SLavfco

DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 264
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Mirovna delavska konferenca se nadaljuje, Apeli m poravnavo prihajajo iz vseh krajev
Washington, 9. novembra. —-Od vseh strani Zedinjenih držav, zlasti pa iz delavskih krogov prihajajo dnevno apeli na voditelje American Federation of Labor kot na voditelje C. I. O., da poravnajo dve leti star prepir v obeh delavskih organizacijah.
Včeraj se je prekinjena konferenca že tretjič pričela in upanje je, da pride do nekakega zbližan j a. Pritisk od strani javnosti je naravnost ogromen. Koncem tedna in začetkom tega tedna je konferenca dobila nad 3000 brzoja-vov, v katerih se zahteva, da se naredi mir.
Odsek se sedaj predvsem peča z vprašanjem, da se določi teritorij organizatoričnega dela, namreč, v katerih industrijah naj deluje C.I.O. in kje naj ima A. F. of L. prednost. Ce bo to vprašanje enkrat rešeno, bo druga vprašanja lahko rešiti.
Dosedaj so prepiri med obema organizacijama nastajali ponajveč iz vzroka, ker je ena
kot druga unija organizirala delavce v isti industriji. In' zgodilo se je, da je C.I.O. organizacija napovedala štrajk, a A. F. of L. je trdila, da ni štrajka. Delavci niso vedeli, pri čem so.
Dogovori se vršijo po sledečem načrtu: C.I.O. unija naj ima izključno pravico do organiziranja v premogarski, jeklarski, avtomobilski, tekstilni, časopisni industriji.
American Federation .of Labor pa bi imela odločilno besedo v gradbeni, železniški in enakih industrijah, zlasti pa izključno pravico organizirati izučene delavce in mehanike ter strojnike.
Glede vseh drugih industrij pa bi se moral narediti kompromis, katerega bi se morali obe uniji držati.
Zadnje dneve je opaziti, da so delavski zastopniki bolj pri volji za nadaljno delo kot so bili doslej. Najbrž je pritisk javnosti, zlasti pa apel predsednika Roosevelta k temu pripomogel.
Italijani se baje umikajo iz Španije
Hendaye, Francija, 9. nov. — Diktator Mussolini je baje •začel umikati svoje: legij onar-je iz španske fronte in iz Mai-orca otokov glasom posebne pogodbe, ki jo* je naredil s poveljnikom španskih nacionalistov, generalom Francom. Iz Salamance se nadalje naznanja, da so nacionalisti podmi-nirali morje v okolici 165 milj v bližini Valencije, in da pride v nevarnost vsaka ladja, ki se želi približati Valenciji. Iz Londona se.pa poroča, da bo Anglija priznala vlado generala Franca. Angleški parlament je včeraj s 241 glasovi proti 107 odobril tozadevne korake angleške vlade.
-o-
Proti fašistom
Protestni shod priredi v nedeljo Nemško-ameriška kulturna liga v Clevelandu ob priliki, ko pride v Cleveland načelnik nemških fašistovskih organizacij v Ameriki, Fritz Kuhn iz New Yorka. Protestni shod se vrši v malem gledališču mestnega advitorija, dočim se bo shod nemških fašistov vršil v italijanski dvorani na 7218 Euclid Ave. Nemci v Clevelandu, ki nasprotujejo fašizmu, so mnogo bolj številni, kot pa oni, ki zagovarjajo Hitlerja.
Relifni delavci
Workers Alliance v Clevelandu je priredila včeraj pohod na glavni stan relifnega urada na 1375 Ontario Street. Zastopniki Workers Alliance so vložili v uradu protest proti odpuščanju WPA delavcev od dela, nadalje so zahtevali za WPA večjo mesečno plačo in razne druge ugodnosti. Obenem so tudi zahtevali, da se vsi odpuščeni WPA delavci zopet vrnejo na delo. Relifno vodstvo je deputacijo sprejelo in °bljubilo narediti kar je pač mogoče.
Kradel mestni denar
Včeraj je bil obsojen na Common Pleas sodniji Leslie ^Tacs, pomožni mestni blagaj-ki je bil zaposlen v vodovodnem oddelku. Vzel je $1,-319.00 tekom treh mesecev.
Nesposobni vozniki
Bivši policijski prosekutor Samman se je izjavil, da 20 odstotkov avtomobilskih voznikov v Clevelandu ne bi smelo nikdar dobiti permita za avto vožnjo. Državni urad za podelitev per-mitov je skrajno zanikern tozadevno. Policija je včeraj aretirala nekega voznika, ki je priznal, da ga večkrat napade bož-jast. Kljub temu je dobil licenco. Drugi imajo zopet permite, ko komaj nekoliko vidijo na eno oko, ljudje brez rok, nog, itd. 20 odstotkov manj nesreč bi se zgodilo, če bi bil državni urad za licence bclj previden.
Stara redovnica umrla
Umrla je redovnica Marie Sebastian v Uršulinskem kolegiju na 55. cesti. Poučevala je nad 40 let po raznih župnijskih šolah. Eden njenid prvih učencev je bil Rt. Rev. LeBlond, danes škof v Moline, 111.
Roosevelt na delu, da konča ekonomsko krizo
Washington, 9. novembra. Predsednik Roosevelt se te dni I dnevno peča z obstoječo ekonom-! skc krizo in skuša dognati, kakšne spremembe naj bi zavzel v svojem poslovanju predno se kongres,snide k izrednemu zborovanju. Iz vseh business krofov prihajajo na vlado zahteve, da se olajšajo ostre postave glede davkov in raznih omejitev., Ob istem času pa prevladuje tu- j di v krogih kongresmanov zelo različno mnenje glede raznih od-pcmočkov za izboljšanje trgovine. Včeraj se je Roosevelt posvetoval štiri ure s sledečimi: Harry Hopkins, načelnik WPA administracije; Isadore Lubin, načelnik urada za delavsko statistiko; Leon Henderson, načelnik WPA ekonomskega urada. Pozneje je poklical proračunskega direktorja, da izve, kako se dajo stroški zvezne vlade znižati, či-tal je eno uro poročilo trgovinskega tajnika, ki je predsedniku poročal o splošnem trgovskem položaju v deželi. Pričakovati pa je, da se bo mnogo kongresmanov uprlo predsedniku, ker so pcpolnopia druzega mnenja, kako izboljšati razmere. Povod za napad je dal prvi senator King, ki je izjavil, da mora predsednik prenehati se vtikati v privatno industrijo.
—-o-
McDonald umrl
London, 9. novembra. Na krovu parnika Reina del Pacifico je umrl danes Ramsay McDonald, bivši angleški ministerski predsednik, star 71 let. McDonald je bil prvi angleški ministerski predsednik iz delavskih krogov. McDonald je prišel iz najbolj si-rotne angleške družine in se je trikrat poyzpel do najvišje časti, ki jo more dati Anglija, do ministerskega predsednika. Bil je poznan kot neumoren prijatelj in delavec za svetovni mir.
župan zaprisežen
Meetoi čarler pravi, da mora biti novo izvoljeni župan zaprisežen v pondeljek po volitvah. To pa v slučaju župana .Burtona ni bilo mcgočs,;ker je Burton v pondeljek zjutraj odpotoval v Columbus, kjer je imel sestanek z governei-jem (Daveyem glede relifnega denarja za Cleveland. Slovesna zaprisega se je torej vršila včeraj ob 11:30 v dvorani, kjer zboruje sicer mestna zbornica. Zaprisego je vodil načelnik mestnih sodnikov Griffin. Program zaprisege je bil oddajan tudi po radio postajah. Lep dar Mr. Ivan Tavčar, tajnik S. N. Doma, je daroval §10.00 za Jugoslovanski kulturni vrt. Iskrena hvala!—Predsednik.
"ZAČARANI" OGRSKI OČE IN MATI,
DRUŽINA, NE GOVORIJO ŽE 6 MESECEV
Budapest, 9. novembra. — Splošno zanimanje po vsej Ogrski vzbuja slučaj neke ogrske kmečke družine. V družini so štirje člani, oče, mati, 25 let stara hči in 21 let star sin. Nihče njih ni že zadnjih šest mesecev spregovoril besede. Popolen molk prevladuje tako v družini kot na zunaj.
Oče se piše Gabriel Demeter. Družina stanuje na mali farmi v bližini mesta Nagykoros. Kadarkoli se sosedi ali uradniki približajo njih hiši, tedaj se vsi skupaj zberejo v sprednji sobi in se zaklenejo. Nihče ne more govoriti z njimi. Kmetija je popolnoma zanemarjena po družini. Konji, voli in druga živina tava okoli po njivah in travnikih brez gospodarja.
Kokoši, race in gosi počasi poginjajo, ker nimajo hrane. Dvorišče je pokrito z visokim plevelom. Nihče ne ve, kaj je vzrok molčanju družine. Sosedje so trdno prepričani, da je družini kaka čarovnica "za-udala."
Dosedaj se je samo enemu
Župan Burton napada
S®
vernerja Daveya
Columbus, 9. novembra. Eno aro petem, ko j« governer Davey naznanil svoje načrte glede re-lifa in ko je naznanil, da bo sklical izredno zasedanje državne postavodaje, da rfeši to vprašanje, se je oglasji elevelandski župan Burton in izjavil, da načrti gcvernerja Daveya za relif v večjih mestih države Ohio nikakor ne zadostujejo. Državna postavodaja je naredila načrt glasom katerega bi imela država Ohio za relif v letu 1938 nekako $12,000,000 na razpolago. Ta denar bi se razdelil v posamezne okraje na podlagi prebivalstva. Governer Davey je pa znižal omenjene svoto na $7,500,-000. S tem namerava governer Davey prisiliti posamezne okraje in mesta, da glasujejo za večje davke in tako "Skrbijo za potrebni relif. župan Burton želi, da tlržava prispeva večji delež za relif kot pa ga ponuja Davey. Vse je odvisno od državne postavodaje.
