STUDIJSKA BIBLIOTEKA L JU? L J A *.' A * St* 115 Poštnina poračun] ena (C, C. con la porta)_W Iflti, t torek. IS, Wa|a 1M8, - L«tO VI« Posamozna Številka 30 cent_L etri k LIH L* fcha* r«aki d« ponedeljka. Naročnina: u1«hcL^ HB fl^ đŠ i^HI Ur.dniitro m upravniitvo: Trat (3). ulic. S. Francco d'Assiai 20. T»- M^TC^t^^^K^o lato L 75.—, t inoiematTO —m*. ■ ^^^^ ^^ ^^^ ™on U-57. Dopisi naj ri polfljajo izključno uredmitvu, ogl^ ~kla- L 6 30 - Po^me^T^^® 30 st. - Oglawina za 1 mm proator* ^BM ■ ■ » / « ■ « denar pa upramlibru. Rokopisi .e ne vračajo. Nefrankirana . 1 ...rjSiP^Bl vske in obrtne ogla« L 1-—, za oamrt- ^^^ ■ ■ ■ ■ ■ ■ •• •P^emajo. - Laat, založba in tisk Tiskarne «Edino>U. vTT , SMaOri-SO. oglase denarnih zarodov L ^Lmk ■ ■ ■ PoduredaiJtro ▼ G o r i c i: ulica GCoeufc Carducei It. 7, L n. TeleL St. 327, ^ ^T^gM^rvi Strani L Z- HHH ■ ■ ^^^^ Si davni in odgovond urednik: proL Filip Peric —- »o zadnjih dosodKlh na Kitajskem Razburjenje in vznemirjenje, U so ga povzročale v preteklem tednu vesti iz Kitajske, se je nepričakovano popolnoma poleglo. Sicer beseda «nepričako-vano» morda ni popolnoma na mestu, kajti vsi glavni dogodki v tej brezkončni kitajski zmešnjavi se razvijajo na način, da je iznenađenje in presenečenje nekako glavna lastnost tega «razvoja». In to ne velja samo s stališča oddaljenega evropskega opazovalca, temveč tudi s stališča onih, ki kitajske dogodke doživljajo od blizu, ki so v njih samih. To je najlepše pokazal lanski nastop vrhovnega poveljnika nacionalističnih čet generala Čang-Kaj-Šeka proti Rusom, ki so bili do tedaj njegovi najintimnejši svetovalci. Ko je dosegel prvi važnejši uspeh na svojem pohodu proti severu z zavzetjem Šangaja — pri čemer je imel za zmago glavno zaslugo ruski general Galin, ki je vodil vse operacije — je prišlo v kitajski narodni stranki do znanega razkola, katerega posledica je bila ta, da so morali vsi Rusi zapustiti svoja važna mesta, ki so jih^zavzemali kot svetovalci v .vojaški in politični u-pravi Kitajske. Drugi dogodek, po katerem je bil iznenađen svet, je obstojal v tem, da veliki uspehi južnih čet niso bili o-venčani z utrditvijo enotnosti in sloge nacionafistov, temveč se je prej enotna južna Kitajska zopet razcepila v več taborov in namesto ene vlade so se pojavile hkratu kar tri. Toda vse to je, kot rečeno, na Kitajskem sedaj normalno, je nekako pravilo. Povsem normalno je torej tudi dejstvo, da se je zadnja kitajsko-japonska kriza, ki je povzročila prejšnji teden takšen krik, razblinila v nič, da je v tem pogledu zopet «mirna Kitajska». Boji, do katerih je prišlo v Tsinanfu-ju med četami generala Čang-Kaj-Šeka in tamkajšnjo Japonsko posadko, so v stvari i-jte narave, kot so bili lansko le-♦ jo boji med Angleži in Kitajci povodom zavzetja Šangaja. Dasi je šlo pri Tsinanfu-ju za prave bitke, se vendar o vojni ne more govoriti, kajti Japonci se nahajajo na Kitajskem v istem položaju kot vsi drugi inozemci. Imajo namreč svoje koncesije, do katerih so prišli potom »pogodbe« s kitajsko vlado. V teh koncesijah so ustanovili njihovi državljani obsežna industrijska in trgovska podjetja, ki predstavljajo sistem mogočnih interesov in številnih naselbin. Povsod, kjer so napredovale nacionalistične čete, so napadale tudi ■te koncesije in pri teh prilikah je prihajalo do izgredov in pobojev. Japonci, ki so predvidevali nadaljnje zmage nacionalistov nad severnimi četami, so se dodobra pripravili in so izgrede že v začetku udušili z odločnim nastopom, ki se je zaključil s tem, da so bili Kitajci pregnani iz Tsinanfu-ja, ki je važno želez, in trgovinsko središče, koder gre ves promet iz največje japonske koncesije Tsingtao, nekdanje nemške naselbine, katere so se Japonci polastili v času svetovne vojne. Radi prej omenjenih mednarodnih pogodb o koncesijah in drugih pravicah inozemskih dr-rŽav podobne vojaške operacije inozemskih Čet so in niso vojna. Vojna so, ker teče kri, a zopet niso vojna, ker s tem druge države le branijo «pravice», ki jim jih je priznala osrednja kitajska vlada s pogodbami in ki so v veljavi dotlej, dokler se te pogodbe ne odpravijo. Kljub temu pa imajo zadnji dogodki na Kitajskem velik mednaroden pomen, ker je bila Japonska primorana zavzeti ob tej priliki jasno stališče napram kitajskim dogodkom na eni strani, na drugi pa tudi napram občutljivosti drugih držav. Kar se tiče prve točke, se je pokazala odločna volja Japonske, da ne -dovoli, da bi se državljanska yojna razširila tudi na bogati polotok Šantung, kjer je glavni sedež njenih interesov. Kot znano, se je bila Japonska tega dela Kitajske ob času vojne popolnoma polastila in je mislila tudi na aneksijo. Toda v 1. 1922. je na washingtonski konferenci morala odnehati od tega načrta ter pokrajino vrniti Kitajski, predvsem po zaslugi Združenih držav. Tudi zadnji boji so vznemirili predvsem washingtonsko vlado, katera se je pomirila še le, ko je dobila zagotovila od japonske vlade, da ta poslednja nima nikakih osvojevalnih ciljev glede Kitajske. Navidezno popolnoma odsotna je pri vseh teh dogodkih Rusija. Vendar pa je gotovo, da bo nova poostrena napetost med Kitajci in Japonci predvsem v prid njenim gospodarskim in moralnim interesom na Kitajskem. Saj je pretekli teden tožil indonski «Times», da ima od kitajskih zmešnjav edino korist pravzaprav Rusija, kateri da ni toliko mar za to, da bi uvedla na Kitajskem komunistični režim, temveč so njeni pogledi obrnjeni v severno Mongolijo in v kitajski Turkestaiv Prvo deželo si je dejanski anektirala — pravi londonski list — a v drugi, ki živi radi državljanske vojne že popolnoma svoje življenje, je njen vpliv — trgovinski in politični — tako ftiogočen, da se ne bo dal več izpodriniti. Zaključltev mednarodnega prometnega tonoma Govor načelnika vlade on. Mus-sollnlja RIM, 14. Včeraj se je vršilo v palači «Doria» poslednje zborovanje 21. mednarodnega prometnega kongresa. Po tehnični seji, na kateri so razni poročevalci govorili o tramvajih, o telefonskih in brzojavnih kablih in drugem, se je vršil občni zbor. Sklenjeno je bilo, da bo o dnevu in kraju prihodnjega kongresa odločal svet udruženja. Inž. Va-lecchi je predlagal, naj bi se na prihodnjih kongresih pripustila kot uradni jezik tudi italijanščina. Predsednik Lancker je inženirju zagotovil, da se bo njegov