GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE YEAB XXL ste v.—number 21 IM., četrtek, 26. januarja (Jnnuary 26), 1928, if zahtevajo iz|M "brttajar jtv" V stavkakaikih aelih kar mrgoli "bntlegarjev." — "Butlegar-ji" odprto prodajajo opojne pijačo In narkotične etrupe.— ' i». ... Washington, D. C. — Rudarska organizacija United Mine Workers of America je vložila peticijo na prohibični blroj, v kateri sahteva, da ae "butle-garji" odpravijo iz etavkokažkih vaai Pittaburgh Coal kom penije, ki je pričela prva z bojem za znižanje rudarake mezde leta 1925. Peticija navaja, da eo "butle-garji" žtevilni in da kar odprto prodajajo opojne pijače. Največ teh "butlegarjev" je in najbolj kričeče razmere eo v« vaeeh Pittaburgh Coal kompanije. 0-pojne pijače v etavkokažkih vaeeh prodajajo možki in ženske. StavkofcnnDm ee prodajajo tudi narkotični sirupi. ,, Ko jo kimpanlja prelomila pogodbo s rudarsko organizacijo, je že imela evoje agente na delu v Philadelphia, Clevelandu, Detroitu, Cincinnatiju ln drugje, da najamajo stavkokaze. Ti agentje so" sprejeli precej oeeb, ki so imele zločinsko karijero ss seboj, sli so ps znani kot uživalci narkotičnih strupov. Peticija nadaljuje, da so agentje zvabili na tisočo ln tisoče ignorsntnih zamorcev iz južnih držav, da zavzamejo mesta 19,000 unijekih rudarjev, ki jih je kompanijš izprls. Ko ti importirani stavko-kazi niso hoteli oetati, tedaj so pričeli mod stavkokazi prodajati opojne pijače ln narkotične strupe. To jih je pridržalo na etavkoksikem delu. Splaal je ovoje spsmlao la sdaj piše a svojem življenju v Ra-olji. V Ameriko oe ne vrne več. O Trocklju noče govoriti. Ciksžka "Tribune" je te dni objavila interview avojoga poročevalca v Moskvi s William D. Haywoodom, znanim bivžim voditeljem unije IWW v Ameriki, ki je leta 1981 pobegnil v Runi j«. ko je bil obsojen na 10 let zapora radi protlvojne propagande. Iz poročila posnemamo: Haywood je pravkar dokončal sv je memoalre i naslovom "A* gainst the Current (proti toku), ki liidejo v Rusiji, Nemčiji, Franciji ln Združenih državah. Knjiga bo imela 600 strani čti-va in slik in sa peča s stavkami v Cripple Cresku, Col o», Law-rencu, Mass., Pstersonu, N. J., Me««aba Rangu, Mlnn., v katerih js Haywood bil vodja, in dalje z dogodki do leta 1981, ko jo sa pustil Ameriko. Zdaj je sačel pisati drugo knjigo, v kateri opisuje svoje življenje v Rusiji. Haywood stanuje v sovjetskem hotelu Lux, v katerem so nastanjsni mednarodni delavol. Ima eno asmo sobo, ki )e v enem kotu malo prsgrsjsns; tsm Js kuhinja. Njegove rusks žsns js pravkar kuhala ln po so^l Jo dišalo po selju, svinjini ln čaju. Haywood gre malo kdaj Is sobs, ker ga zelo muči rovmstissm v nogah. Ko Jo prižsl poročsvslec k njs-mu, js ssdél pri mlsl, savlt v staro haljo do tal ln čltal staro Atevllko smsrižksga magaslna "Liberty Weekly." Zatopljen* Je bil v članek o Lindberghovem polenu v Paris. Rekel Js» da ss Lastniki premogovnikov v Hocking Valley vabijo rudarje na "sodelovanje," toda unija ne mara sa tak načrt. Nelson vlile, O. — Lastniki premogovnikov v Hocking Valley in v Sunday Creek ter Crooksville distriktoma so isde-Äli načrt za "kooperativno obratovanje" jam in zdaj vabijo atavkujoče rudarje, naj ae vrnejo na delo in na "sodelovanje". Načrt se glasi, da se organizira nova korporacija z i-imenom 'The Hocldng Valley Mining Associstion," h kateri spadajo operatorji in rudarji in mezdna lestvica se ravna po prodajni ceni premoga. V omenjenih okrožjih je 150 do 200 premogovnikov, v katerih je v normalnem času upo-hlenih do 10,000 rudarjev. Magnat je so prišli s tem načrtom, ko se je začela v državi O-hio velika akcija za pomoč stav-karjem z razdeljevanjem Živil in obleke po vsej Hocking dolini. Rudarska unija je izjavila, da ne sprejme načrta "kooperacije" in niti eden rudar se ni odzval ns povabilo za otvoritev obrata. ' New York, N. T.