človeku posrečilo priti v hišo. Je to protestantovski pastor v vasi, kjer biva družina. Pastor je sicer prišel v hišo, tor da nihče ga ni pogledal in nihče ni govoril z njim.
Zdravnik dr. Alexander Kai-tsa je skušal preiskati družino. Oče, mati in sin so pobegnili na njive, samo hči je ostala v hiši. Zdravnik je stavil mladenki več vprašanj, toda dobil ni nobenega odgovora. Celo zdravnik je prepričan, da se nahaja družina pod vplivom hipnotične sile.
Najlagljo pot pri tem ima pobiralec davkov. Kadar zapadejo davki, pride na dvorišče, pobere dovolj kokoši in rac, da zadostuje za davke in perutnino odpelje. Družina se ni zoperstavljala.
V vaški trgovini družina zadnjih šest mesecev ni ničesar kupila. Pastor, ki je bil v hiši, je povedal, da je videl moko in žito in slanino, toda videti ni bilo, da bi družina kaj jedla. Civilne oblasti družini ne morejo do živega. Prelomila ni nobene postave in davki so v redu plačani.
Razstava jabolk
Danes bo otvorjena na vogalu Charles in Detroit Ave. razstava jabolk, ki so dozorela v Cuyahoga okraju. Obenem se vrši tudi razstava krompirja. Na 50 vrst jabolk bo razstavljenih in skoro enako število vrst krompirja. Razstava traja v sredo, četrtek in petek. V četrtek večer priredi trgovska zbornica veliko "jabolčne večerjo," pri kateri bodo vse "rihte" pripravljene iz jabolk.
Ogromen relif
Pred mestno zbornico v Clevelandu je te dni stopil poseben odbor socialistov, ki je zahteval, da mesto preskrbi za relif za prihodnje 'leto ogromno svoto $14,000,000. Kot po-ročano na drugem mestu je governer izjavil, da bo priporočil le $7,500,000 relifa za vso državo Ohio. Kje naj se dobi $14,000,000 samo za Cleveland niso znali niti socialisti niti mestni očetje. Ljudje volijo proti novim davkom, ker so že sedaj previsoki.
Vest iz domovine
Mrs. Mary Klemenčič, 1051 Addison Rd., je dobila iz domovine obvestilo, da ji je umrla mati Neža Gregorič v visoki starosti 85 let. Doma je bila iz fare Št. Jernej. D°ma zapušča hčer Frančiško, v Clevelandu pa hčeri Mary Klemenčič in Josephine Skedel. Bog daj blagi mamici miren počitek v rojstni grudi!
Igralka samomorilka
Ena najbolj priljubljenih cle-velandskih igralk Katharine Kelly, je včeraj skočila iz 7. nadstropja svojega stanovanja na Carnegie Ave. in 107 St. ter je na tlaku mrtva obležala. Neprestana bolezen jo je pognala v smrt.
Japonska armada gre sedaj nad Nanking j
šangaj, 9. novembra. Sedaj ko ! se raztepena kitajska arrna- j da, močna nad pol milijona mož in ki je branila šangaj, zbiraj proti zapadu v novih zimskih po-1 stojankah, se japonski generalni štab peča z načrti, da začne j z obleganjem glavnega mesta1 Kitajske, z obleganjem Nan-j king;.:. Tujezemski vojaški opa-i zovalci trdijo, da Kitajci niso bili poraženi pri šangaju, pač pa sc se umaknili le dalje proti zapadu in sicer iz dveh vzrokov: 1. da njih postojank ne morejo več doseči topovi iz japonskih bojnih ladij, in 2., da se umaknejo večji japonski armadi, ki je začela napredovati iz severa proti zapadu. Vendar prevladuje med Kitajci velika zmešnjava. Na bojišču pred šangajem je padlo več izvrstnih kitajskih generalov, in teh Kitajska zelo pogreša, dočim ima dovolj pri-prostega vojaštva. Japonci so med tem začeli gasiti v šangaju, katero mesto so Kitajci pred odhodom zažgali. Zažgana je bila tudi ogromna japonska tovarna v šangaju, ki je veljala $7,000,-C00. Iz maščevanja so japonski zrakoplovci bombardirali neki kitajski vlak in ubili 200 oseb v vozovih.
-o-
Jeklarska industrija
Jeklarska industrija, ki zadnje čase ni nič kaj povoljno poslovala,- je začela dobivati večja naročila, ki odpirajo delo na-daljnim delavcem. Southern Pacific železniška družba je te dni naročila 75,000 ton tračnic, Ford Motor Co. potrebuje 4,500 ton jekla za svoje avtomobile in vodstvo gradnje Cculle jeza je prišlo na dan z naročilom za 79,-000 ton jekla.' Jeklarska industrija posluje sedaj nekako 45 odstotkov normalno. Nova naročila bodo dvignila poslovanje za najmanj 15 odstotkov.
Dunajsko pivo
Mr. John Drenik, slovenski založnik in razvažalec pive, je dobil zastopstvo pive, ki je nov produkt, namreč Vienna Style pivo. To pivo se dela popolnoma po dunajskem načinu in mojster, ki vari to pivo, je prišel naravnost iz Dunaja. To pivo ima sloves kot izvrstno pivo po vsem svetu. Dunajčani so bili že od nekdaj znani, da znajo variti prvovrstno pivo. Poskusite to pivo in naročite ga pri Dreniku.
Protest Emil Crowna
Naš councilman Emil Crown-Gusdanovich je vložil v mestni zbornici protest proti nameravanem govoru voditelja nemških fašistov. Nemški fašisti bodo imeli svoj shod v nedeljo. Councilman Crown je izjavil, da se shod v Clevelandu ne bi smel vršiti, ker fašisti zastopajo smernice vlade, ki so popolnoma tuje Zedinjenim državam.
Dospel iz domovine
S parnikom Normandie je včeraj dospel iz domovine 23-let-ni mladenič Edward Videtič, rojen v Trstu. Prišel je k svoji materi Mary Videtič, 1161 E. 61st St. Potoval je s posredovanjem tvrdke A. Kollander. Dobrodošel v naši naselbini. Zgubili delo
200 uradnikov v uradu za prodajni davek je zgubilo delo, ker ni denarja, da bi bili plačani. In prebivalci države Ohio so do 1. novembra letos plačali nad $41,000,000 prodajnega davka.
Pesimizem je zavlada! na Wall Sireeln Mnogi denarni mogotci se bojijo inflacije
New York, 9. novembra. —, Tujezemski denarni mogotci sol začeli dvigati svoje zlate za-| klade v Zedinjenih državah,1 ker so mnenja, da pride inflacija dolarja. Dočim prevladuje v Ameriki tozadevno mir, pa tujezemci naskakujejc ameriške zlate zaloge.
Amerikanci že toliko časa govorijo o inflaciji, da so postali1 že siti govorice, ker prave inflacije v resnici ni. Tujezemci pa trdijo, da je inflacija počasna pošast, ki se približuje več let, potem pa plane nenadoma med narod in potegne svoje žrtve za seboj.
Inflacija v Ameriki ni dosti poznana, tem bolj je pa poznana v Evropi, kjer je šla skoro sleherna dežela skozil njene grozote.
Vprašanje je, če bo inflacija se razvila tudi v Ameriki na enak način kot se je na pri-
mer v Nemčiji? Nemška inflacija je popolnoma uničila veljavo nemške marke. Ali se bo dolar obrnil v isto smer?
Do danes ni nobenih dokazov ali znamenj, da se bo to zgodilo. Toda ako vlada začne tiskati denar, tedaj se lahko znajdemo v inflaciji kljub vsemu silnemu narawerau bogastvu, ki ga premore Amerika.
Finančni mogotci na Wall Streetu so postali pesimistični in svarijo pred špekulacijo v bodočnosti. In če jih kdo vpraša, zakaj, odgovarjajo: "Nihče ne ve."
Medtem pa Evropa trdi, da namerava ameriška vlada dvigniti ceno zlatu. V Washing-tonu se tozadevno smejejo Evropi. Evropa, ki močno rabi denar, najbrž iz zavisti do Amerike, skuša ustvariti umetno krizo, katero bodo pa znali v Washingtonu preprečiti.
Predsednikova soproga
V	pondeljek 15. novembra pride v Cleveland Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Zedinjenih držav. V Clevelandu bo imela govor in sicer v glasbeni dvorani mestnega avditorija. Pričetak govora je ob 8:30 zvečer. Pričakuje se velikega navala, kajti Mrs. Roosevelt je poznana kot izvrstna govornica in ima globoke pojme o svetovnem položaju, o gospodarskih in socialnih problemih. Poleg tega, da dnevno piše članke za razne časopise, pa ima skozi vse leto razna predavanja, katerih se ljudje radi udeležujejo. Zanimivo je vedeti, da prva predsednikova soproga, ki je obiskala Cleveland, je bila žena predsednika Lincclna, ki je dospela v CleVe-land s svojim možem. 15. februarja, 1861. Druge predsedniške soproge, ki so se mudile v Clevelandu, so: Mrs. Hayes, Mrs. Cleveland, Mrs. Garfield in Mrs. Hoover. Vstopnice za predavanje lahko dobite pri blagajni v mestnem avditoriju.
-o->
Oropan tovarnar
Ko je šel sinoči Morris Anderson, poslovodja White Motor kompanije v urad družbe na 1421 E. 49th St., ga je ustavil neki ropar, ki mu je potegnil z roke prstan vreden nad $1,000.00 in poleg tega mu je odvzel še $18.00 v gotovini. To je samo en slučaj številnih repov, ki se dogajajo v Clevelandu vsak dan.