predlog skrbno proučil. Pred zaključkom kongresa je .prispel v dvorano načelnik vlade on. Mussolini s svojim spremstvom. Navzočni so mu priredili velike ovacije in predsedujoči ga je pozdravil s toplimi besedami. Načelnik vlade je nato spregovoril naslednje besede: «Pri-hajam na zaključno zborovanje vašega tako važnega kongresa, čigar delovanje sem skrbno zasledoval, da vam izrazim svojo živo simpatijo. Včasih se vršijo razprave o koristi mednarodnih kongresov: jaz mislim, da so takšno razpravljanje že nadkri-lila dejstva. Vsaj v dveh ozirih so kongresi koristni: predvsem radi medsebojne izmenjave znanstvenega in tehničnega znanja; na drugi strani pa so osebni stiki in možnost, da se boJjše spoznamo, velike važnosti tudi v strogo političnem oziru. Treba je, da se osebe spoznajo, da se bodo tudi naTodi mogli medsebojno razumeti. » On. Mussolini je govoril nato o važnosti prometnega vprašanja, nakar je tako-le zaključil: e več ljudi. Kot poročajo listi, se vojaštvo v garnizijah severne Nemčije pripravlja na eventualen alarm za slučaj neredov pri volitvah, ki se bodo vršile čez teden dni. fr bojev nedltaiti io Japonci Kitajska nasilja in grozoto LONDON, 14. Boji med Kitajci in Japonci v Tsinanu so docela ponehali. Načelnik japonske vlade Tanaka je, kot poroča «Ti-mes» celo izrazil upanje, da se bo spor docela poravnal. Japonska bi si rada ohranila prija-tejlstvo Kitajske, ki je za njeno izvozno blago najboljši in najbližji trg. Toda ravno spričo tega bo tudi še nadalje varovala svoje interese na kitajskih tleh. Japonsko zunanje ministrstvo je prejelo celo vrsto fotografij japonskih pohabljencev v Tsinanu. Slike kaižejo Japonce, ki so jim kruti sovražniki slekli kožo do pasu, tudi z glave in lic.' Večinoma so bili Japonci in Ja-ponke mučene ne, da se umorijo, ampak zgolj z namenom, da se trpinčijo. •EDINOST« V Trstu, dne 15. maja 1928 Stabilizacija grške Tala te ATENE, 13. Listi poročajo, da Je ministrski svet odobril tn podpisal dekret o stabilizaciji drahme. Glasom te naredbe se določi vrednost drahme ^v razmerju sa an funt šterling. Grška banka je pričela poslovati z današnjim dnem. Politične beležke Nova brošura Družbe narodov Akcijski odbor Družbe naro-odv je izdal brošuro o vojnih posledicah. Bro&ura navaja, da je stala svetovna vojna vse u-deležene države 1812 milijard zlatih frankov. V proračunskem letu 1926-27 je znašal proračun za deželno brambo v vseh državah, ki so se udeležile vojne, sa>- mo 18.5 milijard zlatih frankov, so korakali starši in sorodniki n*» torej stoti del vojnih stroškov. Izdatki za Družbo narodov, za mednarodni delovni urad in za haaško razsodišče so znašali v minulem letu 15330.000 zlatih frankov, torej 7200 krat manj kakor vojni izdatki. Vojna je zahtevala 10,135-000 fclovešklh žrtev. Istočasno se je 20,850.000 ljudi manj rodilo kakor v normalnih časih. Umrljivost se je pa povečala za 6,015.000, lahko se torej trdi, da se je vojna končala za človeštvo z izgubo 37 milijonov ljudi. Francija izda za Družbo narodov na leto 10 milijonov papirnatih frankov, toliko torej, kolikor znaša zgradba ene same torpedovke. Družba narodov stane vsakega posameznega Francoza na leto le 25 stotink. DNEVNE VESTI SiloUe ttp pođiilata Včeraj se je vršilo v mestni hiši svečano ustoličenje drugega tržaškega podeštata senatorja dr. Pitacca, ki je bil pred dnevi imenovan na to mesto, izpraznjeno po smrti prvega podeštata gr. uff. Karla Archi-ja. Točno ob 12. uri je vstopil v dvorano tržaški prefekt kom. Fornaciari v spremstvu direktorija fašistovske stranke in dr. Pitacca samega. V dvorani zbrano občinstvo, med katerim so bili zastopniki vseh oblastev, je priredilo novemu podeštatu burno ovaeijo, nakar se je začela takoj svečanost z govorom prefekta Fornaciari-ja. Prefekt je orisal zasluge dr. Pitacca kot politika in bivšega upravitelja tržaške občine, s toplimi besedami se je spominjal pokojnega prvega tržaškega podeštata Karla Archija ter izvršil nato uradno ustoličenje z naslednjimi zaključnimi besedami svojega govora: «Ves Trst je pripravljen podpirati Vaše delovanje in ga obdajati s svojim pristankom in s svojim zaupanjem. Ni moglo biti Vaše delovanje deležno boljših in veselejših znamenj. In v tej veri Vas proglašam v svetlem i-menu Nj. V. kralja za podeštata Trsta.» Nato je imel kratek govor inž. Cobolli-Gigli, ki je pozdravil novega podeštata v imenu fašistovske stranke. Za oba gfrvora se je podeštat zahvalil v daljšem govoru, v katerem se je med drugim spominjal pokojnega Carla Archi-ja ter izjavil, da bo svojo težko nalogo, ki jo prevzema, vršil v soglasju s faši-stovsko stranko, v intimnem sodelovanju z vicepodeštati, z zaupanjem na pomoč državnih podtajnikov poslanca Giunte in Suvicha ter vrednega predstavnika osrednje vlade prefekta kom. Fornaciari-ja. Po zaključku svečanosti so priredili prisotni novemu pode-štatu ponovne manifestacije, združene s poklanjanjem številnih šopkov cvetja. Istotako je bil deležen pode&tat ovacij s strani občinstva na trgu Unita, ko je odhajal po ustoličenju iz mestne hiše. Povodom te svečanosti je bila mestna hiša okrašena z državnimi in občinskimi zastavami. Istotako mnoge palače v sredini mesta, občinski uradi in tramvaji. NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED Opozarjamo, da stopa z današnjim dnem v veljavo nov železniški vozni red. Na četrti strani objavljamo čas odhodov in pri-hodov vlakov na onih progah, ki pridejo za naše ljudi najbolj v poštev. kTrt Krt je naš zvesti, marljivi in zanesljivi pomočnik na vrtu, zato bi mu morali prizanašati in bi ga ne smeli preganjati in pobijati. Toda nepoznan je njegovega dragocenega delovanja ga stane večkrat življenje. Nehva-ležnost je plačilo sveta, tako lahko toži krt. Nikdar se ne pojavi ta kopač med živalmi na mestih, kjer ni ne ogrcev, ne črvov. Kjer je mnogo krtin, tam je dobil krt tudi mnogo hrane. Kjer ni zanj nobene hrane, tam ne najdeš tega zemeljskega policista. Krt uniči vse, karkoli uničuje naše rastline in njihove koreninice. Krtova pozrešnost je brezprimerna; niti pol ure bi ga mi sami ne mogli hraniti. Krivična, zmotna obtožba je spravila krta na zatožno klop, ker se je mislilo, da žre rastlinske koreninice. Kjer je pa krt recimo radi krtin nadležen, naj se prežene s smrdljivimi predmeti, ki se vlože v