Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 5. novembra 1934
st«,. 251 Let* vm-
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 5458 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 10. uri / Velja meaečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae aprejema tudi oglacnl oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poštni Čekovni raCun št. 11.400
JUTRA
99
Resnica Madžara o Madžarih
Ugledni madžarski publicist dr. Samu r’ e n y e s je izdal v Bukarešti knjigo, v " kateri je zbral najmočnejše razloge proti madžarskemu revizionizmu z ozirom na politiko, zgodovino in gospodarstvo. — Delo nosi naslov: »A magyar revizio« in je bilo natisnjeno v tiskarni Taranu et oomp. Pisec pravi že takoj v uvodu, da vprašanje revizije ni samo stvar Madžarov niti male antante, ampak je evropska zadeva. Za revizijo trianonske mirovne pogodbe se ne zavzema madžarsko ljudstvo, ki je brez vseh pravic, mar več se zavzemajo samo madžarski fevdalci! Zato je popolnoma napačno, ako se ti fevdalci sklicujejo na nekakšni liberalizem in boje Madžarov za svobodo že od leta 1848. Tedaj je madžarski narod zares poizkušal osvoboditi se, a je madžarska gospoda boj izgubila s poizkusom potlačiti sosednje narode. Za Madžare je vedno govorila in še govori njihova aristokracija, ki je vsa po vrsti tujega porekla.
Fenyes opisuje dalje na mojstrski način nastanek in razvoj madžarske aristo kracije, ki se je od 14. stoletja dalje družila z vsemi nasprotniki Ogrske, tako celo tudi s Turki proti interesom lastne zemlje in krščanskega zahoda. Pisec o-pozarja, da po novejših zgodovinskih u-gotovitvah kralj Lajos II. ni poginil pri Mohaču v boju s Turki, ampak so ga ubili madžarski fevdalci iz zasede, ko je bežal pred Turki. Ogrska je bila samo za časa romunskih Hunyadijev, to ie okoli 60 do 70 let krščanska trdnjava proti navalu Turkov, dočim se je pozneje dolgih 100 let madžarska oligarhija družila s Turki, katere je sama poklicala na Ogrsko! Pozneje je ta ista oligarhija Prodala Ogrsko Habsburžanom za golo Priznanje svojih pravic. V vseh bojih Madžarov je šlo izključno le za privilegije plemstva, nikoli pa ne za pravice ljudstva. Napoleon I. je hotel pomagati Madžarom do svobode in je poslal na Ogrsko svojega zaupnika Adriena Lezay Marnesija, ki mu je pa sporočil, da madžarsko plemstvo sploh ne želi svobode ljudstva niti ne neodvisnosti od Habsbur Žanov, temveč zahteva samo privilegije In izkoriščanje ter zatiranje pet drugih narodov, ki se bore za svobodo. Ta Francoz je takrat napisal: »Na ozemlju °Krske se bo razvila svoboda in prebivalstvo bo zadovoljno in v blagostanju samo tedaj, kadar bo konec madžarskega plemstva.« O tem plemstvu piše nadalje Fdnyes zelo zanimive podrobnosti.
Kar tiče narodnostnega vprašanja v bivši Ogrski, navaja Fenyes dokaze, da so praprebivalci Ogrske bili Slovani in Romuni, a ne Madžari. Na isti način pobija Fenye$ vse kar je lani navajal grof Bethlen v svojih predavanjih na Angleškem. I*enyes pravi, da madžarski narod nikoli ni dal Bethlenu pravico govoriti za Slovake, Ruse, Romune ir. Jugoslovane, in Betililen tudi prav tako nikoli ni izpolnil zahtev madžarskega naroda. Ko bi Evropa dejala, da Je pogoj za revizijo trianonske mirovne pogodbe radikalna izvedba agrarne reforme In uvedba tajnega glasovanja pri volitvah na Madžarskem, bi 300 madžarskih grofov, ki z Bethlenom na čelu propagirajo revizionizem, takoj utihnilo in protesti-r a 1 o proti vsaki reviziji. Zaradi tega je Problem revizije v prvi vrsti notranji lK)Htični problem Madžarske. Ore za to, da se na Madžarskem razdeli pet milijonov katastralni'h juter zemlje ljudstvu, nied 431.000 rodbin, in potem izvrši temeljita notranja reorganizacija države na Podlagi demokracije. Mednarodni
Gdmbos išče Madžarski advokatov
Včeraj le konferiral na Dunaju in nato odpotoval v Rim, kier hože pridobiti Mussolinija za nadaljnje podpiranje Madžarske
DUNAJ, 5. novembra. Madžarski ministrski predsednik Gombos je dospel včeraj ob 12.15 na Dunaj v spremstvu svoje žene, legacijskih svetnikov barona Makacha, Bessenyeya in dr. pl. Menge-Ia, kakor tudi raznih drugih visokih funkcionarjev madžarske vlade. Na kolodvoru so ga sprejeli zvezni kancelar dr. Schuschnigg z ženo, podkancelar knez Starhemberg, ministri Berger-Wal-denegg, dr. Buresch, major Fey, Neu-stMter-Stiirmer in Stockinger ter drugi. Kmalu po svojem prihodu se je podal Gombos s svojim spremstvom na grob junakov, kjer je položil venec. Pred spomenikom je bila postavljena častna stotnija avstrijske vojske. Nato je obiskal kancelarja Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldenegga. Popoldne
je Gombos obiskal v spremstvu kancelarja Schuschnigga grobnico kancelarjev Seipla in Dollfussa ter položil na oba groba venec. Nadalje je Gombos z ženo sprejel kancelarja in njegovo ženo ter druge goste na madžarskem poslaništvu. Zvečer je bil sprejem pri predsedniku Miklasu, potem pa pri podkancelarju kne zii Starhembergu. Z Dunaja se je Gombos skupaj s svojim spremstvom odpeljal ob 22. uri proti Rimu. Gombos je s tem vrnil obisk dr. Schuschnigga v Se-gedinu in Budimpešti ter porabil čas sestankov za utrditev med obenia državama obstoječega prijateljstva in iskrenih sosednih odnošajev. S kancelarjem Schuschniggom in zunanjim ministrom Berger-VValdeneiggom }e razpravljal o vseh aktualnih političnih vprašanjih se-
danjega časa, zlasti pa tudi o gospodarskih zadevah, ki zanimajo skupno Madžarsko in Avstrijo. Razpravljalo se je tudi o izvajanju nedavnega sporazuma o kulturnem sodelovanju obeh držav. Tako pravi vsaj komunike, ki je bil sinoči izdan.
PARIZ, 5. novembra. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da ni bil še nikoli namen nobenega potovanja kakega državnika tako jasen, kakor je namen Com-bosovega v Rimy Gombos bo zahteval od Mussolinija da stori vse, da se vprašanje marseilleskega atentata ne spravi pred Društvo narodov ali kak drugi mednarodni forum. Obenem pa gre Gombosu tudi za to, da Mussolini ne desavuirrt madžarskega revizionizma.
Doumercueova vlada ored nadcem
NOVO VLADO BI SESTAVIL LAV AL ALI FLANDIN, V NAJSLABŠEM PRIMERU PA MARŠAL PETAIN.
PARIZ, 5. novembra. V krogih parlamentarcev se zasleduje razvoj notranjega političnega položaja precej pesimistično. Celo v desničarskih krogih se boje, da bo parlament delal Doumergueu tež-koče že pri razpravi o proračunskih dvanajstinah. Značilno je, da je v senatu razpoloženje še bolj hladno kakor v parlamentu. Mnogi parlamentarci, tudi iz vrst umerjenejših strank, so izjavili, da nimajo mnogo volje omogočiti ministrskemu predsedniku s sprejetjem dvanajstim skoro potovanje v Verseillcs. V soboto zvečer pa je imel Doumergue velik govor v radiu, v katerem je dejal, da se bo za reformo ustave posluževal samo ustavnih sredstev, odklanja pa vsak kompromis in bo, ako bo treba, zbornico tudi razpustil. Težkoča pa obstoja v tem, da mora razpust parlamenta še vedno prej odobriti senat. Z ozirom na razpo-
ženje v senatu pa je taka odobritev zelo dvomljiva.