Smrtna kosa
V	torek zjutraj je preminul v University bolnišnici Paul Ma-čevič, star 45 let, rodom Poljak. Stanoval je na 4003 St. Clair Ave. Ranjki je bil dobro poznan med Slovenci in Hrvati. V Ameriki je bil od leta 1914. Zapušča hčer in sinove in brata. Pogreb se vrši v petek iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. Bodi mu mirna ameriška zemlja.
Vest iz domovine " Anton in John Pire, 6305 Glass Ave., sta dobila žalostno vest iz domovine, da je namreč umrl njun oče Andrej Pire, na Rakeku. Star je bil 80 let. V Clevelandu zapušča dva sinova, Antena in Johna, v stari domo vini pa štiri, Andreja, Jožeta, Franceta in Lovrenca. Naj bo ranjkemu rahla ameriška zemlja!
Številni kandidati v 20. kongresnem okraju
še devet mesecev je do prihodnjih primarnih volitev, ko bo izbran k a n d i d a t demokratske stranke za kongresmana v 20. distriktu, pa se je pojavilo že najmanj 10 kandidatov za ta urad. V tem distriktu glasuje približno 15,000 Slovencev in Hrvatov. Brez vprašanja je, da bo sedanji kongresman Martin Sweeney ali se sam umaknil ali pa bo pri volitvah pogorel. Kot kandidati za kongresmana v 20. okraju se imenujejo: Dan Duffy, zastopnik governer j a Daveya v Clevelandu, Hugh McNamee, pomožni likvidator Guardian banke, Felix Mati a, član volivne-ga odbora, Walter O'Donnell, demokratski kandidat za župana pri zadnjih volitvah, Adam Damrn, podpredsednik demokratske organizacije v Clevelandu, Jos. Breitenstein, bivši zvezni pravdnik v Clevelandu. Na vsak način pa bomo pri tem imeli tudi mi svojo in precej važno besedo.
Načelnik fašistov
Prihodnji petek pride v Cleveland Fritz Kuhn, ki je načelnik zveze nemških fašistov v Clevelandu. V petek večer bo govoril svojim pristašem v laški dvorani na 72. cesti in Euclid Ave. Kuhn se bo moral v kratkem zagovarjati na sodniji, ki mu namerava vzeti ameriške državljanske pravice.
Bingo partije
V pondeljek in deloma v torek je bilo aretiranih 8 lastnikov prostorov, kjer so igrali bingo igre. Večinoma so gostilničarji te igre popolnoma odpravili v gostilnah, ker se jim tudi izplačajo ne.
Smrtna kosa
Včeraj je umrl Peter Magličič, star šele 20 let. Družina stanuje na 12618 Carrington Ave. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Cullitan za sodnika?
Sedanji državni prosekutor v Clevelandu Frank Cullitan namerava prihodnje leto kandidirati za Common Pleas sodnika.
* Ogromne povodnji v treh provincah južnq Italije so te dni povzročile milijone lir škode.
2	' AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
1117 8» Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
2« Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. 5a Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclb: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Canada, $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.60 tor 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1008. at the Post Office at Oleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187».
>88	. No. 264, Wed., Nov. 10, 1937
BESEDA IZ NARODA
Moja vrnitev
O svetovni politiki
Kadar mi, navadni ljudje, beremo o poteku mednarodnega življenja v dnevnem časopisju, imamo dostikrat vtis, da je življenje narodov prenapolnjeno s samimi idealnimi nagibi. Vsi zatrjujejo, da iščejo le najlepše čednosti. A vendar je na drugi strani res, da vsa ta čednostna tekma rodi mnogokraj; le sovraštvo, zavist in trpljenje. Čudimo se, kako je mogoče to dvoje spraviti v sklad: plemenita prizadevanja, ki rodijo vedno le neplemenita dejanja! Odkod prihaja zlo v sestavu mednarodnega življenja? Katere sile so, ki odločilno vplivajo na mednarodno politiko?
Te sile so vsakovrstne. Vseh je nemogoče našteti. Omenimo naj le glavne. V prvi vrsti so verske in nacionalne ideje, tretja odločujoča sila v mednarodniki politiki je pa povsem gospodarskega značaja.
Verske ideje so najgloblja sila, ki deluje v človeški duši. So te sile izraz človeške odvisnosti od Stvarnika, ki mu dolguje človek vse. Ta sila žene človeka do največjih žrtev. Zatorej ni čudno, če zapuščajo verstva globoke sledove tudi v politični zgodovini narodov. Verska zvestoba sili k dejanskemu uporu proti preganjalcu, ki verskega prepričanja ne spoštuje in ali z nasilnimi sredstvi vsiljuje drugo vero. Prvo kot drugo daje povod za mednarodna nesoglasja.
Verska gorečnost sama na sebi, dokler se drži predpisanih mej pravičnosti in ljubezni, bi bila v mednarodnem življenju le sredstvo mirnega napredka v plemenitosti in pravi civilizaciji. Toda brevestni lovci za denarjem so se polastili tudi te najbolj plemenite duševne vrednosti in jo zlorabljali v svoje zle' namene.
Zgodovina turškega cesarstva je prav dober dokaz za to. Kolikor narodov je turško cesarstvo zasužnjilo in poteptalo! Vsi mi, zlasti Slovenci dobro vemo, kako velikanski pomen je imelo turško cesarstvo cela stoletja v mednarodni politiki, koliko krvavih vojsk spremlja njegovo zgodovino do naše dobe, kp so se podjarmljeni in zasužnjeni naredi osvobodili z gesli o narodni svobodi in verski zaščiti.
A tudi te plemenite želje po svobodnem verskem in narodnem udejstvovanju, ki so na primer zlasti prevevale balkanske narode, so brezvestni državniki zlorabljali, da so z njimi dosegli svoje sebične namene.
Rusija ni nikdar v resnici imela namena, braniti krščansko cerkev, čeprav se je bahato postavila za varuhinjo krščanstva v Turčiji. Izkoristila je to bahavost le, da se je mogla vtikati v turške razmere, Turčijo polagoma razkrajati in priti do dardanelske morske ožine.
Anglija se je pod isto firmo zaletavala v Turčijo, v resnici pa ne radi kristijanov, marveč, da je mogla Rusijo potiskati nazaj, ker se je bala, da ji bo Rusija nekoč prestrigla pot v Indijo. V Turčijo so prišle tudi Nemčija in Avstro-Ogrska, vse navidezno prežete od želje, da pomagajo vernikom do verske svobode, v, dejanju pa iz golih namenov po političnih osvajanjih in petrolejskih vrelcih.
Podobno bi lahko rekli tudi o. protestantizmu, ki so ga oblastniki porabljali in zlorabljali za gole osvajalne namene. Zgodovina protestantovske cerkve je polha kulturnih ruševin in. tone v mlakah prelite človeške krvi. Poglejmo le na Irsko! Dolga stoletja se je vlekla irska žaloigra, na njo so se obešali razni politični in gospodarski interesi, povzročala je mednarodne napetosti in vojne nevarnosti.
In še danes je ni konec. Še danes se zdi, bo znova zamajala osnove političnega reda v angleškem imperiju in s tem seveda tudi na vsem svetu.
Zdi se, da je treba na dnu vsega strahotnega razdejanja, ki ga je med ruskim narodom povzročila boljševiška revolucija, iskati tudi verske sile. Židovski vodje boljševizma so se pač hoteli maščevati za vsa preganjanja, ki so jih bili deležni v tako obilni meri pod caristično vlado. Seveda, verski motivi kaj kmalu utonejo v drugih nagibih, ki verska čustva samo izrabljajo, da lažje pridejo do ciljev.
Poleg verskih idej pa igrajo v svetovni politiki tudi skrajno važno vlogo narodnostne ideje, in o terri se bomo o priliki še kaj pomenili.
Kaj pravile!
Iz Dolenjskega poročajo, da bo letos slavnega cvička več, toda da bo bolj kisel. Jejmnasta, če bo še bolj kisel kot po navadi, ga drugo leto ne bomo šli pit.
* * »
Frank Jurca iz West Parka nam je dal dober nasvet. Rekel je: če dobiš cigaro, jo shrani za na starost. Na otroke se namreč ne smeš zanašati, da ti jo bodo kupili.
w	#	»
Neki grocer je zalagal gotovega odjemalca skoro dve leti. Odjemalec mu je obljubil, da bo vse plačal, ker pričakuje nekaj denarja od strica. Primeri se, da ta odjemaec res dobi denar in gre pošteno k grocer ju, kjer ves dolg poravna. Potem pa gre na drugo ulico, kjer nakupi več grocerije in plača zanjo v gotovini. To ;ve njegov stari grocer in ga tudi vpraša, kako da je šel k drugem rgovcu kupit za gotov denar, medtem ko ga je on zalagal skoro .Ive leti in čakal na denar. Odjemalec se pa nedolžno začudi: "Glej-e no, saj nisem vedel, da vi predajate tudi za'gotov denar!"
Dr. Franc Trdan
Povečerjali smo. Do odhoda ladje je bilo še tri ure. "Ali si ne bi ogledala New Yorka, vsaj mimogrede, še v nočni obleki?" meni prijazni p. Edvard.
"Drago mi bo," odvrnem.
Kmalu potem je bil naš avto zopet na cesti. Vozili smo počasi. Gospod Edvard je šofiral in razlagal, fr. Humil je zadovoljno pušil cigaro, jaz pa sem ' gledal, poslušal in užival. Vsepovsod same luči, ki so se prelivale v vseh mogočih barvah in , oblikah. Vse miglja, utripa in ! trepeče, da so oči namah zme-, dene in utrujene. Ena sama tvrdka izda vsak večer tisoč dolarjev za reklamno rezsvetlja-vo.