krtine, tako na pr. slanikove glave, košček karbida, cunjica namočena s petrolejem. Omeniti moramo da uživa ori nas krt posebno varstvo, ker ga je goriški prefekt prepovedal preganjati. ŽITNI TRG. Mednarodni poljedelski urad v Rimu je ravnokar objavil p©ro>čilo o stanju, z zimsko pšenico posejane površine v Združenih državah. Posejanih je bilo 19.3 milijonov hektarjev in opuščenih radi slabe pre-zimitve 4.8 milijone hektarjev. Površina, na kateri se bo vršila julija metseca žetev, znaša torej 14.5 mili-joaiov proti 15.3 milijonom hektarjev lanskega leta. Na podlagi teh številk ho znašala žetev ozimi-ne 130.4 milijone kvintalov proti 151.3 milijonom kvintalov v letu 1927. Žetev rži v Združenih državah se ceni na 10 milijonov q proti skoro 15 milijonom q v prejšnjem letu. To neugodno poročilo je bilo na mednarodnih žitnih borzah že pred časom, eskomptirano. Amerika bo pa brezdvomno iz različnih vzrokov skrbela za dviganje pšeničnih cen. Argentinska vlada je objavila svoje prvo poročilo o novi koruzni letini, iz katerega je posneti, da je znašala 77 milijonov q proti 81 >4 milijonom* q v letu 1927. Izvozni prebitek bo po tej cenitvi za 15 milijonov q manjši od lanskega, ki je znašal 58.6 milijonov q. ŽIVINA. Na milanskem trgu, kl je eden izmet* najpomembnejših italijanskih živinskih trgov, se čuti pomanjkanje prvovrstne klavne živine in telet. Gene so spričo te^a precej napredovale. Preteklega tedna je ta trg zaznamoval sledeča notiranja: Voli prve vrste L 4.40— 4.80, druge vrste L 3.90—4.40, tretje vrste L. 3.10—3.80; krave prve vrste L. 4.10—4.70, druge vrste L. 3.20 —4.—, tretje vrste L. 2.40—3.10; bi-ki prve vrste L. 4.10—4.80, druge vrste L. 3.20—4.—; teleta prve vrste L. 6.40—7.50, druge vrste L. 5.50—6.30, tretje vrste L. 4.20— 5.20. Vin* Italijanski trgi stoje v znamenju izboljšanja vinskih cen. Boljše vrsto so skoro že prošle. Tudi v naSi pokrajini je zaznamovati dober odjem belega vina. Kleti trtorejcev se hitro praznijo. Izgleda, da bo čez poletje primanjkovalo domače vinske kapljice. Cene vipavskega vina se gibljejo na podlagi L. 220 —2.40 za hektoliter, franko klet Rojstva, smrti in poroka ▼ Trst« dne 12. maja I9?8 Rojeni: 10; mrtvi: 8; poroke: 4. Iz tržaškega življenja Epilog tragične nesreče do Kontrolo Pogreb dveh mladih žrtev Pomladansko sohnce je v nedeljo popoldne obsevalo na K on tov e-lu veličasten, ganljiv prizor; s svojimi žarki je božalo ogromno množico, ki se jo zbrala, da izkaže poslednjo Čast Nadici Stare in Marici Reja. mlađima žrtvama tragične avtomobilsko nesreče, ki je združila v žalosti obe vasi, Konto-vel in Prašek. Sočutstvovanje prebivalstva radi tragične usode dveh dekletc je prišlo do izraza na izredno ganljiv način pri pogrebu. Menda pač lahko rečemo, da je Kontovel videl malo takšnih žalnih svečanosti. 2e mnogo pred uro, ko se je imela pričeti pogrebna ceremonija, se je začelo zbirati pred hišo žalosti občinstvo, ki «e je gnetlo k mrtvaškemu odru, na katerem sta ležali dve majhni beli krsti, skoro popolnoma pokriti s cvetjem. Okoli 16. ure .se je ob do-nenju mrtvaškega zvona vaške cerkvice razvil veličasten žalni sprevod. Na čelu je korakal oddelek vojaštva 152. pešpolka, za njim je šla proseč k a godba, nato so se vrstile skupine šolskih otrok v krojih; poleg domačih so bili tudi otroci iz Trsta, Barkovelj, Opčin in drugih krajev. Kontoveteki in pro-seški otroci so nosiH vence, ki jih je bilo 16; med temi sta dva imela trakove s slovenskim napisom. Bila sta to venca staršev dveh mladih pokojnic. Ob krstah, ki sta ju nosili dve šestorici dečkov v balil-skem kroju, so korakali orožniki, mestni stražniki ter ženske s svečami. Neoosredn® za vsako krsto (kritnih žrtev, ki sta »i biH seatični Zadaj je sledila ogromna množica občinstva. Navzoča! so bili tudi zastopniki rasnih ohtastev, med njimi tržaški pod prefekt comm. Zaxw coniajto, pokrajinski tajnik fašistovske stranke inž. Cobolli _ Gigli, zastopnik generala fašistovske milice Moz 3wwaija, zastopnik tržaškega šolskega skrbnika: in drugi. Sprevod je krenil počasi proti vaški cerkvici, kjer je domači župnik Josip Križman odpel mrtvaške pesmi m blagoslovil krsti. — Nato je sprevod krenil na pokopališče, kj«r so meti splošnim ga-notjem občinstva, ki je napolnilo blagoslovljeni prostor do zadnjega kotička, položili krsti z zemstkimi ostanki malih pokojnic v skupni grob k večnemu počitku. Lah—lellia trčfla ob tram val Včeraj popoldne okoli 15. ure se je pripetila pred ladjedelnico S. Mar co pri Sv. Andreju huda na-zgoda, ki bi bila lahko imela tragične posledice. Ob tistem času je na tiru, ki se vije mimo ladjedelnice, lokomotiva razmikala železniške vozove. Pri tem se je pomaknila do mesta, kjer se Železniški tir križa s tramvajem. Nesreča je hotela, da je v istem hipu pnivtoizil ondot tramvaj prege št. 2, ki je vlekel za seboj priklopni voz. Uvidevši nevarnost, ki je pretila tramvaju, je zavirač naglo stienil zavore in z druge strani je strojevodja skušal ustaviti lokomotivo; toda bilo je prepozno; lokomotiva, ki k sreči ni vozila naglo, je trčila ob motorni voz in ga močno poškodovala. K sreči potniki, čim so zapazili nevarnost, večinoma naglo poskakaK z vozov, nekateri pa, ki tega niso u-tegnili storiti, so se umaknili k nasprotni steni. Zato in ker se je takonatft* takoj ustavila, nezgoda ni Imata hudih posledic. Rasjeći nI bil nihče; mogoče je kdo sardobil kako prasko, a že ne more httl nič hudega, zakaj nihče ni prišel iskati pomoči ne na rešilno postajo in tudi ne v mestno bolnišnico. Poškodovani voz so kmalu potem zavlekli v tramvajsko remizo v ulici Giulia in promet je bil spet vzpostavljen. Oblast je uvedla preiskavo, da se (kftane, po čigavi krivdi se je zgodila nesreča Nevarna vožnja avtomobila s pijanim šoferjem V nedeljo zvečer okoli 19.30, ko je ▼ bližini konjskega dirkališča na Mootebellu mrgolelo ljudi, ki ae ee vračali v mesto, j>e nenadoma pri vozil po kalinarski cesti navcdol velik tovorni avtomobil; drvel je z veliko naglico in tako neredno sem ter tja, da Hi bilo težko uganiti, da je šofer izgubil oblast nad njim. D očitat so se ljudje začeli v strahu naglo umikati, je mestni stražnik Marcel Barto-II, ki je vršil svojo službo tam blizu in je vse to videl, naglo pohitel naproti avtomobilu, meneč, da se je morda kaj pokvarilo pri motorju in da radi tega šofer ne more ustaviti. Cesta je namreč na tistem mestu precej strma. Toda kmalu je stražnik spoznal, da je vzrok nevarni vožnji čisto drugačen: šofer je bil pijan kot klada Na vpitje stražnika je šofer sicer takoj stisnil zavore, a vendar je avtoimabil zdrčal še kakih 30 metrov predno se je ustavil. Bil je ree že skrajni Čas, kajti sicer bi bil skoro gotovo zavozil med nekatere avtomobile, ki so stali pred dirkališčem in so bili večinoma natrpani s potniki. Šofer j« bil seveda aretiran in odveden v zapor. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Vlom v banko pri belem trnu Vlomilci odnesli okrog ftO.OCO lir V nedeljo, najbrž okrog poldneva, so neznani tatovi vlomili v tukajšnjo podružnico zavochi* «Banca Cooperativai Giuliana» z glavnim sedežem v Trstu. Banka se nahaja v ulici Morelli št. 45. Tatovi, ki so odprli glavno blagajno, so odnesli s seboj 30.302'40 lir denarja in za 23.300 lir vrednostnih papirjev. Tatovi so izrabili priliko, ko je bila banka radi nedeljskega počitka zaprta. Prvi je ugotovil tatvino, in sicer šele zvečer, občinski stražnik Martelanc, ki je opazil, da so bila vrata banke popolnoma zaprta in je bila luč v notranjih prostorih ugasnjena, da-siravno so banke v svrho večje kontrole po noči razsvetljene. Stražnik je obvestil ravnatelja, ki je prišel takoj na lice mesta in zapazil, da je bila blagajna na pol odprta, iz nje pa je bil pobran ves denar; papirji so. bili racmetani po tleh. Poleg omenjenega denarja je izginilo tudi za 200 lir zlatega in srebrnega denarja. Policija išče vlomilce. Brat astram po nesreči brata Zeleni križ je prepeljal v nedeljo v goriško bolnišnico usmiljenih bratov 15-Ietnega Antona Lisjaka iz Planine pri Vipavi. Bil je težko ranjen v trebuh. Deček je kmalu nato v bolnišnici podlegel smrtonosni rani Lisjak je irtev neprevidnosti njegovega 18-letnega brata, ki se je v njegovi prisotnosti igral ž nabito puško. Ta se je sprožila in zadela Antona v trebuh. Koncert donskih kasakov, ki se fe imel vršiti včeraf, se vril danes In jutri Radi železniških zaprek se sinoči ni mogel vršiti napovedan koncert donskih kozakov v gledališču «Vendi». Vršil pa se bo nepreklicno danes zvečer ob 9. ter z različnim programom jutri zvečer. Včeraj zvečer so Dond gostovali v Ljubljani, danes dopoldne pa do-spo v Gorico. Včeraj smo obiskali dva Odposlanca od ravnateljstva zbora, ki sta d-ospela v svrho predpriprav v Gorico. Gospoda sta v imenu uprave zaprosila vse one, ki so včeraj prišli z dežele v Gorico, da bodo prisostvovali koncertu, naj oproste zamudi; povzročeni radi neprevidenih zaprek. — Zbor prihaja s češkega in se je v Ljubljani ustavil le mimogrede. Zbor, ki se je formiral iz skoro samih bivših častnikov ruske carske vojske pred tremi leti v Pragi na Cehoslovaškem pod imenom «Platov», je v poznejših letih izvajal svoje koncerte po vsej Srednji Evropi in predvsem dvakrat na Dunaju, kjer je dosegel sijajen vspeh. Obiskal je tudi Budimpešto, gostoval v Rumutiiji, v Nemčiji, na Poljskem m večkrat v Ce-hoslovaški. Zbor do sedaj ni izvršil Se nobene turneje po Italiji. Iz Gorice bodo kozak i pod vodstvom Kostrjukpva nadaljevali turnejo po Italiji. Obiskali bodo Videm, Padovo, Vicenco, Treviso, Milan, Turtn in Rim. Za ostala mesta še niso odločeni. Zbor, ki bo danee pel v šfcu Verdi, je sestavljen iz med katerimi se najbolj odlikuje sijajni tenor V. Levitchy, ki je bil pred vojno najboljši operni pevec v Peterburgu. Po večini so skoraj vsi kozaki od Dona z Nikolajem Kostrjukovim vred. Po vojni so si izbrali za svojo stalno domovino CehoslovaSko ter skoro vsi končali vseučilišče v Pragi, kjer se nahajajo že Šest do sedem let. Koderkoli je zbor hodil, povsod si jo pridobil z originalno rusko narodna pesmijo simpatije vsega občinstva in dosegel izvanreden u-speh. Glasbeni kritiki so ga povsod hvaliti. Zato je pričakovati, da bo danee tudi goriško gledališče polno občinstva. Programi I. koncerta obsega: 1) Don. Uglazbil po besedah A. Puškina Na pravni k. Pesem opeva lepoto reke Don, katere vode tečejo sredi ruske stepe. Donski kozaki se vrasčajo z dalnih vojnih pohodov ter navdušeno pozdravljajo svojo reko: «Živijo, Don! Oj, živijo Don!» ) «Vdol po PiterskoJ«. Ugiasbil Prigogiv. Ruska narodna pesem. Opisuje trojko ki drči po i moskovskih ulicah in na kateri se vo» nico, ga vrgel jezno na tla in ga * nogo pohodil. Vrh tega da ji je rekel: «Ne smeš tega «ositi». Pričat se sili najprej govorit} iialijansko* ker pa predsednik uvidi, da Abram nI preveč vešč italijanskega jezika, pokliče tolmača. Predsed.: «Kakšen je bil znak?» Priča: «Cisto navaden znak z italijansko zastavo, ki sem ji ga kupil jaz.» «Zafcaj ji ga je po vašem mnenju iztrgal? Ali iz ljubosumnosti?« «Tisto pa ne vem.« «Ali je bil Ludvik fant obtežar* ke?» «Ne vem!» «Ali vas je Ja-zbec vprašal, kdo ji je kupil znak?» «Ne!» Obtoženko: «Jae sem mu sama povedala, da mi ga je kupil on!» Priča pravi, da tegsa ni slišal. Ernesta: «Saj ni mogel slisati, ker je bil več kot pet korakov proč od mene!» Predsednik priči: «Ali niste bili zaljubljeni v obtoženko?» Priča: «Ne, bil sem le taJio njen prijatelj!» Obtoženka: «Po kaj pa je hodil toliko časa v hi3o, če ni bil zaljubljen!« Predsednik pripomni, da je za-, pisniku zapisano, da se je znaki pupomoma poškodoval, ker jo bil poli o jen'» Odv. Sturani; «Kako je to mog o* če, če je znak še cel kot «eorpu4 delicti». Priča Marija Pipan iz Svetega, stara 24 let, pravi sicer, da je videla, kako je Jazbec vzel obtoženki s prsi znak in ga vrgel na tla, ni ga pa pohodil, pač pa le z nogo sunil v stran. Ni pa slišala, da bi rekel obtoženki, da znaka no sme nositi. Poveljnik komenske orožnike postajo so obravnave ni udeležil. Presednik prečita nj&govo izpoved, v kateri označuje učitelja Jazbeca kot Človeka s protiitalijanskimi i-dejami, ki ni bil naklonjen današnjemu režimu niti kot učitelj. Ko so bile izprašane vse priče, je govor11 državni pravdnik cav. Migrlietta. Obtoževal jo obložen ko, trdeč, da je hotela rešiti svojega bratranca in izpovedala uspešno. Vso to jo po njegovem mnenju storila iz naklonjenosti in iz bratran-ske ljubezni do Ludvika Jazbeca, vendar pa se s tem zločin no da o-pravičiti. Zato naj jo obsodi na 8 mesecev in 10 dni zapora. Vendar pa, ker ni ravnala s tako hudim