PARIZ, 5. novembra. Kljub včerajšnjemu nedeljskemu počitku je v palači Bour bonov zelo živahno. Sobotni Doumer-gueov govor je zadel na energični odpor levice. Velik del radikalov je zelo razburjen in se zato pripisuje jutrišnji seji radikalskega kluba velik pomen. Med Doumergueom in radikalnimi ministri ni bil glede proračunskih dvanajstin dosežen nlkak sporazum. Za predsednik^ radikalskega kluba je določen Dou gueov največji nasprotnik Daladier. f šno se zato pričakuje padec vlade in sestava nove po Lavalu, Flandinu ali v najslabšem primeru maršalu Petainu. Desničarji groze levičarjem že sedaj z razkritjem škandalov. Položai ce stalno zaostruje in vladi ko ure fctete.
Andeški ofas o iz*rezneniu Italije
REALISTIČNA ITALIJANSKA INTELIGENCA PRIČENJA UVIDEVATI, DA JE Z JUGOSLAVIJO TREBA RAČUNATI.
LONDON, 5. nov. »Times« objavljajo obširen članek svojega pariškega dopisnika Jeantlona, v katerem raz pravlja o odncšajlh med Italijo in Jugoslavijo. Dopisnik opisuje razne italijanske prognoze, ki so se često objavljale v italijanskih listih In so trdile, da se bo Jugoslavija v kratkem razcepila. Pisec članka naglaša, da so se italijanski Usti zares zelo pogosto-ma vdajali takim upom in ugotavlja, da ti upi niso bili z nečenier upravičeni. Nato pa piše dobesedno: »Celokupna Jugoslavija se je poklonila pred grobom svojega kralja. Podoba te eno
dušne žalosti je pokazala, kako je Jugoslavija stabilna in urejena.« Nato ugotavlja, da obstoja v Jugoslaviji idealna sloga in pripominja, da se polagoma tudi realistična Italijanska inteligenca pričenja prepričevati o tem dejstvu in zaključuje: »Zdi se mi, da dozoreva v Italiji novo spoznanje, ki je docela v interesu Italijanov, to je spoznanje, da je treba na drugi strani Jadrana videti državo, katere red, neodvisnost in stabilnost predstavlja končno jamstvo za odnošaje dobrega sosedstva med njo in Italijo.
razvoj priča o tem, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi že v interesu e v r o p s k e g a ' m i r u, katerega madžarski revizionizem stalno o g r a ž a.
Vprašanje revizije še ni rešeno z radikalnim odklanjanjem madžarskih pretenzij, zaključuje Fenyes svoja razmišljanja. To vprašanje bo kakor je treba rešeno po intencijah svetovnega miru komaj tedaj, kadar bo Madžarska nehala prodajati ugodnosti svoje geopolitične pozicije lu kri svojega ljudstva in kadar bo sku-
paj z državami male antante ter v zvezi in prijateljstvu ž njimi postala steber miru. l"enyeseva knjiga je opremljena tudi z zelo obsežno bibliografijo, ki omogoča zbiranje razlogov proti geslom revizionistov, ki delajo največ potom falsificira-nja zgodovine in spreminjanjem zgodovinskih dejstev. Njegova izvajanja so vse kakor zelo važna zlasti sedaj, ko se oči v|e Evrope upirajo na Madžarsko kot na center nemira.
Največ sumliivcev prihaja iz ItaEife
LONDON, 5. nov. Konzervativni poslanec Midalla je vložil interpelacijo na notranjega ministra glede oteže* vanja potovanja Italijanov v Anglijo in dobil na svoje vprašanje senzacionalno izjavo. Zunanji minister je dejal: »Bližajo se dnevi poroke princa Jurija in pricese Marine. Angleško redarstvo je moralo storiti vse potrebne korake previdnosti, da onemogoči neprijetna presenečenja. Ne moremo dopustiti, da bi se tuji atentatorji in teroristi vgnezdili v Londonu in izvršili nov zločin. Ker prihaja večina sumljivih tujcev iz Italije, mora biti angleško edarstvo previdno zlasti, kar se tiče italijanskih državljanov, in mora zato najstrožje revidirati in kontrolirati njihove potne liste. Italijanski državljani, o katerih vedo angleške oblasti, da so popolnoma zanesljivi, pa ne bodo zaradi tega nič prizadeti in se jim ne bodo delale nobene težave. Toda marseilleski atentat nas opozarja, d« moramo biti previdni.«
PERCEVIC SE SVOBODNO SPREHAJA.
PRAGA, 5. nov. »Pravo Lidu«« poroča z Dunaja, da avstrijska vlada ne bo izročila Perčeviča, dasi jc označen v francoski noti kot duhovni sokrivec marseilleskega atentata. List trdi, da se Perčevič svobodno sprehaja po Dunaju.
KONFRONTACIJA S PRIČAMI.
PARIZ, 5. novembra. »Havas« poroča iz Marseillea, da je tamkajšnji, preiskovalni sodnik Saint-Paul, ki vo-> di preiskavo proti prijetim teroristom, sklenil še ta teden konfrontirati are-* tirane s posameznimi pričami iz Marseillea in Aixa.
TITULESCOVA POTOVANJA.
BUKAREŠTA, 5. nov. Listi poročajo, da bo 7 itulescu takoj po končanih pogajanjih v Sofiji, odpotoval v Pariz, kjer se bo sešel z dr. Benešem in se ž njim razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo malo antanto, kakor tudi o vseh drugih aktualnih vprašanjih ev ropske politike. Verjetno je, da bosta ob tej priliki razpravljala tudi o vzhod nem paktu.
!| «0 stonM Hi
r
Dnevne vesti
Po dnevu vseh mrtvih
Težka, siva megla leži na bližnjih vrhovih, še malo in ulila se bo ploha. Pusto je in mraz. Jesen koraka tiho, yse nebo je že zastrla, solnca ni več.
Hodim po pokopališču, grobove opazujem in spomenike, bele, rumene in rdeče rože se svetijo ž njih in prižgane svečke.
Vsi grobovi so mi tuji in vendar znani. Saj so prav taki kakor grobovi mojih znancev in dobre »babice«, ki leži daleč, daleč odtod, tam, kjer šumi morje in valovi šepetajo svoje večne čudovite pesmi. Dopoldan je. Ljudje prihajajo trumoma.
Po glavni poti grem; tu so lepo okrašeni grobovi, ob stranskih stezah je pa toliko zapuščenih. Bog ve, kdo vse počiva tu! Tudi ti so nekoč živeli, gotovo tudi ljubili, pa ljubljeni niso bili in ostali so sami in zapuščeni.
Lep, mlad mož s tremi otroki stoji ob grobu svoje žene, matere. Otroci segajo d?ug drugemu do ušes, najmlajši bržkone komaj govori. Velike, lepe, svetle vprašujoče očke gledajo cvetje in sveče, dobro se jim zdi, da so napravili telet
danes. Namesto malice so vzeli s sabo sveč in rožic. Saj se ne zavedajo kdo leži pod zemljo, da je to bila nekoč njihova mamica. Mogoče se je komaj spominjajo.
Seveda bi jim oče rad vse nudil, kar le more, a mamice jim le ne da in ne da.
Megle so čim dalje temnejše. Veter je zapihal, dvignil listje, ulil se je dež in nato še toča. Plameni sveč na grobu neznane žene ugašajo. Toča neusmiljeno udarja.
*
Proti večeru se sprehajam ob gozdu po odpadlem listju. Nenadoma zagledam, da mi prihaja nasproti tisti, mladi mož, ki sem ga dopoldan videla na pokopališču. Brez otrok je, a poleg njega tesno stopa mlado dekle. Morda govorita o ljubezni? — Saj sta še oba mlada, v obrazih je sicer mnogo trpkosti, a vendar je še toliko življenja pred njima.
Kmalu bo prišla zima. Z belimi zvezdicami bo pokrila grobove. Potem pa bo zopet pomlad, barve po vsem svetu in na nebu solnce.	S.	A.
Slike Nj. Vel. kralja Petra II. po risibi g. Božidarja Jakaca v velikosti 25x35 dobite v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13, telefon 25-45.
Plesna šola za trgovske in privatne nameščence se zopet redno nadaljuje ob torkih in petkih v Narodnem domu. — Pomočniški odbor Združenja trgovcev.