Kakšen šele mora biti New York na znotraj in pod zemljo? Tudi v to skrivnost bi bil rad vsaj nekoliko pokukal, pa ni več dopuščal čas. V pristanišču je močno dihal ogromni jekleni velikan. Črni dim je prihajal iz njegovih temnih žrel in vel preko skladišč in carinskih poslopij. škripci so že spuščali v njegov nenasitni trebuh zaboje, kovčege in pošto. Po poševno prislonjenih mostičih pa so hiteli potniki, njihovi prijatelji in znanci.
Tudi jaz nisem bil sam, prav do kabine—št. 607—sta me spremila g. Edvard Gabrenja in fr. Humil Šavelj. Hvala vama še enkrat!
Kazalec na uri se bliža polnoči. Sirena se iznova oglasi. Tedaj potegnejo mostiče na obal in trdno zapro vso ladjino ograjo. Ko še odvežejo vrvi, s katerimi je bil parnik na obrežje priklenjen, se začnemo od brega pomikati. Morje se na-lahko zaziblje, zdi se kakor velikansko zrcalo, v katerem se koplje nešteto električnih luči inlučic. Tudi na krovu vzvalovi novo življenje. "Z Bogom! Srečno pot,! Pa kmalu kaj piši! Pozdravi teto Urško!" kličejo na ladji in na suhem in mahajo z robci. Razdalja med nami in njimi postaja večja in večja, komaj še ločimo njih glasove, kmalu vidimo le še električne žarnice, slednjič pa tudi te izginejo.
"Z Bogom, Amerika! Z Bogom, predragi rojaki!"
Na morju
Dne 27. avgusta.
Po deževnem dnevu je nastopila jasna poletna noč. Daleč na obzorju je vstajala luna in razsvetljevala prostrano morsko ravan. Ko se je suha zemlja odmaknila očem, mi je pogled uhajal na sopotnike. Parkrat sem šel celo po krovu gori in doli in tako sem marsikaj videl in slišal, kar bi sicer ne bil videl in ne slišal. Vendar pa tedaj pogovori- še niso bili nič kaj živahni. Preveč smo si bili še tuji in pa noč je bila. Mnogi so že zapuščali krov in odhajali v spodnje prostore. Le dame so še čebljale, saj so ženski jeziki kakor mlinska kolesa, ki le redkokdaj počivajo.
Slednjič sem tudi jaz odšel v svojo kabino.
Zjutraj sem bil že ob petih na nogah. Vzbudilo me je močno pljuskanje vode, ki je udarjala v bok ladje, ob katerem je stala moja postelja. V polsnu premišljujem, kje sem. Ko pa od-grnem rujavkast zastor pri oknu in zagledam peneče valove, se brž domislim, da sem v trebuhu parnika in da plovemo po Atlantiku proti domu. Naglo se umijem. in napravim in zlezem potihem na krov, bal sem se namreč, da bi v sosedni sobici ne vzdramil potnika, ki je še tako ubrano "muziciral."
Jutranje ure na morju so ne-1 kaj posebnega. Sveži zrak kre-
pi telo in poživlja duha. Morje imenujejo največje zdravilišče. Zato mnogi zdravniki pošiljajo svoje bolnike na morsko obrežje, ali pa jim svetujejo, da se dalje, časa vozijo po morju. V knjižici Zdravilna moč morja hoče pisatelj dokazati, da morski zrak ozdravlja živčne bolezni, srčno hibo, trganje po udih, debelušnost, sladkorno bolezen, bledico, želodčne bolezni in bogve, kaj še vse. Jaz sem se res, tudi nazaj grede, na morju izredno dobro počutil. Vsi organi so svojo službo brezhibno vršili. Samo enkrat se je pojavil en majhen poskus revolucije, pa sem ga že v kali zadušil.
Sirena "Europe" je začela tuliti dolgo in turobno. V opazovalnem stolpu na glavnem jamboru so se zabliskale luči z Morsejevimi znaki. Tisoč metrov od nas je plula ladja v nasprotno smer z razsvetljenimi linami.
Po zajtrku je bila ladja kakor prerojena. Mlajši so bili razposajeni kakor otroci: igrali so ping-pong, bili kozo ali pa' metali na nizka natikala podkve in obročke. Starejši so posedali na pletene naslonjače in se prijateljsko razgovarjali. Menda se nikjer ne napravi hitrejših prijateljskih stikov nego na morju. Nič več si nismo bili včerajšnji tujci, temveč tovariši, ki so na istih deskah in imajo iste cilje. Med nami so padle konvencijonalne zapreke, ki jih ustvarjajo nekateri pod pretvezo razlike plemena, vere, kulture in jezika. Med nami ni bilo več Angleža, Francoza, Italijana, Nemca in Slovenca v tistem spačenem nacionalnem vidiku, ki ga namenoma ustvarjajo novine, mi smo drug drugemu zrli človeka so-brata in otroka skupnega nebeškega Očeta.
"Dober dan, gospod* profesor!"
"Bog daj! Kaj, tudi Vi tukaj?" ozdravljam začudeno, ko zagledam pred seboj Mr. All-gauerja in njegovo boljo polovico Lizo. Seznanili smo se bili že na potu v Ameriko na ladji "Bremen" in zdaj se vračamo skupaj na "Europi" v Evropo. Meni je bilo naše zopetno srečanje naravnost v užitek. Ta dva zakonca sta se mi že tja grede zdela kakor bajeslovna Filemon in Bavcis. Tudi na ladji sta prihajala vsak dan k sveti maši in redno pristopala k svetemu obhajilu. Neko jutro me je Liza že pred sveto mašo spravila v dobro voljo. Tik pred odhodom k oltarju pristopi k meni in mi polglasno zašepeče :
"Gospod profesor, kajne danes pa z možem ne smeva k svetemu obhajilu?"
"Zakaj pa ne?"
"Ponoči naju je v želodcu nekaj črvičilo, pa sva ga vsak eno šilce izpila."
Ta njena odkrita preprostost bi mi bila gotovo izvabila smeh. če bi ne bila tisti kraj in tisti trenotek tako resna. Zato sem, le nalahno smehljaje se, rekel: "Bosta šla pa rajši jutri, ko vaju ne bo več črvičilo."
Po rodu sta bila Bavarca, doma iz rojstnega kraja sv. Tomaža Kempčana. V Ameriki sta se mudila največ v Detroitu, kjer sta bila na obisku pri svoji dobri hčeri Marjeti.
"Kako sta se pa imela?" nadaljujem pogovor.
"Prav dobro!" odgovori v pristnem bavarskem narečju dobrosrčni Allgauer. "Da sem mlad, bi doma prodal svoje malo imetje in se nemudoma izselil v Ameriko. Tu bi po hišah pobiral ostanke jedi, s temi bi redil krdelo prašičev in v nekoliko letih bi postal milijonar. V Ameriki je vsega v preobilju, zato tako omalovaževanje dra-
gocenih ostankov."
"Gospod Allgauer, kar prodajte, kar imate, pa brž nazaj v Ameriko, da čim prej postanete milijonar. V svoji milijonski sreči pa tudi name nikar ne pozabite,!" sem se pošalil in seveda tudi njegovo naivno podjetnost pohvalil.
(Dalje sledi) -o-
Za kulturni vrt
Jejhata no, saj pravim! Gre, gre, naprej s prispevki za naš kulturni vrt oziroma Jugoslovanski kulturni vrt. Da kdo ne bo napačno razumel, da je ta vrt last kake peščice, kar ni res. Vrt je last naroda, ki je zanj prispeval in bo še prispeval. Oni dan se je oglasila Mrs. Mary Modic iz Norwood ceste hišna številka 1346, ter dala cel petak za vrt in dejala: "Moj mož me že dalj časa naganja, da naj neseni $5.00 za kulturni vrt, ko tako nucajo." Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Modic. Ko je Mrs. Modrijan clala $5.00, sem zapisal, da nam manjka še 200 takih, ki bi dali po $5.00, a sedaj nam jih je treba le še 199 takih. Tone Rudman, ki živi na 719 E. 157 St., je dal pa še $3.00. "Veš," je dejal, "eno kljuko sem že prej dal." Kar se vzame na znanje, a Tonetu pa hvala! Potem so še priskočili na pomoč: Mrs. Mary Mevžek, 15904 Holmes Ave. $1; Mr. John Sedej, 706 E. 155 St. pa $1.00. Neka oseba, ki je tudi že dala večkrat, je pa tako skromno, da je rekla, da se naj ne pove njenega imena. Za vse te prispevke se prav lepo zahvalimo z Bog plačaj!
Tako dobri rojaki in rojakinje pomagajo, da se krči dolg pri našem vrtu. Pa naj se še kdo drugi oglasi tozadevno. Mu bomo zelo hvaležni. Darovalec bo imel pa zavest, da je prispeval za najbolj izrazito narodno-kulturno stvar.
Jože Grdina.
-o-
Še več kulturnih večerov
Cleveland, O. — Naznanja se še nadaljne kulturne večere, kateri se bodo vršili na podoben način, kot sta se vršila prva dva v korist in podporo našega narodnega kulturnega vrta. Oba večera smo imeli zelo mične programe. Dočim je bil prvi v SND na St. Clair Ave. še precej dobro obiskan in je ostalo za kulturni vrt čistega $56.00, pa ni bil večer v Slov. domu na Holmes Ave. tako dobro obiskan. So pač vzroki, ki deloma opravičujejo naselbino radi pičle udeležbe. Priprav-nejšega večera v tej sezoni nismo mogli dobiti, ker so dvorane že daleč naprej oddane.