namenom, naj se to upošteva te* naj so ji podeli pogojna kazen, ki naj se niti ne vpiše v kazenski lis;. Odvetnik Sturani, ki je brm.it obtoženko, je predvsem dokazo\ ii neverodostojnost Abramta, kalnega pričanj o vzibuja marš i kak dvom1, že ker se njegove izjave ne ujemajo popolnoma z izjavami priče Marije Pipan. Zelo verjetno je, da on vztraja pri svojih trditvah zgolj iz ljubosumnosti dc Ludvika, ali pa iz neplemenitoga maščevanja napram deklici, ki ga ne mara, ki ga je v ljubezni zavrnila. Vrh tega pa so izjavo obto-ženke same take, da 110 prikrivajo namena, s katerim je Ludvik Jaz bec takrat ravnal. Torej ona ni napačno izpovedala, ampak le tako, kot je bilo v resnici. Zato naj jo sodišče — če ne drugače — oprosti radi pomanjkanja dokazov. Sodni dvor jo nato izrekel razsodbo, glasom katere je obtoženko sicer kaznoval na 8 mesecev in 10 dni ječe in na izključitev iz vseh javnih služb za dobo šestih meso-, cev. vendar pa ji je vsa ta kazeč* odpuščena, ako v petih letih no zagreši nobenega prestopka. Vrh toga se kazen ne bo vpisala v kazenski list. Spoštuj četrto božjo zapoved, da ti bo dobro na tem in na onem sveta. V kontumaciji so sodili včeraj goriški sodniki Alberta Ipavca, starega 23 let, iz Pod gore, ker J'a bil obtožen, da je natepel svojega očeta tako močno, da se je moral zdraviti celih 18 dni ter cel me*eq ni bil zmožen za £>če pravi, da se je to z#o*hlo n. novembra 1927, in sicer na nedeljo zvečer. Ko sta ae pozno po noči vrnila domov hčerka Klementina in njeni zaročenec, je on pričel kričati in ju zmerjati. V prepir se je vrneAal tudi sin in očeta ranil. On je moral nekaj dni nato v bolnišnico. Zaslišanih je več prič. Obtožen-čeva sestra Klementina noče pri 4ati proti svojemu bratu, ker ji )t dana možnost izbiranja. Obtoženčeva mati Neža I pave® pravi, da ni videla pretepa mod očetom in sinom. Zato ne ve nič Istotako no ve ndč Klementmin za-, ročenec. Na predlog državnega pravdnjkf MigUette obsodi sodi&Če obtožene« na 4 mesece zapora TOLMIN*. Kot smo Ee pisali, je tvrdka «Sin ger» priredila v Tolminu tečaj z* ročna dela, ki se je pričel 20. aprii V Trstu, dno 15. maja 192». (EDINOST* III. ia in se zaključil 10. t. m. z razstavo Obiskovalo ga je mnogo deklet Iz Toknina m okolice, ki so se kolikor mogoče potrudile, da so si s Hem čim več pridobile. V prvih dneh nam je re ta stroj delal preglavice, a kljub temu nismo obupale, ker nam je vesela Olga lajšala «trpljenje«. V&o hvalo pa smo dolžne gdč. Demšarjev!, ki ae je s sveto potrpežljivostjo in vztrajnostjo mučila z nami in nam tako dala veselje do dela. Vnovič je torej gdč. Demšarjev i najiskreneje zahvaljujemo in telimo, da bi tudi drugo leto ne pozabila na nas I Tolminke. KOT — KORITNICA Pri nas je trenotno precej delavcev brezposelnih, ker jih v Rablju ne more biti toliko zaposlenih, kot bi si to sami delavci želeli. Nekoliko upanja, da se od pomore temu socijalhemu zlu, nam je prinesla vest, da bodo pričeli to pomlad graditi električno centralo, toda sedaj, ko bi bilo treba pričeti z delom, je zopet vse utihnilo. Edini poglavitni vir dohodkov nam je še živinoreja in pa mlekarne, a še ta ni prav velik. Mlekarna je letos precej napredovala, pozna se, da so prijeli za krmilo sami mlajši gospodarji Zato jim kličem: le naprej do čim večjih uspehov! Tako se bodo tudi naše gospodarske prilike zboljšale! VRH PRI ŠT. VIŠKI GORI! Še o pretepa. Malokrat se čuje glas iz naše gorske vasice v naši dragi «Edino~ sti». Danes pa, ko nameravam napisati par vrstic v , kateri je premeščen na sodni jo v Sala Cons&Mna (Salerno). Mladi uradnik, kateri se je kmalu otresel raznih predsodkov ter spoznal in razumel naš narod, je užival pri nas splošno simpatije. Znanost ijuimetnost Organizacija d esemlrtu Po Altmannu. Vprašanje ameriškega lista. Pred nekaj leti je stavil neki a-meriški dnevnik svojim bralcem vprašanje, kdo more biti pač najboljši organizator vseh časov in vseh krajev. Nato je dobil dnevnik več ko dva milijona odgovorov. Nad sto osebam, ustanovam in gospodarskim podjetjem se je priznalo prvenstvo. Največ glasov je dobila katoliška cerkev,, nato starorimska država, družba Standard Oil Company pod Rockefeller-jem, ameriška vojna uprava, Husgo Stinnee in Taylor. Tudi drugi moije, družbe in zveze so dobili mnogo glasov. Bralci, ki so poslali ameriškemu dnevniku svoje odgovore, si niso bili niti zdaleka složni v tem, kdo naj bi bil v resnici najboljši organizator. Mogoče bi se dala doseči složnost s predlogom, naj bi se naklonila naravi oziroma stvarniku vemirja čast nedosegljivega organizatorja vseh časov in vseh krajev. V vsemirju vlada namreč tako popolna, tako umna in namenom samoobrane in nadaljevanju bitnosti prikrojena organizacija, kakršne še ni doslej noben Človeški veleum ustvaril d. 1) Prva skrb gospodarja naj bo, da se gozdni del, v katerem se je sekalo, kakor hitro mogoče zopet posadi ali pomladi, in 2) da se vsaka pašnja ali sploh izkoriščanje gozda prekine za dobo od G do 10 let. Temu se je prav lahko ogniti, vendar mora pastir patziti, da po poteku te dobe živina ne zajde v pogozdeni, pomlajeni del gozda, ne pa da len-uhari v senci, kot je to ^privilegij pastirskega stanu. Kmetovalci naj bi gledali, da v prilog gozdu pašnike primerno o-skrbujejo, da na ta način pridobe po njih več pašnje in da ne bodo radi pomanjkanja krme odvisni od patnjo po gozdu. Ce ne popolnoma, pa vsaj delno in vsaj v pomladanskem času naj prenehajo s pažnjo po gozdu, to je tedaj, ko je živina nabolj škodljiva gozdu radi tega, ker v tem času poganja brstje in listje, ki je eden glavnih pogojev rasti gozda. Zelo težko je v tem slučaju na kraškem svetu, ker je tam pomanjkanje travnikov in pašnikov najobčutljivejše, živinoreja je pa v glavnem skoraj edini dohodek Kraševca. To je seveda v najtesnejši zvezi z napredkom kmetijstva in živinoreje. Zelo dobro znamenje je torej dejstvo, da se je po mnogih naših krajih pašnja v gozdu opustila itn se Še opuSča. Isto kot za pašnjo velja za flpoed-no steljo. V mladih gozdovih, ki še t popolnoma sklenjeni, raste praprot in 9rebot, ki se lahko porabita 3ta steljo govedu, seveda se morata Kevidno poteti, da se z žetvijo ne odi naraščaju, ne pa pokositi, kakor se to dela radi tega, da se »rihrani na času in delu. V starih : listnatih gozdovih naj se