Paula Wessly
v najkrasnejšem filmu zadnjih 10 let
NASKARADA
pride v Kino Union
Posebni vlak na Oplenac 17. in 18. novembra 1934. Tujsko prometna zveza (»Putnik«) v Mariboru pripravlja po vzgledu’ vseh drugih pokrajin naše države poklonitveno potovanje s posebnim vlakom na grob blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odhod iz Maribora bo v soboto dne 17. novembra ob približno 17. uri, prihod v Miadenovac v nedeljo 18. novembra približno ob 7. uri zjutraj, odhod iz Mlade-novca ob 13. uri, prihod v Beograd pribl, ob 14. uri, odhod iz Beograda pribl, ob 19. uri, prihod v Maribor v ponedeljek dne 18. novembra pribl, ob 9. uri. Vozna cena Maribor-Mladenovac in nazaj z avtobusno vožnjo Mladenovac-Oplenac in nazaj bo znašala 180 Din. Zajutrkovalo se bo deloma v Mladenovcu, deloma na Oplencu, kjer je prvovrsten hotel, večerja pa bo v Beogradu. Udeleženci izven Maribora naj se prijavijo potom pristojnih občinskih uradov. Za priključne proge je odobrena polovična vožnja n. pr. Dravograd-Maribor, Rogaška Slatina-Grobelno, Velenje-Celje itd. Zaradi tehničnih priprav prosimo občinstvo, da se čimprej prijavi »Putniku« v Mariboru, Aleksandrova cesta, v Celju pri »Putniku«, ali pri ekspoziturah »Putnika« v Št. liju in v Gornji Radgoni, oziroma pri občinskih uradih. Pravočasne prijave so potrebne, ker je od železniške uprave predpisana udeležba najmanj 400 ljudi za odpremo posebnega vlaka po ‘A vozni ceni.
Mlada begunka. Mizar Franc Š. iz Ptu ja se je zglasil na tukajšnji policiji in povedal, da mu je že pred dnevi pobegnila od doma njegova 15-letna hčerka Ana. Oče sumi, da je pobegnila v Maribor, kjer ima svojega ljubčka, nekega pehotnega podnareduika. Ana je dobro razvito rdečelično dekle. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi policiji.
Krvav pretep. V Lipovcih je nastalo pretekli petek nesoglasje med nekaterimi fanti v starosti od 17 do 18 let. Pri tem se je razvil krvav pretep, katerega žrtev je postal 17letni Štefan Barbarič. Neki drugi mladenič Horvat mu je sunil navaden pipec s tako silo v glavo, da je rezilo predrlo do možgan in je Barbarič kmalu nato umrl. Horvata so orožniki aretirali.
Grajski kino. Danes zadnji dar. »Gospodar pragozda«. Od jutri dalje »Mada-me Butterfly« v nemškem jeziku. Silvija Sidney igra v tem najlepšem vseh filmov glavno vlogo. Pri vseli predstavah »Pogrebne svečanosti Nj. Vel. kralja Aleksandra I«.
Kino Union. Do vključno torka ruski sovjetski film »Burja« in samo še danes ponedeljek film pogrebnih svečanosti. Od srede dalje »Maškarada« s Pavlo Wesse ly, najboljši in najlepši film zadnjih 10 let, ki je dobil na mednarodni razstavi v Benetkah med 150 največjimi filmi prvo nagrado.
Radio Ljubljana. Spored za torek 6. t. m.: Ob 11.00: šolska ura: O mladinski igri v splošnem in posebej (Jože Vonuber-gar); 12.00: plošče; 12.50: poročila; 13.: čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura: puding, dodatna hrana za bolnike (Milena Šerko); 18.20: otroški kotiček; 18.40: nemščina; 19.10: nacionalna ura: Vojska in narodna prosveta; 19.35: plošče; 19.50: jedilni list, program za sredo; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski orkester.	____________
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, 5. novembra: Zaprto.
Torek, 6. novembra ob 20. uri: »Hamlet«. Red B.
Sreda, 7. novembra ob 20. uri: »Konflikt«. Red D.
Prva veseloigra v letošnji gledališki sezoni bo «Gugalnica«. To delo je napisala Olga Scheinpflugova, autorica »Okenca«, ki je preteklo sezono želo tudi na našem odru obilo odobravanja. Kakor »Okence«, je tudi »Gugalnica« pisana učinkovito teatersko in je opremljena z obilnim humorjem, ki ne bo zgrešil svojega namena. Režira J. Kovič, nastopijo Dragutinovičeva, Zakrajškova, Starčeva, Kraljeva, Savinova, Gorinšek, Fu-rijan in Blaž.
Prva ponovitev »Konflikta«, globoke in zanimive Alsbergove drame, ki je pri svoji premieri dosegla zasluženo velik uspeh, bo v sredo, 7. t. m. za red D.
Abonentom v vednost! Zaradi najgloblje žalosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem se je nadaljevanje sezone nekoliko zavleklo, zato pa se sedaj vrsti abonma za abon-manom v najhitrejšem tempu, tako da bodo abonentje še pred Božičem prejeli toliko predstav, kot bi jih bili imeli, če bi bila sezona potekla normalno. — Iz istega razloga naj abonentje ne zaostajajo s plačevanjem obrokov ter se naprošajo, da plačujejo svoje obroke redno tekom prvih petih dni vsakega meseca.
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.__________________________________
Grozen roparski umor v okolici Ljub* liane. Včeraj zjutraj je bil izvršen V Virju pri Ljubljani roparski umor, katerega žrtev je postala 62-1etna Ivana Ka-folova. Neki brezposelni delavec, 35-letni Josip Mavrin, je Kafolovo s sekiro ubil ter odnesel 2000 Din gotovine. Morilca so že aretirali.
Gonilne jermene je kradel 17-letni pomožni delavec Franc K. V noči na pretekli petek je vdrl v opuščeni mlin na Betnavski cesti 26, ki je last dr. Hojnika. Tam je razrezal tri gonilne jermene, vredne okrog 8000 Din. Razrezano usnje je odnesel ter jih prodal na Vodnikovem trgu nekemu kmetu za 40 Din. Pri zaslišanju na policiji je fant priznal svoje grehe. Izročen je bil sodišču.
Drzna tatvina. Krojaški mojster Juro Besak, ki stanuje v Cankarjevi ulici 6, je prijavil policiji, da mu je zmanjkala iz stanovanja pločevinasta kaseta, v kateri je hranil zlatnino v vrednosti okrog 6000 Din. Kaseto so našli v veži hiše v Cankarjevi ulici št. 8, bila pa je odprta in prazna. Policija sumi, da je izvršila tatvino neka 14-letna deklica, ki zadnje čase krade kakor sraka po Mariboru ter je postala pravcati strah neprevidnih in zaupljivih gospodinj, ki se jim raztrgano in na videz lačno dekletce smili.
Dan aretacij In prijav. Včeraj je mariborska policija izvršila večje število aretacij, prijela pa je tudi precejšnje število prijav, ki se nanašajo na pregrehe. Mariborčanov. Aretiran je bil neki Karol G., ker se ga je tako nakresal ob prvem, da je pričel na ulici razgrajati in so ga morali odpeljati na policijo. Nadalje «o aretirali Živorada M., ker je prodajal nekake kipce brez potrebnega dovoljenja. Bilo je še več aretacij, a le za manjše prestopke. — Prijavljenih je bilo nekaj tatvin, primerov nedovoljenega krošnja-renja itd. Vsi ti so poskrbeli, da policija tudi čez nedeljo ni ostala brez dela.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.8 stopinj C nad ničlo; mi* nimalna temperatura je znašala 2.2 stopinji C nad ničlo: barometer je kazal pri 16.4 stopinjah 739, reduciran na ničlo P*1 737.1; relativna vlaga 90; včeraj je padlo 2.4 mm dežja. Vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme •soremenliivo.
Spominska svečanost po blagopokoj-nem kralju Aleksandru I. bo v vseh katoliških cerkvah v naši državi dne 9. novembra t. 1.
Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki Jernej Stare s Teznega v Maribor glavni kolodvor, Josip Hren iz tova-rišča Petrovče v Maribor glavni kolodvor, Ivan Leskovec iz Maribora glav. kol. na Tezno in uradniški pripravnik Iv. Pogačnik iz Škofje Loke v Kotoribo ter zvaničniki Karol Žabkar iz Brezna-Rib-nice v Kotoribo, Alfonz Potočnik iz Maribora glav. kol. v Gornjo Radgono, Leopold Žnidar iz Ptuja v Ivanjkovce in Franc Meglič iz Ljubljane gor. kol. na Pragersko.
Iz učieljske službe. Premeščeni so Iv. Debeljak iz Št. Janža v Ribnico, Ema Janežičeva od Sv. Marka niže Ptuja v Ormož, Roza Prahova iz Vuzenice v Črno, Slava Vovkova iz Stogovcev v Čatež, Karel Doberšek s Prevalj v Pilštanj, Ačim Jurčič iz Maribora v Beograd in Gabriela Herzogova od Sv. Križa pri Ljutomeru v Buče.
V spomin za blagopokojnega kralja Aleksandra I. je občinski svet v Travniku sklenil, da zgradi namesto spomenika v spomin vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dom za reveže.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 89. letošnji številki uredbo o dokazu izobrazbe za o-pravljanje gostilniških obrtov; naredbo o odpiranju in zapiranju lekarn ter o njih dežurstvu ter razne objave sodišč in uradov.
Polovična voznina za obisk kraljevega groba na Oplencu. Prometni minister je dovolil 50% popust normalne voznine za tiste, ki mislijo potovati v skupinah po najmanj 5 oseb na Oplenac, da se poklonijo spominu blagopokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Do Mla-denovca oziroma do Arandjelovca kupljeni vozni listki veljajo tudi za brezplačen povratek, pod pogojeni, da eden izmed potnikov kupi razen listka tudi rumeno železniško legitimacijo. Pokloni-lelji, ki bodo kupili vozni listek do Mla-denovca, si ga dado potrditi pri topolski občini, tisti, ki bodo potovali do Arandje lovca, pa na železniški postaji v Arandje-lovcu. Vozni listki se dobe že dan pred odhodom na vseh železniških postajah. Ta popust velja do 20. novembra *. 1.
Kmetovalci dolžniki se opozarjajo, da
se morajo predpisi uredbe o zaščiti kmet skih dolgov točno izvajati in mora biti prvi obrok v višini 6% dolga plačan do 15. novembra 1934. Za posledice, ki bi nastale za one, ki bi ne izpolnili zadevnih zakonskih predpisov, bodo zamudniki sami odgovorni. Izpolnjevanje uredbe o za-Ič-iti kmetov ne bo prineslo samo ogromne 'koristi za kredit v naši državi, ampak se bo s tem tudi doseglo, da se preprečijo posledice demagogije, ki ne zmanjšuje samo kredita, marveč tudi avtoriteto za-
iksintlcih nrAclnlartv,
Ob priliki konferenc o našem turizmu,
ki so se vršile pretečeni teden pri ministrstvu trgovine in industrije in pri gen. direkciji »Putnika« v Beogradu in pri katerih so sodelovali zastopniki vseh tujsko-prometnih ustanov naše države, so se u deležniki korporativno poklonili manom blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in položili na grob la-vorjev venec. Dravsko banovino sta zastopala ravnatelja obeh tujsko-prometnih zvez gg. Loos in Pintar.
Privatna plesna šola Simončič, Gosposka 30/1 začne z rednimi plesnimi vajami za začetnike v četrtek 8. tm. in vsak ponedeljek od 20. do 22. ure. Za že vež-bane v petek 9. tm. in vsak torek od 21. do 23. ure. Pojasnila in vpisovanje vsak dan od 11. do 14. ure in od 18. do pol 20. ure.
Novice iz gledališča. Prva ponovitev Alsbergove drame »Konflikt« bo to sredo. — Prva letošnja veseloigra bo »Gugalnica«, delo češke pisateljice Schein-pflugove. — Za 70,-letnico najboljšega ju goslovanskega komediografa Br. Nušiča pripravljajo v režiji J. Koviča komedijo »Žalujoči ostali«. — Prva otroška predstava bo v kratkem. Ponove iz prejšnje sezone zabavno in uspelo Golievo pravljico »Jurček«. — Leharjevo opereto »Carjevič« uprizore proti koncu tega me seca. — Prva letošnja opera bo »Urh, grof Celjski«.
Kdor ima veselje do petja in do gledališča, naj se prijavi v gledališki zbor, kjer sprejemajo nove članice in Člane. In teresentje se naj javijo pri kapelniku Herzogu v gledališču vsak dan od 12. do pol 13. ure dopoldne.
Kompenzacijsko poslovanje z Nemčijo. Narodna banka je izdala za kompenzacijske kupčije z Nemčijo ta predpis; Domači izvozniki blaga v Nemčijo morajo svojim prošnjam za potrditev zasebnih kompenzacij z Nemčijo predložiti Narodni banki te listine: 1. Od pristojnih nemških oblastev za devizno poslovanje dovoljenje za zadevne zasebne kompenzacije v Nemčiji. 2. Prošnji mora biti priložen tudi originalni bančni avizo domačemu izvozniku o izvršenem vplačilu mark na njegov račun v nemški kliring pri nemški Državni banki. 3. Domač izvoznik, ki hoče doseči kritje svoje terjatve potem zasebne kompenzacije z uvoznikom, mora istočasno izdati Narodni banki pismeni nalog, da more banka za avizirano vsoto izdati nemški Državni banki v Berlinu nalog za izplačilo zneska nemški tvrdki.
Prijave za učni tečaj. Interesenti za knjigovodski in za mizarski tečaj se pozivajo, da se brez odloga prijavijo za ude ležbo. Zaradi stroškov, ki so pri takem tečaju, ni mogoče tečaja otvoriti, dokler ni zasiguranih najmanj 25 udeležencev. Prijave sprejema obrtno-zadružno nadzorstvo na okrajnem glavarstvu, 11/42.
Spominjajte CMD
Priprave za o
ODBORI V MARIB
Za Obrtniški teden, ki bo v času od 1. do 8. decembra t. L, vlada tudi v območju Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru popolno umevanje. Poleg konstituiranja okrožnega delavnega odbora in krajevnega delavnega odbora v Mariboru, o katerem smo že poročali, so se tudi skoraj po vseh drugih manjših krajih že ustanovili krajevni delovni odbori. Tako je za Dol. Lendavo prevzel predsedstvo narodni poslanec in kovaški mojster v Odrancih g. Anton Hajdinjak in so se za vse vasi postavili odseki. Y Turnišču vodi priprave čevljarski mojster g. Štefan Ve-reš v Beltincih. V Murski Soboti predsed nik g. Štefan Sukič z upravo Združenja obrtnikov za okraj Murska Sobota; v Ljutomeru deluje krajevni odbor pod vod stvom g. Janka Horvata, slikarskega mojstra in zborničnega svenika; v Ormožu g. Franc Zabavnik, predsednik Združenja obrtnikov oblačilnih strok; v Prevaljah g. Robert Jamšek, mizarski
----------TVCTJ
Usoda godbenega društva „Lira“
Pred 5 leti je bilo ustanovljeno v Krčevini godbeno društvo »Lira«, ki pa je pozneje preselilo svoj sedež v Maribor. Prvi predsednik društva.je bil upokojeni kapetan g. Geč, za kapelnika pa si je društvo izvolilo g. Alojzija Poliča. Že v prvem letu so se pojavila neka nesoglasja med kapelnikom in nekaterimi košaškimi godbeniki, ki pa so pozneje izstopili iz društva. Ob dobri volji ustanovnih in rednih članov se je društvo obdržalo, čeprav je po prvem letu obstanka odstopil prvi predsednik. Kapelnik je privabil namesto odstopivših godbenikov druge in vadil svoj zbor naprej ter tudi večkrat z njim javno nastopil. Razni predsedniki pa so predsedovali društvu leta 1932. Tudi je tega leta nekaj časa tajmikoval neki Kmetec. Ker so to leto nekatera Sokolska društva vabila »Liro«, naj bi sodelovala pri javnih telovadnih nastopih in ker godbeniki niso imeli svoje uniforme, je upravni odbor sklenil nabaviti blago za društvo na kredit. Za to so bili določeni nekateri odborniki, in godbeniki so dobili svoje uniforme, v društveni blagajni pa je bil zabeležen dolg 4800 Din. Trgovec, pri katerem je društvo nabavilo blago, je imel potrpljenje do lanskega leta. Na žalost pa je bila lani zaradi popravil instrumentov v društveni blagajni precejšnja suša, tako da je društvo zmoglo odplačati skup no za opominske stroške in dolg le 500 Din.