Tretji večer za kulturni večer se bo vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. in sicer v sredo 17. novem bra. To bo enako mičen večer s petjem, govori, slikami ir glasbo. Ves program bo kulturne vsebine, ki je povzeta iz življenja našega naroda tu in v stari domovini. Kdor ni prišel na predstavo v Slov. dom na Holmes Ave., ta se bo lahko odzval sedaj na Waterloo Rd. Celoten program bo še pozneje objavljen.
Nadalje se naznanja, da se bo vršil tak program tudi v Slovenskem domu v Girardu in sicer na 11. decembra. Tudi to bo v korist kulturnega vrta.
Dalje se bo vršil slikovni večer tudi v West Parku in sicer dne 4. decembra. Glede nadaljnih naselbin se bo poročale pozneje. Odbor vrta želi, da bi se ljudje za te prireditve v korist kulturnega vrta bolj zanimali. Saj gre vse za korist Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je last jugoslovanskega naroda. Oglejte si vrt in videli boste, da je vreden vsakih žrtev.
A. G., predsednik.
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Vrvenje in drvenje na pariškem kolodvoru ni bilo majhno. Je pač veliko in tudi prometno mesto Pariz, šel sem k blagajni, da si kupim vozni listek za v Paray le Monial, ampak me je vzelo precej časa, da sem prišel k pravi blagajni ter dobil vozni listek za tja. Je pač križ s temi Francozi, ko ti po večini ne znajo drugega kot tisto francoščino, a meni pa francoščina 116 gre. Saj nisem kak jurist ali pa profesor, taki pač znajo francosko. Radi tega sem godrnjal nad Francozi. Pa končno sem le vse uredil za odhod, pomagal mi je postrešček, ki je znal dobro angleško.
Ob pol petih popoldne je odpeljal vlak iz pariškega kolodvora. Pust deževen popoldan je bil in še bolj pusto je postalo, ko je ria^tala noč. V mojem kupe ju sta se vozila še dva sopotnika, Francoza seveda, s katerima je bil vsak pogovor izključen. Kasneje sta pa še ta dva izstopila in ostal sem sam v ku-peju. Vlak pa je drvel naprej v temno deževno noč in nič kaj prijetno ni bilo. Tako nekam čudno dolgočasno. Tu sem razmišljal, če bo morda vse potovanje tako. Tolažil sem se r mislijo, da bo vsaj doma prijetno, pa tudi drugje morda ne bo tako pusto in dolgočasno kot tu. Pa pregovor pravi, da za dežjem sonce sije. Vsemu se bo pač treba privaditi.
Zvečer ob pol enajstih se pripeljem v mesto Moulins, kjer sem moral izstopiti ter od tu naprej vzeti drug vlak za Paray le Monial. Tu'so mi povedali, da moram počakati do pol petih zjutraj, ker poprej ne pelje noben vlak tja. Ker sem bil že lačen, sem sklenil, da grem v kako restavracijo na večerjo in pa, ako mogoče, tudi kam na primerno prenočišče. V tem se mi pridruži nek slabo opravljen postrešček ter se mi ponudi za vodnika in pa, da mi pokaže restavracijo, ako tako želim, šel sem z njim v neko restavracijo, ki pa ni zgledala kaj prida. Pa človek ne sme biti izbirčen. Naročil sem kar so pač imeli, a za postreščka pa pijačo, za katero je izrecno prosil. Možu je bilo videti, da je alkoholik. To je pričal njegov nos in temu primerno tudi obleka. Gospodinja restavranta me vpraša, po kaj grem v Paray le Monial, če sem romar? Romar ali turist, kakor se pač vzame, sem odvrnil. Moj spremljevalec, postrešček, se je pri tem čudno nakremžil, obraz je napravil prav kisel ter izrekel neke vrste psovko napram Paray le Monialu. Nisem povsem razumel zakaj da se je šlo, videl pa sem, da mu to tako malo ugaja, ker grem v Paray le Monial in da mu je ta beseda zoprna. Da se takega postreščka iznebim, posežem v žep, mu plačam kar mu je šlo za trud, ter mu povem, da ga ne rabim več, da naj se pobere. Mož se je malo zdrznil, toda ko je videl, da sem sploh prekinil z njim vse, je precej pobit odšel. Mož je moral biti najbrž kak zelo "napreden" komunist. Vsaj jaz sem dobil tak vtis, zato sem pa tudi kar prav na kratko napravil: plačal, in zdaj se pa izgubi. Kaj drugega pač tak ne zasluži. Mene je pa tudi zdaj minilo veselje, da bi si tu kje iskai prenočišča. O polnoči, ko so restavracijo zaprli, sem jo jaz mahnil nazaj na kolodvor ter tam počakal na vlak. Nekaj časa sem čital, potem se malo izprehajal po peronu, tudi zadremal sem za nekaj časa. Tako sem le dočakal jutra. Točno ob pol petih sem se odpeljal z vlakom proti Paray le Monialu.
V Paray le Monialu. — Kraji kjer se je prikazalo Srce Jezusovo. — Sv. Marjeta Ala-kok. — Zakaj je Paray le Monial znamenit. — Kaj je obljubil Kristus. — Grob sv. Marjete. — Relikvije sv. Marjete. — Lep spominek. — Umetnost proslavlja sv. Marjeto.
Tri četrt na sedem je bilo, ko sem dospel na cilj: Paray le Monial! Pred seboj zagledam majhno, a lepo mestece. Pograbim prtljago in hitim iz vlaka. Na kolodvoru brž oddam prtljago v garderobo ter vprašam prijaznega postajenačelni-ka, kje je bazilika Srca Jezusovega? Pokazal mi jo je kar od daleč in mi povedal kod naj grem.
Do sedaj še nisem prav nič povedal, zakaj da sem šel v Paray le Monial, kaj da je tam in zakaj je ta kraj mene baš zanimal. Prav kakor je zastopnik North German Lloyda vprašal, kaj da me je napotilo v Paray le Monial, tako me utegne vprašati ta ali oni čitatelj: kaj me je napotilo tja, kaj je tam tako zanimivega v tem, res malem mestu? Na to odgovarjam. Paray le Monial (izgovori Parele-monijal) je majhen, toda znamenit in sveti kraj, ker tukaj je Kristus razodel svoje srce. To je kraj presvetega Srca Jezusovega. Tudaj na tem mestu hočem našim rojakom nekoliko, prav na kratko popisati, kaj vse se je vršilo tukaj in zakaj je ta kraj tako imeniten, pa kaj vse je Gospod Jezus Kristus obljubil tukaj, kjer je stresel na zemljo toliko biserov in dragocenih zakladov v obliki svojih obljub, da z njimi reši in osreči kristijane, da jih privabi na svoje srce. Marsikomu morda ne bo povšeč oziroma mu bo nekako tako "všeč" kot je bilo mojemu postreščku v Moulins, pa to mene ne ovira, da ne bi povedal nekaj o tem kraju-
Ko sem razmišljal, kod vse bom potoval, sem tozadevno gledal po zemljevidu, kaj vse' bi se dalo videti po svetu. Listal sem tudi po knjigah kaj je zna-menitejše, da vidim s to potjo, katero sem si začrtal. Poleg Jeruzalema, Rima, Carigrada, Aten in drugih odlifnih mest, sem naletel tudi na malo mestece Paray le Monial na Francoskem. Sicer so na Francoskem, bi rekel, še bolj važna mesta. Na videz res, v resnici pa ne. Imenitno važen je Lurd, kjer je velika Marijina božja pot, ter se vrše čudežna ozdravljenja, pri katerih morajo tudi zdravniki ateisti ali drugoverci ugotoviti čudež. Imeniten je tudi Lisieux, kjer je grob sv, Terezije, odkoder siplje rože raznih milosti. Paray le Monial prav nič ne zaostaja za temu pač pa bi rekel, da prednjači. Marsikateri, ki bo o tem čital in se skušal še kje drugje prepričati o tem, mi bo priznal, da .1® to res.
(Dalje prihodnjič)
Fine STERLING SUKNJE
kakor tudi fine
FUR COATS
za žene in dekleta, direktno iz tovarne, dobite Pri meni vedno po veliko znižanih cenah kot kje drugje.
Za točno in pošteno postrežbo se lahko name za-nesete. Samo pokličite ah mi pošljite vaš naslov, da pridem po vas in vas peljem naravnost v tovarno.
Se vam iskreno priporočam
Benno B. Leustig
1034 ADDISON RD.
(vogal St. Clair Ave.)
ENdicott 3426______
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10. 1037 "	3
KRIŽEM PO JUTROVEM
P« »mikam l»»lr»lk» K. Mara
"Tistale je njegova žena!" je Pravil tožite!j.
Skrbeče in boječe naju je gledala. Stopil sem k njej, udaril s puškinim kopitom ob tla in se kar moč osorno zadri: "Kje je možev kuftan?" Morebiti je mislila tajiti, pa moj nastop jo je preplašil. Pokazala je na neka vrata: "Tamle v zaboju!" "Prinesi ga!"
Odšla je. Lesen pokrov je zaropotal, vrnila se je s kuftanom.
Razgrnil sem ga. Ne levi Prsni strani je bil raztrgan. Položil sem kos, ki mi je ostal v roki, na raztrgano mesto in mignil muftiju. "Se ujema?" "Res! Točno!" "Je dokazano, kar sem trdil?" "Popolnoma, effendi!" Žena naju je plašno gledala. Gotovo je vedete; kaj vse je počenjal njen mož.
"Prinesi še denar!" sem ji sPet osorno zapovedal.
"Kak denar?" je obotavljaje Ee vprašala.
"Tisti," se je oglasil javni to-žitelj, "ki ga je nocoj prejel tvoj mož od Muebareka. Kje 3e? Brž ga prinesi!"
