat za prezidenta, Smith ali Kristus, ker oba visita skupaj na steni. Morda pride tudi to. da bo Kristus na steni samo zaradi Smitha." Stvar je sicer na sebi malenkostna in sarkastična, ampak zopet ni malenkostna. Po letih utegne kdo brskati po časopisju in naleteti na to sodbo. Za-deva z "bohunks" je dvignila precej prahu. Kaj vsebuje taka sodba? Kolikor jaz Slovence \ Clevelandu poznam, se z nekim opraviče-njem lahko govori o "metropoli." saj stojijo Clevelandčani duševno najmanj na svojem mestu. O. Molek jih mora poznati očividno od druge strani, da so namreč taki duševni revčki, da bi ne vedeli Smitha razločevati od Krista. Ali je res naš slovenski narod v Ameriki tako zarukan, da "ne bodo vedeli, kateri je pravzaprav kandidat za prezidenta", in tako zarukani so Slovenci v "metropoli"? Sicer naj pa se Clevelandčani sami z g. Molekom pogliha-jo, ako morda g. Molek ni tudi opazil, da bi mu ne utegnili biti — kos. Po starem tudi v — Italiji. Laški fašisti se hudo sklicujejo na svoje slavne prednike — Rimljane. Prave rimske krvi bo malo v njih žilah, ker so tuji narodni elementi rimski ži-velj precej zatrli in se z ostalimi pomešali. Nekaj res — rimskega pa je ostalo tudi sedanjim — Rimljanom-fašistom. Ko se je rimski imperij začel širiti na izhod, so prišli Rimljani v stiko tudi z Judi, ki so bili pod Makabejci politično močni. Sklenili so z njimi zvezo. Ta je značilna: V slučaju rimske vojne, morajo Judje dati to in ono ... v slučaju judovske vojne pa bodo tudi Rimljani dali — po možnosti! Zavežejo druge, zavežejo tudi same. a same tako, da se nič ne zavežejo. Izborni prefri-ganci. To prefriganost imajo sedanji Italijani še v polni meri. V svetovni vojni so se prefrigano izvili iz zavezništva, prefrigano delajo zdaj v senci nekdanje rimske slave, in tako bodo delali naprej in opeharili vsakega, ki jim bo nasedel. Povestnica je sicer dobra u-čiteljica, a malo je takih, ki bi jo hoteli poslušati. Moderni strahovi. Moderni so in so bolj politični. Straši — Avstrija. Strah se imenuje — Anschluss, priklo-pitev Nemčiji. Najbolj se strahu bojijo — Francozi. Ampak za strahom nekaj tiči. Avstrijski ministerski predsednik, Seipl, je malo postrašil v Journal de Geneve in sestrašiti je hotel ligo narodov. Previdno pa straši. Pravi, da ni strahu, in da ne bo strahu, je treba iz-premeniti, ako ne odstraniti določbe mirovne pogodbe v Ver-saillu, in dalje je treba, da izgubi liga narodov vsak strah. Nemci delajo po določenem načrtu. Njih strah je mirovna pogodba, in da odstranijo ta strah, strašijo s — priklopitvi-jo, so pa malo neprevidni, ker — "priklopitev je logična in naravna," kakor se glasi v Journal de Geneve. Vprašanje je samo, ali bodo ti politični strahovi tudi koga prestrašili. Strašen je se periodično ponavlja, kakor so pokazali dogodki povodom Schubertove stoletnice na Dunaju. Vihar po miru. Vihar je na Francoskem divjal, ko so leta 1905 pridno — sekularizirali. Prišel pa je leta 1914 drug vihar, svetovna vojna. Pa se je prejšnji vihar mirno polegel, ko so prihajali Člani izgnanih kongregacij nazaj v domovino, da primejo za orožje. Nihče ni črhnil besede. — |Vojni vihar se je zopet polegel. Dne 30. septembra pa je zopet nastal vihar v francoski zbornici, ko je šlo za neki popravek določb sekularizacije iz 1. 1905. Vihar je dvignila opozicija pod vodstvom Ernesta Lafontea. ki je očital vladi, da hoče olajšati povratek onim, ki so bili izgnani. O povratku sicer ni govora, a vihar je značilen. ker se je prikazal zdaj po miru. ko ni več nevarnosti. Ce francoski zagrizenci že mislijo delati vihar in izganjati, naj bi izganjali vsaj vedno in dosledno. Čudakov na svetu ne bo zmanjkalo nikoli, je pa tudi nekaj pametnih ljudi, in francoski ministerski predsednik je opravičeno poudaril, da so nove določbe potrebne v smislu "verskega miru v deželi". Tirolska — Koroška. Ko je fašizem divjal med nemškimi Tirolci, so prihajali iz Koroškega glasovi — sprave in narodne pravičnosti. Vsaj glede verskega pouka v materinščini se je na pritisek Vatikana zadeva na Tirolskem nekako poravnala. S spravo so pa na Koroškem prenehali vsi glasovi sprave, in koroški Slovenci zdihujejo naprej pod nemškim jarmom. Le kak naivnež bo verjel si-renskim glasovom ako prihajajo od nemške strani. Politična igra se nadaljuje. Srbski radikali, glavna srbska politična stranka, je imela zborovanje ter si izvolila novega predsednika v osebi Ase Stojanoviča, ki uživa baje zaupanje kralja Aleksandra in podpira spravo v Jugoslaviji. Zbor je sprejel rezolucijo, ki obsoja politiko prejšnjega pre-mijerja Velja Vukičeviča in sedanjega premijerja Korošca. Ali jih morda boli glava po neomejeni politični kontroli? — Glasovi pravijo, da se bo mora) 1 Korošec umakniti in narediti prostor novi vladi, ki bi obsegala — radikale in — hrvatske zastopnike. Dr. Korošca glava gotovo ne bo bolela, ako se umakne,vprašanje pa je, kako dolgo bi vozili vladni voz radikali in radi-čevci, dasi bi se oddahnila vsa Jugoslavija, ako bi prišlo malo trajno do take politične kombinacije. Cas pa še ni izlečil vseh ran in mentaliteta se še ni dosti izpremenila. Šlo bi za vlado, nikakor ne za — spravo. Abstinenca je zelo slaba politika, še slabša pa je—bojkot. * * Ms Bo šlo po »tarein. V Albaniji so se severni rodovi baje pomirili, ker je Zogu prestopil h krščanstvu. Kaj porečejo zdaj muslimani? Poročila so pod strogo cenzuro, a S3 glasijo, da so vislice za nasprotnike precej— napolnjene. Civilizacija na Balkanu je kakor barva na stari hiši. Samo na zunaj. Zakon tvorijo puška, nož in vislice.