grabi stelja, seveda le vrhnja plaat kot že prej omenjeno. In letno naj se menja proator grabljenja, četudi Jgo * tia nekoliko bolj oddaljeni parceli nekaj več dela. s KleSčeaje in oteekavanje drevja naj se omeji le na taka debla, katera nameravamo ▼ kratkem posekati. Sploh je pa ta ateija radi tega, ker je listje svefce, le maio * vredna, sa gnoj pa slabo porabna, r>e oreDeri in oraite. P&- cEDnrosTi meten posestnik se je bo radi tega izogibal. Kolikor bolj napredujeta kmetijstvo in živinoreja, toliko manj se ■jptKiija @»cdna afcelja. V svetlih primerno zidanih hlevih, ki ao suhi in zračni, ne samo da se priredi lepa itn čista žival, ampak sa trudi prihrani nraogo stelje; a tem se seveda pftidobi nekaj gnoja manj, je pa tisti, kar ga je, boljSI in po-rabnejSi. Veliko množino stelje bi se prihranilo, ako bi se stavbe krile z opeko ali pločevino, ne pa s slamo, kot je še v navadi po mnogoterih krajih naše dežele. S tam bi bila tudi odvrnjena velika možnost ognja in tudi zavarovalni odstotki so nižji. Prej ko preidem h glavnemu nedostatku izrabljanja naših gozdov, to je k brezumnemu izsekavanju in izrabljanju lesa, naj ne pozabim velike pomanjkljivosti v naših gozdih, namreč gozdne poti, za katere ae pri nas nič ali pa zalo mak) stori. Poti, U bi služila r pravem pomenu za odvažanje leaa, se nadomeščajo s kolovozi, ki so globoko izvoženi, tako da vos pri vožnji tiči do osi ▼ blatu. Ali pa ie fltfdnjfth ni, ampak jih nadome*ča-jo nekake drča, ki na j bi bila podoba kolovozov. Odprava teh «drt» in obnova kolovoaov ja vettko varnosti. Dajo se z majhnimi stroški popraviti, posebno Če sa dela v ro-boto. Koliko nepotrebnega dota bi se prihranilo na ta načfci, in koliko manj bi trpela vpreina živina. Gozdna pota so sploh eden glavnih činiteljev za oskrbo gozdov. Največja težkoča za njih popravo je pravična razdelitev deležev in dela med posamezne potnike. In tu bi morale pravično in nepristransko vplivati občine, županstva, vsaj pri glavnih poteh, katere so večjidel občinske, in da bi tudi same pomagale pri tem delu, kar zahtevajo najpotrebnejši splošni interesi, ki jih morajo čuvati. L* Razne zanimivosti Htisnienl stolp v Pisl Eden izmed stavfcinskih čudežev Italije je brez dvoma zname- [ niti nagnjeni stolp v Pisi. Ta izredna znamenitost stavbinske u-metnosti je pa obsojena v pogibe 1, če ji ne priskočijo inženirji pravočasno na pomoč. Načrt za ta stolp je pred 753 leti izdelal Bonanno, slaven arhitekt dvanajstega stoletja, ki je bil doma iz Pise. Navzlic temu, da je bil odLičnjak v svoji stroki, je bil vendarle nekoliko površen, ko je preštudiral tla za temelje stolpu. Namesto da bi kopal navzdol do trdih plasti, je nehal prej in začel graditi stolp na mehkih tleh. Komaj je dosegel višino desetih ali dvanajstih metrov, se je že začel stolp nagibati na eno stran. Upal je vsekakor, da to ne pojde daleč*in je nadaljevl z grajenjem in je pri tem napravi j al stebriče na nagibajoči se strani nekoliko daljše kot na nasprotni. S tem je hotel dati stavbi ravnovesje. To pa ni mnogo pomagalo, kajti stolp se je čedalje bolj nagibal. Bonanno je obupal in opustil delo. Šestdeset let je stal stolp nedokončan. Tedaj je Benenato, doma tudi iz Pise, sklenil delo dovršiti. Povišal je stolp do četrtega nadstropja, a stavba se je še vedno nagibala. Ko je Rene-nato umrl, so Pisančani pozvali k sebi nekega nemškega arhitekta Viljema iz Inomosta. Tudi ta je poskušal naravnati stolp v navpično lego s tem, da je napravi j al na eni strani stebriče daljše. Pa tudi on je kmalu obupal in opustil delo. Nadaljnih sto let je čakal nedokončani stolp. Končno je prevzel delo arhitekt Tommaso Pisano, tudi iz Pise doma, in sklenil, da ga dokonča. Vrhu Šestega nadstropja je dodal kupolo za zvonove, katero je tudi nakrenil proti navpičnici. S tem je bil stolp končan in tak je ostaf do današnjih dni. Z natančnim merjenjem, ki so ga strokovnjaki dokončali nedavno, so spoznali, da stolp še vedno ni ustaljen in da se nagfba bolj in bolj. Ko bo vrh prešel enkrat čez težnostno središče, se bo stolp zvrnil in zgr-mel na tla. To bi pa bila neprecenljiva škoda. Vsako leto se nagnjenost stolpa poveča približno za dva milimetra in to se vrši že od leta 1817. Ta dva milimetra sta povprečna mera letnega lezenja v enem stoletju. Od leta 1914. do 1927. je pa lezenje nekoliko počasnejše: približno en milimeter na leto. Podrobnosti o stolpu samem so tudi zanimive. Je osemnadstropna stavba, katere višina znaša 57 metrov in pet centimetrov na severni strana. Notranji premer znaša 7.66 metra. Zid je močan; med prvim in Šestim nadstropjem meri 2.47 metra; ▼ pritličnem delu meri 4.12 metra, v temeljni kroni pa celo 7.365 metra. Debelina zidu se tu veča na notranjo in zunanjo stran. V temeljni kroni znaša notranji premer 4.65 metra, premer zunanjega obsega na tem mestu pa 19.75 metra. Višina temelja je 2.70 metra na eni in 2.80 metra na drugi strani. Pritisk masivne stavbe na tla pod temeljem je zelo velik. Cup-pari je Izračunal, da znaša maksimalni pritisk na vsak kvadratni centimeter 10.12 kilograma. Na kompaktnih plasteh bi se pod takim pritiskam stolp ne smel nagibati, toda skoči te plasti se pod stolpom premika voda In radi tega se mehke plasti polagoma umikajo stalnemu pritisku stolpa. Da se stolp o-hrani, hi se moral najti način, kako preprečiti precejanje vode skozi zemske plasti vod stol- pom, in poslednje potem s pomočjo cementa ali kako drugače strniti v kompaktno neraz-ruši j ivo maso. To ustvarja tehniške težkečo, o katerih pa ni, da bi tu na drobno razpravljali. Od raznih strani je bilo predlaganih. že več načinov, kako u-staliti in tako rešiti stolp pred porušenjem. Od vseh načinov je najzanimivejši oni, ki ga predlaga ameriški znanstvenik Hugo Gernsback; ta je tudi priBtno a-meriški. Način opisuje on v podrobnostih,- ki so pa za nas nepotrebne. On svetuje premaknitev stolpa na drugio mesto. Stolp naj bi najprej obdali z močnimi jeklenimi obroči in ga z močnimi železnimi podporami podprli odivseh mogočih stran-ni. Potem bi v malih delih rušili zid pri tleh in skozi nastale odprtine bi potisnili jeklene tra-verze. Ko bi to delo bilo naposled končano, bi stolp stal samo na teh traverzah. Sedaj bi z velikim številom hidravličnih dvigal dvignili stolp od tal. Ko bi tako stal dvignjen