Ker so bili izgledi na izboljšanje in rešitev precej klaverni, je zadnji predsed-
Maurice Dekobra:
Pollub pocestnice
Razkošen avto je ostal pred tržnicami. Bilo je ob petih zjutraj. Princ jejsko-iz njega, ukazal Šoferju naj počaka, 'n izginil med zapuščene ulice. Bil je elegantne postave. Izpod klobuka s povešenimi krajci je gledal njegov lepi nbraz. Nekoga je iskal. Na oglu Labodje ulice je zagledal dekle, ki je vzbudilo , njegovo pozornost.
»Ali hočete z nami kositi? Pet zlatnikov vam plačam.«
Z nasmeškom je odgovorila.
»V sedanjih časih takega predloga ne morem odbiti. Kje je to? Daleč?«
»V Neuillyju. Pri meni doma.«
Šla je ž njim, in stopila sta v avto. Sedla je k njemu in rekla:
»Imeniten je tvoj avto. Kaj pa bo takega pri kosilu? Ali potrebujete artiste? Vidi se ti, da nisi navadne vrste Človek. Mislim, da se dolgočasite, kaj...? Pa bi radi kaj zanimivega videli ... No, meni je prav. Cim bolj neumno bo, tem bolj se bomo smejali.«
Z jasnovidnostjo ženske, ki pozna življenje, je uganila resnico. Princ, njegova žena iti prijatelji so sklenili pobrati dekle s ceste, da bi pripovedovala o svojem življenju. Okus bogatinov, domišljija blazirancev. Gledala je svojega soseda. Se nikdar ni videla tako postavnega nioža. Vsa rafiniranost, vsa popolnost
brfniški teden
)RU IN NA DEŽELI
mojster v Guštanju kot predsednik; v Marenbergu g. Ivan Capi, podpredsednik združenja obrtnikov v Marenbergu; pri Sv. Lenartu marljivi predsednik on-dotnega Skupnega združenja obrtnikov g. Josip Ceh, na Teznem pa g. Josip Ša-beder, predsednik Skupnega združenja obrtnikov za okolico Maribora. Le v Ptuju in Slov. Bistrici se krajevni delavni odbori še niso konstituirali, upamo pa, da se to zgodi čimpreje. Okrožni delavni odbor je izdal vsem krajevnim odborom vsa potrebna navodila za izvedbo Obrtniškega tedna, ki se bo vršil začetkom decembra po vsej državi in hoče predvsem opozoriti javnost na obrtniške izdelke in tako pomagati obrtništvu iz težkega današnjega položaja. Prvikrat se združuje vse obrtništvo vse države v na veliko zasnovani prireditvi. Želeti je, da bi obrtništvo našlo v teh dneh popolno razumevanje občinstva in v svojem boju moralno in gmotno podporo.
nik na občnem zboru »Lire« 6. januarja t. 1. po izglasovani razrešnici predlagal likvidacijo društva. Ker pa so bili takrat navzoči tudi nekateri godbeniki in drugi člani, ki so izrazili, da bi ne bila koristna likvidacija in da naj bi društvo še nadalje delovalo ter skušalo najti na kakršnikoli način sredstva za obstoj, predsednikov predlog ni bil sprejet. Izvoljen ie bil začasni odbor, ki je imel nalogo pripraviti vse potrebno za izredni občni zbor društva, posvetovati se in izdelati spremembo društvenih pravil, prekrstiti društvo in ga spraviti na zdrave noge. Novo izvoljeni odbor je šel takoj s polno paro na delo, poznavajoč samo slabo finančno plat društva, ne pa tudi vse trohnobe, ki je bila v društvu in ki ga je spravila na rob prepada. Tudi ni novi odbor prejel od starega odbora točnih zapiskov inventarja ter mu ni bilo mogoče točno ugotoviti društvenega premoženja. Prizadeval pa si je novi odbor zainteresirati katerokoli nacionalno društvo za godbo, ki naj bi jo prevzelo pod svoje okrilje in ji na ta način omogočilo nadaljnji lepši razvoj. Toda tudi to odboru ni uspelo.
Medtem časom pa je trgovca, ki je kre ditiral »Liri« blago za uniforme, minila potrpežljivost. Zadeva je prišla pred sodišče in je bil na povračilo dolga obsojen neki odbornik, ki pa je proti razsodbi vložil priziv na višjo instanco. Instnimen ti in uniforme so spravljeni v neki omari in čakajo na kupca. Taka je torej usoda godbenega društva »Lira«, ki je bilo u-stanovljeno najbrže brez temeljitega poznavanja težkoč, s katerimi se morajo dandanes boriti zlasti godbena društva.
plemiča je bila na njem. Zaradi lepo negovanega obraza se ji je zdelo, da je še mladenič. Samo ustnice so izdajale, da gre že v zrela moška leta.
Tudi princ je opazoval njo. Zanimal ga je ta vampirski obraz, ki je že postal vsakdanji zaradi kupčevanja z ljubeznijo, bleda izpita lica, nizko čelo, ki ga pokrivajo orni lasje in ustnice, ki so kakor krvava brazgotina. In zdelo se mu je, da je obraz te ženske skoraj privlačen.
Avto je obstal. Odvedel jo je v vilo in ji pomagal sleči borni plašč. Izza vrat se je culo razigrano smejanje. Odrinil jih je. Dekle je presenečeno obstalo na pragu. Zmedli so	jo	sijaj,	luč in	cvetice, redko sadje	na	mizi	in leskečoči
se lestenci, ki so	kar	vid jemali.	Trije
gospodje in štiri	dame so	bili v	dvo-
rani. Dame so bile lepe, gospodje razigrani.
Pozdravili so novodošleca. Princesa, ki je bila svetlolasa in nežna kakor pomladna roža, je dekletu ponudila stol. Potem so jo jeli izpraševati. Tako je bila vsa iz sebe, da je komaj odgovarjala. Šele ko jo je pogrel šampanjec, jo je pustila zadrega.
»Ne vem, kje sem«, je dejala, »samo to vem, da človek, ki ima ta dom, ne more biti siromak. Povej, ali je tvoj?«
Princ se je smehljal. Sklonila se je čezenj in opazovala prstan na njegovi roki. Krona se je svetila na njem.
»Čestitam ti! Vsaj baron ali grof mo-
*ern!E« 'JuTra
ggTiBMaiMHrTiMiiV .r *?2lwwaw
Športne
V TEKMOVANJU ZA PRVENSTVO LN ISSK MARIBOR SK CELJE, SK ŽELEZ IGRALA NEODLOČILNO. — KOLESAR USPEH MARIBORSKIH MOTO
Včeraj so se vršile tri tekme za prven stvo LNP, in sicer so se srečali v Mariboru SK Rapid in SK Svoboda, v Celju ISSK Maribor in SK Celje, v Čakovcu pa Čakovečki SK in SK Železničar. Ker je LNP določil pričetek vseh prvenstvenih tekem za 15. uro in ker je bilo včeraj deževno vreme, so se povsod tekme končale skoraj v popolni temi. V Mariboru in Celju sta se tekmi odigrali v najlepšem redu, v Čakovcu pa je prišlo do velikih izgredov tako, da je moral sodnik tekmo predčasno prekiniti.
Prvenstvena podzvezna tablica nudi po četrtem kolu naslednjo sliko:
CSK	3	2	1	0	12:2	5
Celje	4	2	0	2	6:6	4
Železničar	2	1	1	0	4:3	3
Maribor	2	1	1	0	5:4	3
Svoboda	4	1	1	2	8:20	3
Rapid	4	1	0	3	9:10	2
Hermes	1	0	0	1	2:3	0
V naslednjem naša poročila:
SK Rapid: Kosem, - Barlovič, Antoličič,-Fučkar, Seifert, Golinar,-Heller, Prinčič, Baumel, Klipsteter, Pišof.