Tudi sam je govoril robato. Res se je dala oplašiti. Trepetaj e je priznala:
"Tudi denar je v zaboju." "Prinesi ga!"
šla je. Dolgo je ni bilo na-2aj, denar je bil globoko skrit v skrinji in zavit v star šaš.
Mufti ga je preštel. Res je bilo pet tisoč piastrov, tista vsota, ki mi jo je imenovala zeli-
8Čarica.
"Kaj bo s tem denarjem?" je vprašal. "To moraš sam najbolje vedeti!"
"Zasegel ga. bom." "Seveda. Makredžu ga moraš poslati."
"Da! In to bom storil, koj ko se zdani."
"Je dokazano, da je kodža kaša izpustil ujetnice?"
"Da.! Gotova sva. Pojdiva!" "Ne še. Govoril bi še rad s tole žensko. Slaba ji bo predla, če mi ne bo po resnici odgovarjala. Bastonada je za ženske v Njenih letih nevarna reč."
Prestrašena je padla na ko-letta in dvignila roke.
"Ne bastonade! Ne bastona-de, veliki, slavni, milostljivi ef-%di! Saj vidim, da je vse izdano ! Vse bom po resnici povedala!"
"Vstani! Le pred Allahom se st«e klečati. Povej, tvoj mož je ^Pustil ujetnike?" "Da."
"In jim dal syoje vrance?" "Da."
"Kam so bežali?" Obotavljala se je." "V—v—v—Radovič." Sumil sem, da ni povedala desnice. Zagrozil sem ji:
"Vse povej! Čemu se obotavljaš? Če ne poveš vsega po ^Stici, te bom dal na klop pri-
DOPISI
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je n°vo dekorirano in v naj bolj-ŠeRi stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej
8&7 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
548 E. 123 St., 8 sob
St. Clair Ave., štiri sobe 2£°rej, štiri sobe spodaj.
Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
vezati in tvoje dekle te bodo morale bičati."
Spet je preplašena dvignila roke.
"Ne ne.! Effendi, vse bom povedala! Res so šli v Radovič." "In od tam?" "V Zbigance." "K mesarju čuraku?" "Da."
"In h koči, ki leži v soteski?" "Poznaš jo, effendi?" "Odgovori!" "Da, tja so namenjeni." "In od tam?" "Več ne vem." "Po kaj pa pojdejo v Zbigance in h koči?"
"Tudi tega ne vem. Mož mi takih reči ne pove." "Pa Žutega pozna?" "Morebiti. Ne vem." "In s starim Muebarekom sta si bila dobra prijatelja?" "Da."
"Ga je tvoj mož pogosto obiskoval?"
"Pogosto je bil pri njem na hribu. In Muebarek je prihajal k njemu na dom." "In kaj sta počenjala?" "Ne vem. Nikdar nisem čula, kaj sta govorila."
"Si videla ujetnike?" "Da."
"Jih poznaš?" "Le enega." "Odkod ga poznaš?" "Prišel je včasi k nam na obisk."
"Kdo je tisti? Najbrž Manah el-Barša?"
"Ne poznam ga po imenu. Le to vem, da je bil svoj čas davkar v Skoplju in da je moral oditi." "On je bil. še kaj več veš o
tistih ljudeh?"
"Ničesar, effendi! Vse sem povedala, kar mi je bilo znano."
"Vidim, da si resnico govorila. Ne bom te več mučil in nadlegoval. Le eno mi še povej ! Si že kedaj čule ime brata Aladžija?" "Ne, effendi."
Javni tožitelj se je vtaknil vmes.
"Kaj je z njima, effendi?" "Ju ti piznaš?" "Poznam ju ne. Pa čul sem že njuno ime."
"Dva sta in brata sta." "Da."
"Kaj pa veš o Aladžijih?" "Najdivjejša Škipetarja sta, kar jih živi pri nas. Prava orjaka sta, silno močna. Njuna krogla nikdar ne zgreši in njun nož zadene nezmotljivo. Njuna ča-kana sta strašno orožje. Tako daleč vržeta čakan, kakor daleč krogla leti, in tako varno zadeneta svojo žrtev v tilnik, kot je sam šejtan meril. Tudi pračo znata sukati, ni jima para v rabi prače." "Kje pa živita?" "Povsod in nikjer. Povsod ju je najti, kjer je treba koga ubiti ali pa izropati."
"Sta bila že kedaj v Strumi-
ci?"
"V Strumici sami še ne. Pac pa blizu mesta. Ni še temu dol-
go, da so ju videli v okolici Ko-čan."
"Kočane nisi daleč odtod. V petih urah, mislim, se pride na konju, kajne?"
"Vidim, da dobro poznaš naše kraje!"
"Le približno cenim, da bo tako daleč. Odkod pa sta tista
brata?"
"Pravijo, da sta iz Tetova, s Šar planine. Tam živijo najdiv-jejši Škipetarji."
"In zakaj jima pravijo Aladžija?"
"Ker jezdita šarce." Ala se res pravi po turško pisan, raznobarven. Junaška Ški-petarca sta torej dobila svoje bojno ime po svojih konjih šar-cih.
(Dalje prihodnjič.)
Vabilo na kegljanje
Cleveland, O.—Pri društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. je že nekaj članic začelo kegljati po skupinah ali "teamih"; me bi pa rade iste še izpopolnile in povečale. Radi tega vabim vse one naše članice, ki imajo veselje do kegljanja, da naj pridejo danes, v sredo 10. novembra zvečer ob 7:30 na Norwood kegljišče, 6125 St. Clair Ave., da naš načrt izvršimo. Tudi novinke dobro došle!
Drage matere, članice navedenega društva! Nikar se ne bojte za svoje hčere, če bi kegljale, kajti v naših skupinah imamo tudi matere, ali žene; vse naše kegljačice tvorijo lepo in pošteno družbe. Keglja se vsako sredo na označenem kegljišču. Sestrski pozdrav!
Vida Kmet. -o-
Lep bo kulturni vrt
Cleveland, O. — Oni dan sem si šel ogledat naš kulturni vrt. Vsako posameznost sem si.natančno ogledal, tako tudi rože in grmičje, pa drevje. Zato izjavljam, da je res vse tako, kot poroča Mr. A. Grdina. Kdor pa ne verjame, temu pa ni pomoči drugače, kot da si gre sam ogledat vrt. Rečem pa, da že sedaj zelo lepo izgleda, kaj bo pa šele spomladi, ko bo vse zeleno in v cvetju. Lahko smo ponosni na ta naš kulturni vrt. Čestitati moram g. Antonu Grdini, ki se toliko trudi in vedno hodi okrog, pa kljuke pritiska za kulturni vrt. Rojaki, dajte mu iz dobre volje, saj se ne boste nikdar ke-sali, ker kulturni vrt bo stal za vedno in imeli boste zavest, da ste ga pomagali graditi vi.
Ni treba misliti, da je prijetno delo zbirati darove za kulturni vrt. Kdor. ne verjame, naj poskusi. Zato gre pa še toliko večje priznanje Mr. Grdini, ki je pripravljen požreti tudi marsikatero grenko pri tem požrtvovalnem in nesebičnem delu za kulturni vrt. Tone Grdina ima pa dobro srce in blago dušo, pa za narodno stvar vse potrpi.
Ko sem bil na ogledu v kulturnem vrtu, sem tam dobil starega rojaka, ki si je tudi vrt ogledoval. Pri kakih 76 letih mora biti.
"No," sem ga nagovoril, "ste si tudi vi prišli ogledat kulturni vrt?"
"O, jaz sem skoro vsak dan
tukaj, tako se mi dopade," mi je odgovoril.
Potem sva si skupaj ogledovala vrt ter konštatirala, da bo vrt res lep in da smo lahko vsi ponosni nanj. Dajmo spraviti skupaj še tisto, kar manjka in vrt bo naš, plačan in dogotov-ljen. Naša starejša generacija bo zadovoljna legla v grob ob misli, da je postavila slovenskemu narodu tako sijajen in trajen spomenik v tujini. Mladina bo pa tudi ponosna na svoje prednike, ki so bili tako kulturni in ponosni Slovenci. Vsa čast in večno priznanje gre tistim, ki so delali, da se je kulturni vrt uresničil. Pozdrav vsem rojakom,
Joe Vidmar. -o———.—.
Vsa čast igralcem sveto-vidskega odra!
Cleveland, O. — To je moj prvi dopis v priljubljenem listu Ameriški Domovini. Zato mi gotovo ne boste odrekli malo prostorčka, da tudi jaz enkrat poskusim napisati par vr-1 stic za našo slovensko javnost. ! Na Ameriško Domovino sem | naročena, kar sem v Ameriki in vedno pazno prebiram šte-jvilne zanimive dopise v tem j listu, v katerih naročniki izra-Ižajo svoje misli o tem in onem, j kar je v zvezi z našim javnim | življenjem. Torej naj tudi jaz I nekaj napišem, ki se tiče na^ |šega kulturnega življenja.
Kar ne morem se načuditi, ; kako čudovito perfektno na-1 stopa naša tu rojena mladina v slovenskih igrah. Najsi bo v izgovarjavi ali v vlogah, to so že kar celi igralci. Človek bi temu ne verjel, če ne bi sam tega videl. Pa ne samo jaz, ampak vsak to pravi, ki je videl igro "Črnošolec," ki jo je podal na svetovidslcem odru naš dramski klub, p0d vodstvom Rev. Matija Jagra. V tem se popolnoma strinjam z dopisom g. Anton Grdine. Prav vsi bi morali biti hvaležni v prvi vrsti č. g. Jagru, ki se neumorno trudi za našo duševno in umsko izobrazbo. Hvaležni moramo biti na ta način, da še v večjem številu poseča-mo te predstave pri svetovid-skem odru. Kar srce me je bolelo, ko sem ono soboto videla tako malo udeležbo in to pri taki veličastni drami.