—-Abraham Epstein, tajnik Ameriškega pen-zijskega društva, Je objavil šta-tietiko, s katero pbkazuje, kako težko je delavcem, ki so dosegli starost štirideset let, dobiti delo. S tem je delavcem vzeta prilika, da prihranijo nekaj centov za stara leta, ko popothoma opeša njih dela vda moč. . t7 \ V proporelj! ja dimes živih veliko več oeeb, ki se dosegle sts-rost štirideset 1st, kot kdaj preje. Lots 1ST* Js! prebivslstvo Združenih držnv ltslo 8ft,5*8,371 oseb. Oseb, Id eo bilo »tare več ko štiridošet let,, je pe bilo 7,695,786. Petdeset let kaaneje v letu 1920 je štelo preblvalatvo Združenih držav 105,710,680. Oaeb, ki sd bile etare štirideset let, Je pa bSo 8*8*6**7. Leta 1870 je dvanajst odstotkov In devet deeefaik odstotka prebivalcev Združenih držav bilo etarih več * štlrideaet 1st. 'Petdeset let kssneje, lets 1920, Jih je ps bilo ŠŠSt ln dvajset odstot-kov in osenl desetnik odstotka. Leta 187* so so.pullll za de-lavee, kf ao dosegli sUrost štirideset let. PpdjeteSki eo znali ceniti njegove izkušnje in izurjenost v defa. Leta 1980 je pa bil položaj riopolnofha drugačen. Izurjenost ln izkuAije so štele malo v strojhl produkciji. Da-alravno je —umsko in ročno—in sirovine/ Za pridobitev sirovin, izdelovanje in razdeljevanje produktov je pa treh* izvršili veliko um »kega in ročnega dela. Kako naj se zgrade veliki nebotičniki, uvede masna produkcija v tovarnah, kot jih imamo danes, brez tehničnih in upravnih delavcev? Saj na pr. vidimo in se lahko prepričamo, da je nemogoče zgraditi ene same lokombti ve brez tehničnih in upravnih delavcev, ako hočemo, da lokomotiva opravlja pravilno delo in se ne zapravlja čas ponepotrebnem. Ako smo prišli do spoznanja, da je produkcija v da našnji človeški družbi nemogoča brez tehničnih in uprav nih delavcev, tedaj prihajamo do druge velike resnice, da se delavci ne morejo osvoboditi mezdne suinosti brez sodelovanja tehničnih in upravnih delavcev. Marks je rekel, da mora biti osvoboditev delavstva iz mezdne suinosti le delo delavcev samih, če pa tehnični In upravni delavci ne sodelujejo pri osvoboditvi delavstva, tedaj delavstvo ne more osvoboditi samega sebe, ker vsi delavci ne sodelujejo pri osvoboditvi. Z drugimi besedami reče- Mali« in Joe Jsuch. no: Marksove preroške besede se ne morejo uresničiti, ker jih delavstvo ne vpoštela. Da se Marksove preroške besede vpoštevajo od strani delavcev, pa morfc skrbeti razredno zavedno delavstvo. Tega pa razredno zavedno delavstvo ne doseže s psova-njtvn tehničnih in upravnih delavcev, ampak na ta način, da jih s podukom pridobi za ^plavsko organizacijo, da postanejo Člen v verigi delavskega gibanja, ki dela za osvoboditev delavstva Iz mezdne sužnostl. V New Yorku se je ustanovila strokovna organizacija tehničnih delavcev pred dvema letoma. V to organizacijo spadajo inženirji, arhitekti, risarji, kemičarji itd. V dveh letih je U organizacija pridobila 1,600 članov. Seveda to število nI izredno veliko. Kakor se ne more reči, da je število 4 milijone organiziranih ročnih delav» cev veliko v deželi, v kateri je