SK Svoboda: Dražbaher, - Novak, Strnad, - Dvoršak, Tkalec, Filipec, - Se-linšek, Tičar, Dasko, Štern, Dasko. Igrišče SK Rapida. Občinstva okrog -100. Sodnik g. Jančič.
Zmaga SK Rapida ustreza poteku igre, razlika golov pa je malce previsoko izražena. Obe moštvi sta igrali zelo fair, kar je tudi zasluga energičnega sodnika, ki je vsak poizkus preostre igre v kali zadušil. Najboljše moči je imela Svoboda v ožji obrambi, Rapid pa v napadu.
Goli so padali v naslednjem redu: Klip steter v 12. minuti; 1:0 za Rapid. Štern izenači v 14. minuti. V 36. min. doseže Svoboda vodstvo po Sternu, a Rapid v 44. min. izenači po Baumlu. V drugem polčasu postavi Prinčič v 2. min. 3:2 za Rapid. V 15. min. izenači Tomažič, v 16. min. postavi Biki ml 4:3 za Rapid. V 20. min. zviša Bauml z 11 m rezultat na 5.3 v 34. min. Prinčič na 6:3 in v 40. min. postavi Barlovič s prostim strelom iz 16 m končni rezultat 7:3.
Sodil ie g. Jančič sigurno in objektivno.
Predtekma rezerv Svobode in Rapida je s 3:3 (0:2) ostala neodločena. Sodil je g. Nemec.
Dopoldne sta igrali mladinski ISSK Maribora in SK Rapida za jubilejni pokal ISSK Maribora. Tekma se je končala neodločeno 3:3 (1:3). Sodil je gosp. Kopič.
raš biti. Ali je to tvoja žena?« Premerila je princeso od glave do nog in potem rekla: »Tej bi se pri nas godilo! Nikoli bi ne bila sama. Nekaj ima na sebi, kar moške vleče.«
Princesa je zardela pod njenim pogledom, ki je bil podoben sodnikovemu. Drugi, ki so se pri tem zabavali, so se zadovoljno smehljali.
Princ ji je nalil veliko čašo likerja, da bi še bolj odvozlal njen jezik. Začela je pripovedovati dogodivščine, ki so se odigrale v njeni sobi. Ena izmed prijateljic princese je hotela videti njen tetovirani hrbet. Z mrzlično kretnjo je odpela naramnico svoje rdeče srajce in pokazala delo ljubimca, ki ji je izginil. Premerila je princa in divje rekla: »To je bil fant — skoraj takšen ko ti«.
»Kaj je bilo ž njim?«
»Na Marni je padel. Ti si bil takrat na rivieri, kaj?«
Pogovarjali so sc, sluge pa so servirali kosilo. Vsi so se norčevali in smejali njenim spominom v odurnih besedah. Tudi ona se jih je privoščila na svoj način. Njim se je zdelo to smešno. Eden izmed častnikov je pripovedoval o ropanju apašev na fronti Dame so se bale. Princesa se je zaljubljeno pritiskala k možu.
Potem so vstali. Princ je stisnil pocestnici skrivaj sto frankov v roko.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj čudnega. Dekle je stopilo k mizi. S hripavim smehom, ki je vzbudil grozo pri veselih
včerajšnje
3 JE RAPID PREMAGAL SVOBODO, MČAR IN ČAKOVEČKI SK PA STA 5KE DIRKE V MARIBORU. — LEP :iKLISTOV V LJUBLJANI.
ISSK Maribor:SSK Celje 2:1 (1:1).
ISSK Maribor je gostoval včeraj v Celju in odigral proti tamkajšnjemu SSK Celju podzvezno prvenstveno tekmo, ki jo je zasluženo odločil v svojo korist. S tem si je pridobil dve dragoceni točki, ki sta mu pripomogli, da se je povzpel na četrto mesto prvenstvene tablice.
ISSK Maribor je nastopil v naslednji postavi: Gomol Mirko, - Korent, Najžar-Žane, Gomol Stanko, Herman - Priver-šek, Kirbiš, Miloš, Dušan, Drago. — Moštvo je podalo tokrat požrtvovalno in taktično dobro igro. Žal, da igra ni bila tudi bolj koristna, ker bi sicer moral Maribor zmagati z večjo razliko golov. Nadvse požrtvovalno je igrala obramba, ki si je znala iz še tako kočljivih situacij poiskati rešitev. Debiit Gomola v golu se je obnesel, čeprav gre dobljeni gol na njegov račun. Je pa zato v nekaj dru gih primerih uspešno interveniral. V kril-ski vrsti je bil izvrsten Gomol Stanko, ki je bil do konca tekme hrbtenica moštva. Presenetil je napad, ki si je ustvari! kopico zrelih prilik. Da ni prišlo do realiziranja vseh, je to krivda nespretnosti igralcev, deloma pa sodnika, ki je večkrat neutemeljeno piskal offside. Moštvo je igralo fair in se ni dalo izzvati po nasprotniku, ki je večkrat poizkušal s sirovostmi.
SK Celje je igral prav tako borbeno. Dober je bil vratar in oba branilca, medtem ko ostale formacije niso nudile kaj posebnega.
Tekma se je odigrala na povsem razmočenem terenu in je ves čas tekme deževalo. Prvi gol so dosegli Celjani v 10. minuti po krivdi vratarja, ki mu je že vlovljena žoga zdrsnila v gol. Maribor je izenačil v 20. minuti po lepem strelu Žaneta. Zmagonosni gol za ISSK Maribor je zabil v 4. minuti drugega polčasa Miloš. Maribor je napadal še do konca igre, pričel pa je tudi z zavlačevalno taktiko, — ki se je obnesla.
Sodil je g. Oberlintner iz Laškega. — Tekmi je kljub slabemu vremenu prisostvovalo okoli 400 ljudi, ki so živahno sledili poteku tekme.
SK Železničar.-Čakovečki SK 1:1 (1:0).
Mariborski Železničarji so odigrali vče raj prvenstveno tekmo na vročih čakov-ških tleh in kljub težkim okolnostim izsilili po neregularnem poteku remis.Ker ni to prvič, da se tekme v Čakovcu kon-čavajo z neljubimi incidenti in da so gostujoča moštva kot sodnik izpostavljeni
ljudeh, je raztrgala bankovec in zagnala drobne koščke -'vetje.
»Ne, ne«, je v z'.	in oči so se ji
zaiskrile. »Kar sam, .jte denar! Pljunem na tvoj stotak. Zabavala sem vas, pripovedovala sem vam zgodbe o pocestnicah in zvodnikih . . . Groza vas je bilo. Senzacijo ste imeli. Tudi jaz bi jo imela rada zase.«
Vsi so utihnili.
Zenske so bile blede, možje nemirni. Hoteli so napraviti hiter konec, pa ga niso več mogli. Ženska je skočila kakor divja zver k princu. Stisnila ga je k sebi, vzela njegovo glavo med svoje drhteče roke in pritisnila svoje ustnice na njegove. Strašen je bil ta poljub, kakor bi sesal življenje iz duše. Poljub, ki razgreje strasti in jih razburka do viharja.
Princesa je kriknila. Opotekla se je in nekdo jo je prestregel. Drugi moški pa se niso upali dotakniti se slabotne ženske. Niso mogli.
»Zdaj«, >3 dejala, ko je princa izpustila, »zdaj sem plačana. To mi je do-velj.«
Obrnila se je k princesi in sovraštvo je zagorelo v njenih očeh: »Njegove ustnice sem imela in zadovoljna sem, ker ne bosta nikoli, zapomni si, nikoli, vzlic razkošju in bogastvu, pozabila ne on ne ti mojega poljuba . . .«
Odšla je, in skozi priprta vrata so še zmiraj čuli njen odsekani smeh.
Stran 4.
Mariborski »V oče r n I1t« Juifra
V Mariboru, dne 5. XI. 1934.
A. K. Grln:
Bogastvo
Roman.
Po tako nenavadnem pozdravu je tujec začudeno strmel trenutek vanj, potem se je obrnil proti pevki. Ko je hotela gospi-ca Aspinwallova spregovoriti, jo je prehitel umetnik:
»Signorina Valdi, dovolite, da vam predstavim gospoda Degrawa iz Clevelanda«.