Igralci so vsi brez izjeme prav dobro igrali. Najboljše pa gotovo "črnošolec" Pavel, ki je govoril tako gladko slovensko, pa tudi tako čudovito
lepo igral. Kot rečeno, najlepša pohvala gre vsem igralcem, ker vsak je izvršil svojo vlogo in nalogo častno. Človek se kar ne more načuditi tu rojeni mladini, da se zna tako fino obračati na odru.
Le tako naprej v ponos narodu! Mi pa pokažimo, da smo jim hvaležni za trud s tem, da v velikem številu posečamo predstave svetovidskega odra. Pozdrav!
Vera Mismas.
Nekaj o naših davkih
Cleveland, O. — Ogrinova postava, da se davkoplačevalcem vrne denar, ki so ga plar čali za kazni radi neplačanih davkov, je bila sprejeta. Toda nekateri okraji so se uprli in pravijo, da bodo šli na vrhovno sodnijo, češ, da je taka postava neustavna. Seve, vse je neustavno, kar je v korist delavcu.
Imamo pa drugo postavo pri plačevanju davkov, ki je morda nekaterim premalo poznana ali pojasnjena. V našem okraju je namreč zdaj v veljavi, da oni, ki plačajo zaostale davke, ne plačajo kazni, ki je sicer naložena za neplačane davke. To se pa zgodi le tedaj, ako se plača vse zaostale davke. Za delno plačilo se ne dobi nič.
Prepričana sem, da nas je cela rešta, ki smo v težkih časih zaostali z davki. Seve, ta ali oni neče povedati, da je dolžan na davkih. Pa to ni nobena sramota, saj vsak ve, kake čase smo imeli in jih še imamo. Zato je pa dobro, da se ljudi pouči v tem oziru, da si lahko prihranijo, če vedo, kako je treba postopati.
Kdor torej o tem nič ne ve, naj mu služi v pojasnilo sledeče. Če ste zaostali z davki, pa ste sedaj v položaju, da bi lahko vse zaostalo plačali, pojdite na davkarijo, soba 52 in povejte, da bi'radi vse zaostale davke plačali. Tam boste potem plačali samo davke, kazen vam bo pa izbrisana. Dobili boste potrdilo, da so vaši davki plačani do zadnjega centa. V tem imam sama izkušnje. Ko sem leta 1933 plačala vse zaostale davke, so mi odpisali $11.19. Leta 1937 je na isti način poravnal vse davke moj sin in dobil odpisanega $23.39. Kaj ni to že lepa vsota za delavca, ki težko svoje dolgove zmaguje?
Pregovor pravi: pomagaj si
sam in Bog ti bo pomagal. Tako je tudi tukaj z davki. Kdor le more, naj plača vse zaostale davke in prihranil si bo lepo vsoto denarja. To ni nobena šala, ker enkrat bo moral itak plačati vse in še kazen povrhu. To sem napisala, ker morda kateri tega še ne ve, da se okoristi s to priliko. Kakor se je meni poznal povrnjeni denar, tako se bo tudi drugemu. Vsak cent danes šteje.
Rose Zupančič.
IZPRIMORJA
—Iz doslej neznanih razlogov so večji oddelki policije in milicije pretekli mesec obkolili vasi od črnič do Kamnj v Vipavski dolini. Na vse zgodaj so pričeli s hišnimi preiskavami kar v 40 hišah naenkrat. Našli niso ničesar, razen kakega zarjavelega bajoneta, še nekaj dni po preiskavi so oblasti strogo nadzorovale vse ceste, ki peljejo v te vasi. Kaj je bilo povod tej akciji, ni znano. Ljudje so bili zaradi tega in so še silno razburjeni.
—Sodišče v Gorici je zelo strogo kaznovalo več tihotapcev, ki so tihotapili preko meje konje. Valentinčič Leonard in Felc Anton sta bila obsojena vsak na eno leto in pol zapora ter na 32,000 lir kazni. Bratina Leonard in Kos Josip vsak na eno leto zapora in 32,000 lir kazni; Lukančič Julij na 14,000 lir; Murovec Josip in Brence Josip na po 7,200 lir; Daks Ko-bler, Močnik Matej, Mlinar Josip, Rupnik Ivan in Seljak Andrej in Julij Lukančič na 3,800 do 4,800 lir kazni.
postala fundament židovske kulture in gospodarstva, Žid-je v Ameriki kontrolirajo umetnost, lastujejo skoro vse banke, nadzirajo vse finance in lastujejo vse večje časopise, ki morajo pisati kot je to v prid židovstva. Končno kontrolira židovstvo tudi ameriško javno mnenje."
-o-
Fašisti in komunisti na skupni proslavi Rim, 8. novembra. Potem ko so poslaniki Japonske in Nemčije ter laški vladni zastopniki podpisali vojaško pogodbo proti komunizmu, so se isti zastopniki udeležili slavnostnega sprejema pri ruskem sovjetskem poslaniku. Slavnostni sprejem je bil prirejen cb priliki praznovanja dvajsetletnega obstoja sovjetske republike.
-o-
Anglija pošilja nadaljne čete v Palestino
London, 9. novembra. Angleška vlada je odredila, da se odpošlje nadaljni bataljon pehote v Palestino, kjer nemiri in poboji med Arabci in Židi še niso ponehali. Arabski banditi so včeraj ubili pet židovskih delavcev. Potem ko so jih ubili, so jih tudi kamenjali. Vsi so bili doma iz Poljske.
MAH OGLASI
MOŠT $12.50 SOD!
Narejen iz najboljšega grezdja. Ako pa želite dobro grozdje, ga tudi dobite za samo $25.03 tono.
Ameriška vlada začela seliti zlato
Se toplo priporočam za mošt in sode in izvrstno groz-d'e!
ANTON BAščA 1016 E. 61 st St.
(Nov. 10. 12.)
Washington, 9. novembra. Tekom zadnjih štirih let je Evropa poslala skoro sleherno leto najmanj en tisoč milijonov dolarjev vrednosti v zlatu v Ameriko. Sedaj pa se je zgodilo prvič v dveh letih, da Evropa zahteva to zlato nazaj. Zlato se je deloma že pričelo seliti. V sredo odpelje francoski parnik Normandie za, $10,500,000 vrednosti zlata iz Amerike. Zlato potrebuje neka finančna firma v Parizu za stabilizacijo francoskega franka. Tekom tega tedna se pričakuje, da odpeljejo iz Amerike še za najmanj $25,000,-000 vrednosti v zlatu. Ameriška vlada je rada privolila v eksport zlata, ker so ameriške zlate rezerve tako narastle, da povzročajo vladi skrbi. Toda vladni ekonomisti niso zadovoljni radi vzrokov, ki so povzročili eksport zlata. Evropa je bila optimistična glede našega gospodarskega stanja in v strahu radi bodoče vojne, toda ker se je položaj tudi v Ameriki nekoliko poslabšal, zahteva Evropa zlato.
-o-
Ali so židje res vladarji Amerike?
Monakovo, 9. novembra. — Nacijski vodja Julius Streicher je imel včeraj v tem mestu govor, ko je izjavil, da so židje danes pravi vladarji Zedi-njenih držav. Streicher je imel govor ob priliki razstave, kateri so dali ime: "Potujoči žid." Slika kaže žicla, ki hodi po svetu z bičem v eni roki in z mapo beljševikov v drugi roki. "Židje," je rekel Streicher, "so danes gospodarji najbolj mogočne države na svetu — Zedinjenih držav. Amerika je
FINA JABOLKA še vedno dobite pri nas lahko izvrstna domača jabolka, ki so najboljše sadje po zimi. Dobite jih na beskete ali bu-šlje jako poceni, ako se zgla-site pri
VALENTIN MAVKO Dayton Rd., Madison, O.
(267)
Opremljene sobe
se oddajo v najem, družini brez otrok ali dvema dekletoma. Gor-kota in vse udobnosti. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.
(266)
V najem
se da stanovanje 5 sob in kopališče. Pralnica v kleti. Garaža. Stanovanje je spodaj. Vprašajte na 435 E. 156th St. (265)
Delo dobi
dekle, ki stanuje v bližini E. 185. ceste. Lahka hišna opravila. Zglasite se med 6. in 7. uro zvečer na 18215 Rosecliff Rd. Tel. KEnmore 4277. (264)
Stalno delo
dobi moški za na farmo, ki se razume na tako delo. Naslov pove urad tega lista.	(268)
Delo dobi
bolj priletna ženska, za hišna opravila. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Jako lahko delo. Vprašajte na 16921 St. Clair Ave.	_ (264)
Stanovanje
se oda v najem, štiri sobe. Vprašajte na 965 Addison Rd. (266)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebftfilne za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2»78-
WOLFF HEATIN
715 East 103rd Street
GRELNI INŽENIRJI
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst botlerje in furnace
DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem
Vprašajte za Stefan Robasli. naš zastopnik
OLenville 0318
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
UČITE SE angleščine
iz Dr. Kernovega
MiLEšKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE REAWER"
kateremu je znižana cena # ^ flfll in stane samo:	3 hiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Železna cesta
ROMAN
J. D. Jorclan iz Ari, Texas, je dobil na živinski razstavi v Kansas City prvo nagrado za plemenskega bika. Po razstavi ga je dal na licitanto in za lepo žival je dobil $1.00 ocl funta žive vage.