osem in dvajset milijonov ročnih delavcev in rokodelcev. Manjšina je is povsdd in sicer velika manjšina. Tega dejstva se moramo zavedati, da spoznamo, zakaj se delavstvo ne bliža tako hitro tvojemu cilju, kot to želi veliko število zavednih delavcev. Ako to dejstvo spoznamo in vpoitevamo, tedaj ni treba nobenemu zavednemu delavcu obupavati radi prepočasnega korakanja proti končnemu cilju, ampak za vsakega zavednega delavca je potreben sklep, da bo v bodoč- nosti še bolj marljivo širil poduk o organizaciji in njenih ciljih med delavstvom, pa naj bodo ti delavci ročni ali pa umski. _Lv". ' iz velikih vrat pohajkujočih brezpoeelcev, ki ae pomikajo od tovarnrda tovarne, poizvedujoč za delo. Sprejetih je le malo, druge pa navadno nažene j o policaji, da ee razkrope na vse strani. če pogledamo tukajšnje meščansko časopisje, vidimo samo hvalo in veliko proeperiteto, katera nas baje čaka v letošnjem letu. VJdimo. kako Ford poni nožu je svojo tedensko plačilno listo za okrog petsto in še več delavcev; vidimo, da Hud-son Essex tovarna dela s polno paro, bolj kakor je kedaj poprej ; da tudi Studebaker, Che-vrolette, Paige Grahm in druge delajo dobro. Vse to se vidi v raznih bizniških listih, ne samo tukaj, ampak tudi po drugih mestih. To se seveda zelo lepo sliši in ni zameriti delavcem, če sedajo na iimanice raznim obljubam, a so navadno zelo razočarani in vrste brezposelnih se pa vedno množe. Čeravno ne moreno hvaliti razmer v Industriji takšnih kot so sedaj, vendar so še veliko na slabšem - premogarji, posebno pa tisti, kateri so že več -časa na stavfai, katerim so sredstva že toliko izčrpana, da jim ni mogoče iti drugam lil no tam živeti. Usmiljenja so vredne posebno družine s več otroci, kateri trpe lakoto in pomanjkanje potrebne obleke in drugega, breg da bi vedeli zakaj. Is sočutja do stradajočih pre-mogarfev, so se zavzeli Slovenski delavski dom, društvo št. 518 SNPJ in druga društva in klubi) vred na zapadni strani mesta, da v ta namen prirede skupno veselico (Hsrd ttaie dance), katere vas dobiček bo šel za stavkarje. Veselica se vrši dno 28. jan,. 1028, v Slov. deL domu, 487 8. ArtHlerj sve. Dvorana bo tfrosta. Društvo št. 518 SNPJ je darovale is društvene blagajne $25 in bo še nekaj drugega prispevalo k veeelici, Čeravno so mu je od druge strani namignilo, da ni aktivno. Ravnotako bodo druga društva in klubi "kakor tuli poeamezni prostovoljno prispevali, da ee zbere kolikor je mogoče največ denarja pomošl potrebnim siromakom. Ker gre za človekoljubne koristi,'se pričakuje od jugoslovanskega občinstva velike udeležbe. — Peter Puhdt. Poročilo o delitvi podpore stav karjem v zapadni Poansjrhrantji I Stavkovnemu odboru, klubom JSZ in družtvam Izobraževalne akcij« JSZ, katera so sprejela nalogo potom našega odbora deliti podporo stavkarjem kolikor jo pride na nas: Zadnja konferenca JSZ, ki se je vršila 80. okt. 1927 v Moon Runu, je sklenila, da se vpraša poverjeništvo JRZ za podporo etavkarjem v tem okrožju etavkovnega fonda JRZ. Kon ferenca je Izvolila poeeben stav kovni odbor in mene kot tajnika tega odbora s nalogo, da naj Jto-respoudiram a poverjeništvom in podporo razdelimo med tu Živeče stavkajoče premogarje Ko sem prejsl prvo vsoto $500 sem sklical sestanek odbora, da ae pogovorimo o raSdelltvi. Na tajnika poverjeništva smo obrnili ponovno in nakit, da amo pričakovali več. Ces nekaj dn smo prejeli šf 4200, skupa, $700. Vsoto smo razdelili pravično, in odboru so tu predloše-ni