Vsi so se začudeno spogledali. S tem imenom dama ljudem v hiši svoje prijateljice ni bila znana. Da jo nagovori sedaj s tem imenom, je izzvalo obče začudenje in radovednost. Na to je bil umet nik pripravljen, kar se je zdaj zgodilo ir. mu skoraj vzelo oblast nad samim seboj: bil je izraz velikega razočaranja na obrazih obeh predstavljenih. Tujec je pričakoval, da sliši drugo ime; a tudi signo-rina je bila nezadovoljna s tem, da se prikrije njeno pravo ime, kar je takoj pokazala.
»Zdi se«, se je obrnila smehljaje k umetniku, »da ste pozabili, da sem odložila to ime, ko sem nehala biti operna pevka. Prej sem se imenovala signorii;a
Valdi, a sedaj se imenujem Jenny Rogers«.
Kocka je padla. Tujec se je oddahnil, umetnik pa je bil ves obupan. Odklonila je varstvo, ki bi ji naj dalo njeno umetniško ime, ter je dvignila oči zadovoljno ir. zaupljivo k tujcu. Njen prijatelj je to opazil in postal vedno bolj nemiren; potegnil je takoj gospico Aspinwallovo vstran in ji v strahu zašepetal:
»Zame je bilo nadvse važno, da se gospodična Rogers tujcu ne predstavi s pravim imenom, zato moja nevljudnost njemu nasproti, ki vas je morda iznena-dila. N j zaupam temu človeku. Ali sto tudi popolnoma gotovi, da je to tisti, ki vam ga priporoča Morris?«
Začudeno ga je gledala, a predno je mogla odgovor ii, je bila poklicana drugam, in ni se našla prilika, da bi nadaljevala pogovr^. Večer je potekel v neprisiljeni zabavi; če so umetnikove besede vzbudile sum gospodinje proti tujemu gostu, ni bilo razvidno iz njenega vedenja; zadnji vsaj ni pogrešal na prijaznem sprejemu r.ičesar. Po svoji pri-kupljivi zunanjosti — razen umetnika, je bil najlepši mož v dvorani — in z živahno zabavo si je znal pridobiti naklonjenost skoraj vseh gostov, in čeprav so veljali pogledi večinoma lepi signo-rini, je tudi ostali družbi posvečal svojo pozornost.
Ko je bila ura deset, je vstal, se viju-dno zahvalil gospodinji za prijetni večer, ki ga je preživel v tem krogu, in izrazil upanje, da jo še obišče. Poslovil se je od ostale družbe in ozrl še enkrat ■na signorino s pogledom občudovanja.
Po njegovem odhodu je kar vršelo vprašanj, večinoma ugodnih sodb in raz nih domnevanj.
V kotičku pri oknu se je med tem umetnik vneto pogovarjal s svojo izvoljenko:
»Moje prizadevanje je bilo, da vas varujem pred možen; on, nihče drug, je kriv nesreče, ki je zadela deklico z imenom Jenny Rogers. To sem vedel, kajti vedel sem, da ima isto ime kakor jaz. A vi nisfp hotel! razumeti mojih nan:i-gavanj vi onemogočili moja prizadevanja in ste se mu dali spoznati.«
»In kaj je slabega na tem? Sicer sem tudi slišala o onih zgodbah, a to je popolnoma nemogoče, da bi ta gospod imel kaj s tem opraviti. To mora biti nesporazum, ker gospod nikakor ne izgleda tako, da bi se ga mogel kdo bati.«
»Tudi vi ga zagovarjate, signorina? Za Boga, tudi vas je omamil s svojim hlinjenjem in svojim dvorjenjem. Ne morem verjeti. Pomislite vendar, mogoče je morilec!«
»O ne, gotovo ni!« je odgovorila z vnemo in bi še nekaj pristavila, da ni
pristopila gospica Asphrvvallova, ki je hotela izvedeti od umetnika, kaj naj bi pomenilo njegovo tajno svarilo. Umetnik ie izprevidel, da ne more potrditi svojih slutenj, če r.ima očitnih dokazov v rokah, zato je odgovoril bolj po ovinkih:
»Ta gospod mi ni osebno znan, samo toliko vem, da si je človek s tem imenom pridobil v Newyorku neljub sloves. Nastop tujca sicer ne potrdi domnevanja, da je on tisti, zaradi katerega je imela policija že toliko opravka!«
Gospica Aspin\vallova je potegnila pis* mo iz žepa. »To je na vsak način pisava in podpis mojega prijatelja. Priporoča mi gospoda Degrawa kot moža iz dobre in poštene rodbine. Nimam najmanjšega povoda dvomiti o njegovih podatkih in ga ne sprejeti v svoji hiši.«
Umetnik se je priklonil in zadeve ni več omenil. Čutil je, da se je prenaglil in da je padla zdaj nanj senca, zlih slutenj pa se ni mogel ubraniti. Tudi zmagoslavni obraz sigr.orine ga je vznemirjal. Ce ga ljubi, kako jo more veseliti zmaga njegovega tekmeca? Ali ga ljubi resnično — ali je njena naklonjenost, j na katero je že sigurno računal, dobila drugo smer? Ali bo ta smeli vsiljivec, j ki je povzročil že toliko gorja, še njegovi ljubezni sovražno zastavil pot?
(Se bo nadaljevalo.)
sirovostim publike, bi bilo želeti, da se tudi v Čakovcu napravi v tem oziru red. Bil bi zato že skrajni čas, ker je prav včerajšnja tekma resen memento. Publika se je namreč vedla tako nedisciplinirano, da je večkrat vdrla na igrišče, se lotila dejansko sodnika, da je moral ta predčasno zaključiti igro.
Nasprotnika sta nastopila v naslednjih postavah:
Železničar: Švajgbofer, - Frangeš II.,
Antoličič, - Ronjak, Franigeš L, Škof, -
Lešnik, Viko, Eferl, Pavlin, Habrt.
ČSK: Jelenič, - Vampi, Janič, - Takač,
Galovič, Mehovec, - Fehojnik, Vogri-
nec, Baščevič, Megla, Vaš.
Železničarji so bili boljše moštvo in so bili v prvem polčasu v premoči. Napad pa je preveč kombiniral in tako ni dosegel večjega uspeha. Tudi v drugem polčasu so prevladovali Železničarji v začetku, potem pa so pritisnili domačini in tudi izenačili. Po poteku bi si Železničarji zaslužili zmago. — Do neljubega in mučnega incidenta je prišlo par minut pred koncem. Igralo se je že v popolni temi. Ko sodnik g. Reinpreeht ni hotel priznati domačinom kornerja, so ga isti streljali kar na svojo pest m dosegli iz njega tudi gol. Seveda sodnik gola ni mogel priznati. Tedaj je vdrl na igrišče del publike in se dejansko lotil sodnika, ki je takoj nato predčasno odžvižgal konec tekme.
Kakor smo izvedeli, bo SK Železničar vložil na merodajnem mestu protest in zahteval analogno svoječasnemu sklepu JNS glede po publiki prekinjene tekme Maribor:Ilirija, verificiranje tekme s3:0 v icorist Železničarja.
Ostale nogometne tekme.
Beograd: BSK:Cor.cordia (Zagreb) 2:1 H :1).
Zagreb: Gradjanski Jugoslavija (Beograd) 3:0 (1:0).
Split: Hajduk: H aSk 2:1 (2:0). Tekme v Beogradu, Zagrebu in SpHhi so bile za pokal JNS.
Varaždin: Slavija:Železničar (Zagreb) 3:1 (2:1). Prva odločilna tekma za prvenstvo ZMP. Druga se bo vršila v Zagrebu. Zmagovalec bo moral igrati i Oradjamskim eliminatorni tekmi za državno prvenstvo.
Ptuj: SK Mura:SK Drava 2:1 (2:0). Tekma za prvenstvo ljubljanskega druge gega razreda. Sodil je g. Vesnaver iz Maribora.
Ljubljana: GraifSka: Sla vi ja 1*5:0 (7:0). Tekma za prvensvo ljubljanskega drugega razreda.