S hi h fzel in Fork lotien,
PaoshanO\. Woosung Forfs\
Woosung/j3
PLEŠITE
ob petju pevcev
SAMOSTOJNE "zarje"
. in ob zvokih
JMK0VI6EVEGA orkestra
V NEDELJO 14. NOVEMBRA ZVEČER v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
Posebnost tega izrednega "Zarjinega večera" je ta, da bodo	p
tekom plesa nastopali s' plesnim orkestrom razni zborovi pevci s	p
poznanimi narodnimi in popularnimi popevkami in bo res pravi	K
slovenski plesni večer, kot jih je zadnja leta le še malo. Pridite!	p
Liuhang
oMiaoshin
Pred nekaj tedni je vso Ameriko razburila novica o nekem zdravilu, ki je sicer učinkovito, toda prinese smrt, če se ga napak uporabi. Na sliki je dr. A. S. Calhoun iz Mount. Olivet, Miss., ki je to zdravilo predpisal 13 bolnikom. Sedem jih je takoj umrlo, šest pa ozdravelo. Na sliki je Mrs,. Frank Hamilton, ki je ena izmed bolnic, ki so na potu okrevanja. Spodaj na sliki je pa, steklenica z toliko razvpitim zdravilom.
»Kiangwan
TACHAN6
NAZIAN6
NAZIAM6Sn\.
CHENJU®
AfUCS
Zemljevid bojnega pozorišča na Kitajskem. Debela črta kaže kitajske postojanke.
Veseli nas naznaniti cenjeni javnosti, da smo poleg
erin brew
in
old shay ale
dodali
VIENNA STYLE
pivo in ale
Pivo po pravem nemškem načinu—varjeno po pivovarju direktno iz Dunaja, ki rabi recept, ki so ga rabili njegovi dedje.
Dreniks Beverage Co.
23776 st. clair awe.
KEnmore 2739	KEnmore 2430
Newyorski župan Fiorelo H. LaGuardia, lei je bil ponovno izvoljen z ogromno večino. Po očetu je LaGuardia Italian, po materi pa Žid. Po političnem prepričanju je republikanec, a vnet pristaš predsednika Roosevelta.
M
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1937
Dnevi so minevali, noči so uhajale kakor na brzih perotih. Sleherna ura ga je pritezala bliže k temu brezprimernemu dekletu, ki je bilo nalik zvezdi vzšlo na njegovem obzorju. Vedel je, da se bliža trenutek;, ko si bo moral izprašati srce. Odganjal ga je in se igral s sviojim blažen-stvom. Zdaj je bila Allie njegova senca namestu zvestega Larry ja, čeprav ju je cowboy pogosto spremljal, in pol r. umevanja za novi položaj, preveč plemenit in velikpdu^n, da bi se bil vdajal zavisti ali ljubosumju. Lovila sta ribe v potoku, jahala, dirjala na konjih po lepih gorskih stezah. In cowboy Larry je bil tisti, ki je posojal Allie svojega konja ter jo učil umetnosti jez-darjenja; trdil je, da bo kedaj ,še dobra jahalka.
Popoldne sta zlezla na visoki hrbet holma, sedela v dolgi, ru-meneči travi in strmela v kalno, bagreno neskončnost ravnine. V sivem somraku sta se izprehaja-la pod borovci. Kadar se je no-čilo in je zrak' postajal hladan, .sta opazovala rdeče plapolajoči ogenj na kurišču in sta razvila iz njegovih plamenov slike bodočnosti, čuteč v rokah in na li-
cih toploto, ki ni bila samo toplota veselo p r a s k e t a j o čega ognja.
Strme je čutil Neale, kako se njegovo prijateljstvo do Larryja izpreminja v ljubezen. Vse njegovo bistvo je doživljalo veliko preobrazbo — a ta preobrazba ni bila vzrok, da je ljubil Larryja. Šlo je za Allie. Cowboy, Texanec po rodu, je bil podedoval tisto lepo viteško spoštljivost, ki jo južnjaki izkazujejo žen-.skam. Neale ni vedel, ali je imel Larry kdaj kako sestro, ljubico ali prijateljico. Toda na prvi pogled je bil postal Larry Alličina last: ne brat, ne prijatelj, ne ljubimec, ampak nekaj veliko višjega in plemenitejšega. Nealovo srce je ostalo mirno, ko je uganil ljubezen, ki jo je Čutil cowboy do Allie. Potepuh, streljač, morilec, karkoli je že bil kedaj — svetle oči te devojke, njen glas in dotik njene roke so bili storili nad njim največji človeški čudež: pozabljenje samega sebe. In takšen je bil Nealu drag.
Prišel je oktober. Rano zjutraj in pozno popoldne je visel v zraku hladan in oster dih. Slin-gerland je napovedoval, da se obeta dober lov na kožuhe. Pri-
pravljal si je velike skladanice drv. Larry je plezal s svojo puško v hribe. Neale in Allie sta hodila po stezah, držeč se za roke.
Nikoli ji še ni poizkusil izvabiti zgodbe njene minulosti, čeprav so ga vidni znaki izbranej-še naobrazbe in vzgoje ter neka tajinstvena otmenost v njenem vedenju večkrat navdajali s ske-Isčo radovednostjo. Naj mu pove svojo zgodbo, kadarkoli ji bo drago, ali pa nikoli ne — kaj mu je bilo do tega!
In nato mu je nekega dne čisto samoumevno, a vendar z rahlo sramežljivostjo, ki je ni iz-kušala skriti, zaupala del tega, kar ji je bila mati šepetaje priznala v tisti temni noči, ko so se Sjuzi plazili okoli karavane.
Neale je bil osupel, presunjen, poln goboke skrbi.
"Allie — tvoj oče živi!" "Da."
"Tedaj ga moram poiskati — da te spravim k njemu."
"Stori, kar se ti zdi najbolje," je žalostno odvrnila. "Toda videla ga še nisem, kar živim. Ne morem ga ljubiti. Tudi on ne ve, da sem vobče na svetu." "Kje živi?"
"Kako naj vem? Mati ga je ostavila v Novem Orleansu. Nisem — nisem ji mogla zameriti tega — po vsem, kar mi je povedala ... In ti ?"
"Ne, Allie, ne. Toda potrlo me je, globoko me je potrlo . . . Ta človek, ta Durade —■ Allie, če te kedaj najde!"
Ovila mu je roke okoli vratu. In to nežno milovanje po strašni tesnobi, od katere mu je pravkar še drgetalo srce, je bilo zanj preveč. Zajezeni val se je razlil. že davno ga je bila premagala ljubezen, toda on je šiloma zadrževal vsak izraz. Bil je srečen v njeni sreči. Naložil si je bil pri-zanesljivost.
"A nekega dne — bom tvoja žena," je zašepetala.
"Kmalu? Kmalu?" je vprašal trepetaj e.
Bagrema rdečica ji je poplavljala srce in čelo ter ji zatemnje-vala polt pod svetlimi lasmi. "To moraš sam določiti." Ponudila mu je ustnice, vsa drhteča in mila.
Neale je čutil, da je trenutek prišel. Šele enkrat jo je bil poljubil doslej — v septembru, ko se je vrnil.
"Allie, ljubim te!" Glas mu je zastajal.
"In jaz ljubim tebe!" je odgovorila z nežnim pogumom.
"A to, kar si mi povedala — Durade," je nadaljeval s hripa-vim glasom. "Če te izgubim!"
"Izgubil, dr.agi, me ne boš nikoli —i ne na tem svetu ne na onem."
"Moje delo, moje upanje, moje življenje — vse moje navdušenje prihaja od tebe . . . Kako krasna si, Allie!"
čudno presenečenje je zdajci zavrlo ljubeče čuvstvo, ki mu je plamenelo naproti.
"Neale, še nikoli nisi tako govoril ... In kakšen si videti!"
Nato se je zasmejala in ta smeh mu je bil nov — tih zvok, neizrekljivo poln in zrel, čist kakor zvon in pojoč od žive mladosti.
"Oh, tak si videti kakor Durade, kadar igra za dušo."
Neale jo je potegnil bliže k sebi in si je ovil njene roke tesneje okoli vratu. "Za dušo igram. Če te poljubim, je izgubljena — in vendar moram!"
"Kaj moraš?" je vprašala z vso ljubkostjo žene. "Moram te poljubiti!" "Tedaj se podvizaj!" Tako so se našle njune ustnice.
Še preden je zašlo solnce tistega znamenitega dne, je zadelo Neala novo presenečenje.
"Pozabila sem ti povedati za-stran zlata!" je vzkliknila in njen obraz je pobledel. "Zlata!"
"Da. Zakopal ga je tam — pod največjim drevesom — izmed treh, ki stoje drugo zraven drugega. Poleg skale! Oh, še
zdaj ga vidim pred seboj."
"Njega! Koga? Allie, kaj pomeni to brezumno govorjenje?"
Stisnila mu je roko in mu je velela, naj molči.
"Poslušaj. Horn je imel s seboj zlato. Koliko ga je bilo, ne vem. To vem, da ga je bilo zelo veliko. Bil je lastnik karavane, s katero sva ostavili Kalifornijo
. . . In tisto noč, ko je bilo strašne vožnje konec . . . utrdba iz voz . . . sivina mraku . . . tišina — oh, še zdaj jo čutim! . . . Nato se je oglasil grozni krik Indijancev. Slišala ga bom do smrtne ure! ... In Horn je izkopal jamo in je zagrebel svoje zlato . . . Kdor uide živ, je rekel, tisti naj ga ima . . ."
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
mn si. slih me.
TELEFON: ENdicott3113
V nedeljo 1»novembra bo ta novi in moderni pogrebni zavod odprt za ogled občinstvu od 10. dopoldne do 10. zvečer. Pridite in oglejte si te krasne prostore.
Angleški poslanik za Kitajsko, Hughe Knatxhbull-Hugessen, ki ie bil precej nevarno obstreljen iz japonskega letala, se je že precej pozdravil. Odpeljal se je na Filipine, da popolnoma okreva.