od tal, bi pod njegov začasni temelj iz jeklenih traverz položili na tla železniško tračnico poleg tračnice, nad njimi bi pa k stolpovi podstavki pritrdili toliko koles, kot bi jih bilo potrebno. Hidravlična dvigala bi začela istočasno polagoma popuščati in stolp bi lezel navzdol, dokler ne bi kolesa njegove jeklene podstavke stala na tračnicah. Ko bi se pa to enkrat zgodilo, bi bila lahkota prepeljati stolp po tračnicah proti novemu že pripravljenemu temelju na drugem mestu. Tam bi stolp zopet dvignili, odstranili izpod njega tračnice in tra-verze, če bi tako želeli, ter ga. polagoma spustili na pripravljeni temelj. Vsa stvar je naposled zelo preprosta in povsem lahko izvršljiva, dasi bi stala precej. V Novem Jorku so nedavno tako premestili dvanajstnad-stropno hišo in to z vsem pohištvom in drugačno opremo vred. Umevno je, da so ameriške mestne stavbe produkt današnje tehnike, stolp v Pisi je pa starinsko delo, ki ni tako vezano » jeklom in betonom. V njem bi pri premestitvi gotovo nastale razpoke, ki bi se pa z lahkkoto popravile. Po drugih načinih, ki so pa peobširni, da bi jih mogli opisati, dasi so zelo zanimivi, bi pa stolp ostal na svojem starem mestu. Pod njegov temelj bi postavili močne železo-be tonske stebre, ki bi segali navzdol do trdih zemskih plasti. Take stebre bi položili počasi drugega za drugim. Na vsakem stebru bi bilo večje Število hidravličnih dvigal (dvigalo poleg dvigala), katerih vsako dvigne sto ton teže. Ta dvigala bi uprli v temelj in jih napeli do viška, nakar bi jih zabetonirali in pustili za vse večne čase pod stolpom. Izračunali so, da znaša teža stolpa o-koli 10.000 ton. Potemtakem bi bilo treba okoli sto zgoraj omenjenih dvigal, če bi hoteli dvigniti stolp od tal. * F. M. • — — ■ % Ob času belušev Po Maasanu. Dre« vsakega dvoma je fcehi* (Ipargelj) kralj vse zelenjave in prav lahko pojmimo o prebivalcih starogrške Beocije, da ao ga izključno vpleta« v vence. Stari E-gipčani so ga p« gojili redno kot hranilo. Rim je prevzel tata 200. prad Kr. rojstvom beluše in sam Častitljivi Cato je bil prvi, ki je spisal navodilo za umno vzgojo belušev. Divja betuBe v Juta! Nemčiji omenja ie start Plinij, toda komaj 1. 1580. je prebivalcem češke hi moravake delete ranodel piwnj Si cesar Ferdinand kuHnarcfce skrvnoft) ta žlahtna raatttna. Od teda^r naprej se je betui hitro Uril po ostalih deželah in le v eeveraej-Uh krajih si nI znal priboriti potrebnega spoštovanja. Kari Friderik Rumohr, znameniti nemški umetniški zgodovinar, je spisal baje naijbolj#o kuhinjsko knjigo na svetu pod naslovom «Duh kuhinjske umetnosti.* Ta knjiga ne vsebuje navadnih receptov za posamezne jedi, marveč ja duhovita uvedba ▼ bistvo neke vzvišena stvari. Knjiga je izšla 1. 1922. v TObiagenu pri Cottiju, ki je založil vse nemSke klasike in poleg teh tudi Rumohr-j a Vidi se, kako pravilno je cenil izdajatelj vsebino te knjige in njenega pisatelja Ta Rumohr piše o beluših sledeče: «Ne čisti behišev predolgo pred uporabo, operi jih hitro, ne puščaj jih dolgo v mrzli vodi, da jim ta ne izluži finih hranilnih soli, zveži jiih v snop in ne deni jih v Tonec, preden ne zakipi vrela voda. Nato o-solti. precej vodo in če se hočeš prepričati, je li behiš kuhan, primi ga pri glavi in ne pri steblu, kakor to delajo neuki kuharji.« Slavni Fontenelle in sredi osemnajstega stoletja prav tako cenjeni Dubos, ki si je pridobil naklonjenost in spoštovanje svojih sovrstnikov s vojimi «Kriti'Čnimi razmo-. trivanji o pesništvu in slikarstvu^, sta bila velika sladkosnedineža. Večkrat sta obedovala skupaj in sta si ob takih prilikah dala pripraviti vsakovrstne muhaste in slastne jedi. Ko je bil nekoč Fontenelle pri svojem prijatelju" Du-bos-u v gosteh, je ta nakupil po-sefbne lepe in za letni čas Se redke beluše. Oba filozofa se pa nista mogla zediniti glede priprave in po daljšem prerekanju sta sklenila, da jih da vsak svoj del po lastnem okusu pripraviti. Fontenelle si je zaželel beluše kot solato, Dubos pa gorke itn z masleno omako. Tik pred večerjo je pa zadela Fonte« »1 le-j a kap, ki se je »dela vsem smrtna. Služabniki so hiteli pomagat bolniku. Dubos pa je skočil do stopnidča in zavpil v kuhinjo od spodaj: «Prosim, sedaj obama beluše z maslom!» Betatšem se pripisuje skrivnostna in zdravilna moč. Celo proti kamnom; pomaga in zgodovinarji vedo, da so vsebovali ljubezenske pijače v starih časih (philtra) mnogo belušev. Končno naj omenimo še presenetljivo in skoraj neverjetno vest: glavni mogul Aurerng Zeb je bil zastrupil svojega Očeta in zadavil oba svoja brata Po tem Činu ga je pa zapekla vest in sklenil se je pokoriti za svoj zločin na ta način, da ni za užival nič drugega kakor kruh in — beluše. Slava H. K. Deset let po Bjornsenovi smrti se je nahajal njegov sin v neki berlinski družbi. Ko se je predstavil nekemu gospodu, je ta nagovoril sina slavnega pisatelja: «Me v resnici veseli, ah, Vi ste torej mladi Bjornsen! Kako se pa godi vašemu slavnemu očetu? Še pred enim tednom sem ga videl sedeti v avtomobilu». — Mladi Bjornsen je gospoda nekam začudeno pogledal. Gospod pa je nadaljeval: «Seveda, vsak dvom je izključen, prav dobro se še spominjam. Bilo je to pri anhaltski postaji in avtobus je imel št. 1» — Mladi Bjornsen ni nato nič odgovoril. V tem se je pa vmešal v razgovor tretji rekoč: «To pa že ni miogoče!» — «Kako to,» je vprašal prejšnji govornik, «zakaj naj bi bilo to nemo-goče?» — «Zato,» se odreže tretji, «ker avtobus 9t. 1. niti ne vozi mimo anhaltske postaje.» V mali prodajalni starin v Parizu. Pesnik D'Annunzio bi rad kupil podobo madone nekega južno-Ualijanakega slikarja, toda za ceno sa ni mogel pogoditi. D'Annunzio ponuja deset tisoč, trgovec zahteva petnajst tisoč in se zakli-nja, da bo imel pri tem še veliko izgubo. Nenadoma pa pogleda prodajalec pisatelja, pomolči trenutek in dostavi ves genljiv: «Naj bo, ker ste vi, vam dam sliko za deset t?soČ.» Pisatelj je bil vesel kupčije, še bolj srečen pa radi dokaza, kako mu je njegova slava pomagala pri tej kupčiji. Plačal je kupnino, naročil, naj se mu pošlje kupljena slika v Hotel Cla-ridge, m odšel. Na cesti pa opazi, kako teče za njim ves zasopel starinar. Počaka ga, in ko je prišel ta v bližino, ga vpraša: «No, kaj pa je?» Prodajalec: »Popolnoma ste pozabili navesti svoje cenjeno ime!» Gerhart Hauptmann se je sprehajal v Hiddensee-ju po pašniku, ki je bil določea samo za ovce. Čuvaj pridirja k slavnemu pisatelju in ga s precej neizbranimi izrazi opozori na to, da je dostop na travnik prepovedan. Hauptmann dvigne ponosno svoj olimpski obraz in vpraša: «Ali p« veste, koga imata pred sabo?» — dobro poznala Toda oba njegova sinova, tako Thomas kakor Henrich, sta zbežala od doma in od tedaj ni nobeden ničesar več fllitel od njiju 1» (^ko Thomas kakor Henrich Mann sta v današnji dobi poleg Jakoba _Wasser- manna največja nemška pisatelja). Ženo in taščo ja prodal Te dni je padel v roke varšavske policije propalica, kateremu bi menda s težka iskali para po vsem svetu. Je to neki Jakob Žajcman (Zachcinski), trgovec z »belim blagom* in lastnik javne hiše v nekem južno-ameriškem pristanišču. Zajcman je 1. 