Gradec: Sportklub:GAK 2:1 (0:0); FC Graz:Siidbalvn 3:1 (1:0); Donawitz: Sturm 8:2 (3:0); Kaipfei»beng:Austria ki (tl :0). Prvenstvene tekme
Kolesarska dirka za prvenstvo Maribora na dirkališču
Včeraj dopoldne je priredil SK Železničar na svojem igrišču kolesarske dirke za prvenstvo Maribora na dirkališču. Na sporedu, sta bil še dve dirki, in sicer dirka na 50 krogov in tolažilna dirka na 10 krogov. Zaradi izredno slabega vremena je dirkam prisostvovalo le malo občinstva in tudi prijavljeni dirkači se niso polnoštevilno odzvali. Rezultati posameznih dirk so bili naslednji:
Dirka za prvenstvo Maribora na dirkališču: (20 krogov, 8800 m): 1. Štefan Rozman (SK Železničar) v času 17 minut 5 sekund; 2. Šunko (Maraton) 17:6.1; 3. Kemperle (izven konkurence) 17:8; 4. Paradiž (Slovenjgradec) 17:15.
Glavna dirka (50 krogov, 32.000 m): 1. Štefan Rozman (SK Železničar) v času 46 minut 52 sekund; 2. Šunko (Maraton) 46:54 ; 3. Kemperle (izven konkurence) 46:58; 4. Cajnko (Slovenjgradec) 47:06.
Tolažilna dirka (10 krogov, 4400m): 1. Sojič (Maraton) v času 8 minut 26 sekund; 2. Cajnko (Slovenjgradec) 8 minut 45 sekund.
Zmagovalci posameznih dirk so prejeli nagrade kluba, zmagovalec v dirki za prvenstvo Maribora Štefan Rozman pa je prejel krasen pokal tvrdke Šport — Divjak.
MARIBORSKI MOTOCIKLISTI SE UVELJAVLJAJO.
V Ljubljani je včeraj priredil ŽSK Hermes v proslavo svoje l‘51etnice motociklistične dirke, pri katerih so startali tudi Mariborčani, člani »Peruna« in mariborskega »Motokluba«. Prireditev je Moto-zveza izkoristila tudi za slovesno zaobljubo motociklistov in funkcionarjev. Po pozdravnem krogu peš z ugasi5mi motorji, so se postrojih motociklisti -u funkcionarji pred tribuo, zavito v črnino in pred poprsjem blagopokojnega kralja Aleksandra. Predsednik Moto-zveze g. Gorjanc, je nato nagovoril športnike in občinstvo in naposled zaobljubil športnike. Nato so se vršile dirke, ki so se končale z naslednjimi rezultati:
1. dirka motorjev do 250 ccm (6 krogov): 1. Slavko Čerič (Motoklub Maribor) 3:17 ena petina; 2. Hinko Čerič (Mo toklub Maribor).
2. dirka motorjev do 350 ccm: (6 krogov): 1. Hinko Čerič (Maribor) 2:43; 2. Kopič-Kralj (Zagreb) 2:51; 3. Slavko Čerič (Maribor) 3 minute.
3. dirka motorjev do 500 ccm: (6 krogov): 1. Starič (Hermes) 2:58; 2. Lužnik (Perun, Maribor) 3:29.
4. dirka motorjev do 500 com, turing (6 krogov): l. Kopič-Kralj 3 min.; 2. Slavko CeriČ 3:07; 3. Šoštarko (Zagreb) 3:10; 4. Lužnik (Perun) 3:22.
5. dirka motorjev do 500 ccm, šport: (6 krogov, druga vožnja): 1. Starič 2:27;
2. Babič (Zagreb) 2:47; 3. Šoštarko 3:48; 4. Pollak (Ilirija).
6. dirka motorjev do 350 ccm, šport (6 krogov, druga vožnja): 1. Cicar (Zagreb) 2:51; 2. Hinko Čerič 2:54; 3. Kopič -.Kralj 3 min. 4. Lužnik.
7. dirka vseh motorjev do 1000 ccm (6 krogov): 1. Starič 2:30: 2. Slavko Čerič 3:31.
Krmilnica za siničke
Siničke so naše najboljše ir. najzaupljivejše prijateljice in sodelavke v sado-nosnikih in vrtovih. Celo leto obirajo škodljivi mrčes in čistijo nasade, zato gotovo zaslužijo, da se jih pozimi spomnimo, da jim polagamo potrebno hrano.
Najenostavnejša krmilnica za siničke je lonček za cvetice in srednje debela veja z zelenim vršičkom. To vejo vtaknemo z debelim koncem skozi luknjo lončka, na pretaknjenem koncu veje pa pritrdimo vrvico, žico ali kavelj. Na zeleni vršiček sinička prifrči in obsedi. Postranske vejice v lončku porežemo.
Za 1 kg hrane porabimo 130 dkg loja, 15 dkg zmletega kruha, 10 dkg zmletega mesa, 20 dkg celega in 10 dkg natrtega konopljinega semena, 10 dkg celega in 5 dkg zmletega makovega semena, 10 dkg prosa, 5 dkg ovsa, 5 dkg suhih bezgovih jagod, 5 dkg solnčnic in 5 dkg mravljinčjiih jajc. To vse pomešamo v raztopljenem loju. — Kdor noče tolike
zmesi, sestavi mešanico loja, drobtinic, konoplje, maka, solnčnic in prosa.
S to zmesjo zalijemo lonček od znotraj in ko se loj strdi, ga obesimo z odprtino navzdol na kako vejo ali na okno. kamor ne more mačka.
Siničke kmalu najdejo krmilnico. S svojo plezalno umetnostjo nas bodo razveseljevale ter s tem poplačale našo skrb. Vse odpadke najde in pozoblje vrabec, tako da se nič ne izgubi.
Žena z dvojnim srcem.
Mnogo je na svetu sovražnikov zakon skega stanu, ki pa vendar potrpežljivo prenašajo zakonski jarem.V Ameriki ie dvignila mnogo prahu afera igralke in pisateljice Vivie Teshmanove, o kateri se je izvedelo šele po smrti, da je bila omožena in da je imela dva otroka. — Igralka je bila znana kot velika sovražnica moških, tako da so krožili o njej na ta račun razni dovtipi in celo popevke. Pa r.e samo to, Teshmanova je rada pisala proti zakonskemu iarmu strupene kozerije, v katerih je napadala nesmisel, zastarelost in okostenelost zakonskega stanu. Dolžila je pa v prvi vrsti moške, ki se kot zakonski možje počutijo dobro samo. čs jim žene priznajo vlogo gospodarjev. V Ameriki, kjer so ženske visoko izobražene, ie zakonskega stanu konec. Teshmanova je zaslužila mnogo denarja kot gledališka igralka, pa tudi kot pisateljica. Vse svoje premoženje je zapustila možu i'i svojima otrokoma, o katerih pravi v oporoki, da se mora samo njim zahvaliti, da ni bilo njeno življenje brez vsebine. Vse kaže, da je bila Teshmanova vzorna zakonska žena, da je imela rada svojega moža, kot pisateljica je pa strupeno napadala zakonski stan ir. moške.
Dama In šofer.
Dama stopi iz avtomobila in da šo feriu napitnino, rekoč: Privoščite si kozarec vina na moje zdravje.
Šofer: Hvala, toda milostiva je tako bleda, da se bojim, da ga bo en kozarer premalo.
Rmzno
4. T. SOKLIČ „
Zastopnike sprejmem
to kal
VELIKO SKLADIŠČE.
primerno za delavnice, in 3 garaže, posamezne ali skupno, tako! oddam. Vpraše se v kinu Union.	4544
Kupim
KUPUJEM
po najvišji dnevni ceni vsako vrstno pohiStvo kakor tudi obleke, perilo in čeviie. — Koroška cesta 3.	4543
Stanovanle
NA STANOVANJE
sprejmem solidno gospodično Orožnova ul- 5.	4513
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 15, dvorišče, levo.	4540
__ Službo liie
GOSPODIČNA
s 4 razredi meščanske šole In enoletnim trgovskim tečajem, z znanjem slovenskega hrvaškega in nemškega jezika, stenografije, strojepisia in nekaj prakse, želi službe v pisarni ali trgovini- Naslov pove uprava lista. 4538
Kupujte svoje po« trcbiOn« pri nailh inserentih I
tedoja	»Jetra«	v	LjabHaet;	predstavnik	izdaja+elia	in	urednik:	RAD1V0J	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d>	predstavnik
STANKO DETELA v Maribora