1926 prišel na Poljsko, kjer se je izdajal za bogatega industri j ca iz Buenos Airesa. Na nekem plesu se je seznanil z nenavadno lepo Estero Wednzovo, 16-letno deklico, ki je imela tudi nenavadno lepo, čeprav že 35 let staro mater-vdovo. Zajcman jo začel zahajati na dom lepe Estere in ni skrival namena, da se hoče oženiti s hčerko lepe vdove. Tako se je zgodilo, da mu je Estera nekega dne obljubila roko. Po par tedinih se je vršila poroka in mladi par je odpotoval v inozemstvo. Po kakšnih dveh mesecih je gospa Sara, tako se imenuje v-dova, dobila pismo od hčerke in zeta, ki sta jo prisrčno vabila, naj ju pride obiskat v Buenos Aires. In res, gospa Sara je prodala stanovanje in se odpravila na dolgo pot preko oceana. Toda po nekaj mesecih jo njena sestra, ki živi v Berlinu, dobila pismo iz Buenos Airesa, v katerem ji gospa Sara sporoča naravnost neverjetne stvari: «Mi smo v javni hiši. Zajcman me je prodal obenem ' z Estero. Reši nas...» Sestra nesrečne Žene je takoj olpriBstila berlinsko policijo in ko se je Zajcman po enem letu spet povrnil v Evropo, kjer je najbrž nameraval skleniti kakšno novo «kupčijo», mu je bala policija že za petami. Zajcman je zavohal nevarnost in je radi tega pobegnil i-z Berlina na Poljsko, kjer so ga pa aretirali že v vlaku. Našli so pri njwn dva potna lista, izstavljena na različni imeni. Učen otrok Nenavadno zanimanje v slovaških zdravniških krogih vzbuja petletni deček Mdrko Ivanka, ki kaže izreden utn in nenavadno zrelost. Deček računa z milijonskimi števili in igra zelo dobro šali. V nekaj sekundah izračuna točno čas in sicer leta, mesece, tedne, celo minute, ki jih je oseba, o kateri se mu je povedal rojstni Čas, doslej preživela. Tudi njegovo zemljepisno znanje je precej obsežno. O vsakem večjem mestu ve, na kateri stopnji zemljepisne širine se nahaja, koliko prebivalcev šteje i. t. d. Ob priliki prihodnje šolske razstave v Pragi meseca julija bo tudi ta deček razpostavljen. Nenavadne zbirke Svetovnoznana in znamenita je zbirka bolh londonskega Ro.th-schilda, ki je mnogo potoval, samo da je^Vomnožil svojo zbirko z avstralskimi in južnoameriškimi ži-valicami. Več mesecev se je nahajal v Kanadi radi bolhe severne lisice. — Pred kratkim časom je umrl na Škotskem mož, ki je zbiral odo iz vseh rek na svetu. Obračal se je ali do župana ali učitelja v kraju ob reki, poslal mu stekleničico s prošnjo, naj jo napolni z vodo tamošmje reke, poslal mu tudi denar za pošiljko. Svojim dedičem je zapustil nad dva tisoč steklenic, v katerih je bila voda ne le vseh glavnejših evropskih rek, marveč tudi ameriških in celo avstralskih. Kako so sprejeli dediči to dediščino, o tem molčijo poročila. — Amerifcanec Knooke ima zbirko gumbov, ki šteje že nad 20.000 kosov, med katerimi si nista dva enaka. Tudi njegovi dediči ne bodo nič kaj veseli svoje dediščine, kdo naj pa kupi recimo za svojo obleko dvanajst različnih gumbov; sčasoma se jih bodo že odkrižali, ob prilikah prostovoljnih prispevkov za kak blag namen, medtem ko ne vedo dediči škotskega na-biratelja, kam z vodo iz posameznih rek. Najtežji Dunajčan Vsako pomlad se prireja na Dunaju natečaj, da se izkaže, kdo je najtežji Dunajčan. Letos se je vršila ta zanimiva tekma preteklo nedeljo in prvo nagrado je tudi letos se je zredil za štiri kiTogra-mesar Schlossinger. Dokazal je, da tudi napreduje, kajti od lani do JL ragistrovua zadruga z omt|. poroitvom uraduje v lastni hiši Via Tom Manta 19,1. Telefon šiv. 35-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in yloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Dave* od vlog plačuje zavod sam. - L>aje posojila na vknjižbe, menice, rastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. No razpolago varnostne celice (tale) Uradne are za stranke od 8*30 do 13 (n od 16 do 18. Ob nedeljah je arad zaprt \ Trata, ca« 1». maja 19Z9. letos se je vzredil za štiri kilograme, tako da tehta dane« 182 kilogramov. Dasi pa so tudi leto« zmagal? mesarji, se vendar ne more reči, da lahko sedaj mirno počivajo na svojih mastnih lovorikah. Bolj in bolj jasne oblike «a vzemi je namreč nevarnost, ki jim preti od 6o> ferjev. kajti drugo je dobil predstavnik teh poslednjih, ki Je s svojimi 162 kg ie resen tekmec. Uveljavljajo se tudi krojači, ki so dobili tretjo nagrado. Krč mar jI pa, ki so te tekme zamislili isn so njih prireditelji, pa so tudi leto« pogoreli, kajti niso se mogli pre-riti dlje nego do četrtega mesta. Naročajte in Sirite „EDINOST" ZLATARNA Alfcarft Povh Trst, Vin Muzzini 46 kupuje krone po 1-37 Popravlja in prodaja zlatenino. Odhod! in prihodi oiaKou Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Her pel j e-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b), 12.10 (m), 12.45 (b), 15.30 (b), 19— (o). Prihodi: 7.40 (ni), 9.42 (o), 14.10 (b), 16.36 (b), 19.30 (b), 21.08 (o). Trst - Divača - Št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (fc), 22.25 (o). Trst-Grorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-GoTica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - GoTica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic:* o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak. 1 — luksusni vlak. ISSHMM "EDINOST smmumm n ■■"55 ■■■■■a ■■■■52 izrrfmevsatls- Korfha deta T naimoderne-jen sHlu. Razpolaga z naj-modernejlml Črkami, Lino-tvpe, slereotu-pilo fer rotadl-sklm strojem. Narodla se izvršujejo loCno in po zmernih TRSI, ULICA S. rDANttSCO D ASSISI $1. 20, PRITLIČJE.