računi. Marsikomu se zd vsota precej visoka, H pa pomi alimo na velikoet toga okrožja in na veliko štovito prizadetih boete priznali, da nI čuda, ako nI doeeffia vseh ki so podporv potrebni. Upoštevali amo nasvet poverjeništva, da naj ee podpora nakasuje le najpotrebnejšim, brez osira na versko ali politično prepričanje prizadetih. Moiao je, da so ee dogodile pri deljenju kako nepravilnoeti. ne v smislu da podpora ni prišla med stavkarje, ampak v smislu pristranoeti. Pravim: možno je, kajti v ene naselbine amo po-alali pedforo v skupnih čokih, da ae vaeto razdaMU sami. Odgo-vornost sa delitev je v takih slučajih na strani tletih, ki eo delo Izvršili. Oema peéHjetev bldga Federacije clev. društev SNf J In « «j , nfliy« a ruine v nort. Pošiljate v je bila naslovljena na Joe Snojs, RFD 2, Box 7, Bridgeport, Ohio. Blago se bo razdelilo v tamkajšnjem okrožju med najpotrebnejše družine. Za to pošiljatev so darovali sledeči: ColliiHrtod: Mrs. Boks vet, m*. Ls-ksr, sirs. Kuftier, airs. Pstrovii, mrs. Usan, vrs. Medved, mrs. L. Teréek, mri. Novosel, mrs. Lapuh, mrs. Klsn-dist, mrs. Puftnsr, mrs. Boksi, mrs. Hpendai, mrs. Ponikrsr, G. Kossf, 8. Chuk, J. Koftsnc trgovec, J. Grül in 81ov«asks sad ruina xvexs. Nsbtrale mrs. Stofanété in mrs. Baftei. H*lu«j jih j« pustilo blago v zadružni proda jalSl. Clsrslsnd: Rogsl in Lauftin, J. II-lirsieS, Louis Mayer, trgovci; S. Ms-fif, J. Kovač, C. Bsljan, T. Krivo«*, P. Jsilch. Poslano po Louis Hafnmr-ju od društvs Ki. 16S SNPJ. Dsrovs-li: A. is It, J. Shustorsic, V. Koder, J. Krasovoc, A. Laurieh, L. Hsfner. Pripeljal J. Ivanči«. Vsem darovalcem se pomožni odbor v Imenu stavlpijočlh rudarjev lepo zahvaH in pričakuje še mnogo posnemateev. Vsak si Ishko misli, kako mora'biti materi, ko mora gledati otroke, ki zmriujejo, pa nima denarja, da bi jim kupilà obleke. Najhujše je Še, ko otroci prosijo kruha, ki so lačni. Kje ga naj vzame? Trgovci so odpovedali kredit, denarja pa ni, da bi plačala. Sedaj je na nas delavcih ležeče, ako jni njim ne pomagamo, sè njih otroci podvrženi počasni, ampak gotovi smrti. Tega pa ne smemo dopustiti, kajti njihovi očetje vodijo boj tudi za nas, in za prihodnjo generacijo. , Zatorej: zbirajte prostovoljne prispevke za naše soboritelje. Kdor Ima količkaj prostega časa, naj ga porabi za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Ako noče sam pošiljati naprej, naj prinese temu odbora, ki bo gledal; da dobijo, kateri so potrebni. S tem, da zbirata proeto-voljne prispevke, dasta najtežji udarec kapitalistični reakciji. Ona sa je zaklela, da uniči največjo delavsko strokovno organizacijo. Odbor Vas kliče; kličejo Vas MlI1 otroci stavkujočih rudarjev. Upamo, da ee odzovete njihovemu klicu. Drufttvs in posasssšniki dsrevaH: Dr. "Svohodemisaln« Slovenk«" »26; ¿lanice dsrovslr ns aejl »t 2 8DZ: Jsnni« Mstičlč $8; Mary BelaJ 91, Mary Kuilsn S6c, Jsnnis Wik ftOc, Olge Kovači« 50«, N«im«novana 86c, Ksti« Osrédksr 25c, Prsne«« Sp«h«k 25c. Skupaj 181.50. Dr. "Slsvs" ftt. 179 SNPJ 95. Dr. M81ovsnskl 8okol' «SB; ¿Uni dsrovsH ns s«jt tie. Sku paj 941. Dr. št. 61 SNPJ, Bsrberton, Ohio, 95| dr. ZMS 910; dr. "8par Ural" ftt. m S8PZ 95; dr. ftt. 287 SNPJ, Con nasut, Okio, 925; dr. MCol Unwoodsk« Slovenks" ftt. 22 SDZ 915. CollInwoodske nsbfralks: Mrs StofsnM, mrs. Msdvsd in mrsl Baftslj: Po SI : Mrs. Aššlevar, mrs. A. Janša mr. Erftsa, G«o. Hunysdi, Any Ivan-ftok, mrs. Bukovinski, A. dog«, Sw«».i«, KsrtvIJ In Ksrolins Moi«; po 50e: Mrs. Intfhar, mrs. Erfton. Prsnk Ks nisay, mrs. piaèko, Mary Sptlar, Jo« Stradiot, Prank, Pavfttu, Prank Pro-pat In Tony Kalufta, Mary Sr«sar 25«. SkupaJ 914.75. Nabral Edward Bra nisei: Po 91: Carl Segulln, John PritoU, Louis Kovsêti, VW. Jsnêiê, Anton Bukovnik, Mrs. Bokel, Laais Lag! nje, Pr. Antonija Wss, Louis Boris Psvlin 98 John K OSS 9MT Po 50r: I/>uis B#l-1«. Prsnk Hsffnsr, Msth Piftter. Pr. Ka* Jr., Prank Organe, John Bogo. lia. Louis »tavanja in Joha Potrič Po 25e: Jo« GustlaêU In Jo« PIMpftt* Skupaj 920. Nabral Loui« Zorko: H«nry Myron 94, Martin žrjal StSO. Po 91: Uo Zupan, Paul Pela«. An dr«y K «»bol, Slavko Utrli, Anton K ti kevec. Loste Krsftna, Jakah L sne s In Kima Zupane. Po 50e: Jo« Vidrik. Prank Boftlé In Jo« Kreftov««. Sku Pajll«. . • V imenu etavkuječih rudarjev se odbor lepo zahvaljuje vsem darovalcem. V slučaju, df se je kako Ime pomotoma izpustilo, nam to sporočite, bomo prihod njlč popravili. Za pomoftnl odbor: Anion Garde«. Rdwnrd Dr anlas I, U Žarim, 6409 St. Clair Ave., Cle-Ohk>. Detroit, Mich. —. DetroKeka glavna industrija se je vrteti nekoliko hitreje, ker ir bližamo spomladi la je trska postavit I na trg avte vrni. NI (S'sMpi Se no produkcije, kar se lahko \ tdi iz j udi nikakor ne ms z njimi opravka, ima v oziru bogate izkušnje. Jaz sem ih v tej pomožni akciji pridobil precej novih in imate jih tudi sstali člani odbora. Nadalje sporočam, da sem prejel tudi preeej obleke, ki jo je poslala Federacija društev SNPJ v Clevelandu, klub JSZ v Sheboygann, Wie., sod rug John lereb iz Cblcaga, dobili smo jo z New Yorka, od aod. Frank Kramaršiča, in od aod. Fr. Per-kota, tajnika druš. »t. 1« SNPJ, Hilwaukee, Wis. Vso to obljBko smo razdelili, nekaj pa jo je še na rokah, ki bo tudi razdeljena. Prejel sem nekaj pisem, ki me obtožujejo, da nisem delti prav. Eni se pritožujejo, da od te or ganizacije niso dobili toliko kot so prispevali zanjo itd/ Kadar človek prevzame tak posel, mora biti pripravljen na vse even-tuelnosti, samo pohvale ne sme pričakovati in jaz jo nisem, veled tega jo tudi vam, svojim tovarišem v stavkovnem odboru, ne morem vračati. Prepričan sem, da smo storili dobro delo, četudi nismo mo-glf zadostiti velikim potrebam, in upamo, da bodo stali naši ljudje rama ob rami do zmage. Obljubljamo, da bomo svojo nalogo vršili tudi v bodoče. To ie moje skromno poročilo o delitvi podpore. John TerčctJ, tajnik odbora. Spodaj podpisani izjavljamo, da smo pregledali račune o delitvi stavkovne podpore v znesku $700 od poverjeništva JRZ. Nadalje je prispevalo Slov. Brat. Sam. Podpor, društ, Johnstown, Pa., $21.10 in angleško poslu joče društvo št. 589 SNPJ v Ca-nonsburgu, Pa., $15. Vse te vsote so bile prejete ter pravilno in pošteno razdeljene. Za odbor, Victor Vodišdc, Louis Brtts, Marko Tekauts, Jacob Ambroaich, Louie Glazar. Smrtna kosa. Chicago, UL — Dne 24. januarja je v bolnišnici St Antona v Chlcagu preminul Frank KrV-etan, član društva "Pioneer" št. 559 SNPJ. v Pokojni Krietan je bil član jednote nad 20 let, h kateri je pristopil dne 28. novembra, 1907, in bil član društva št. 5S v Adamsonu, Okla., ter pozneje v Gillespie ju, 111., pri št. 465. Od tam se je z družino preseli meseca avguata; 1927, v Chica go, nakar je pristopil k drufttvu "Pioneer" z vso družino.^^H Rojen je bil 27. aprila, 188S, v Vačah pri Litiji, SlovenijaJ Pogreb ae bo vršil v soboto dne 27. januarja, 1928, ob popoldne iz hiše, 8141 W. 22nd street, na Češko narodno pokopališče. — Pionirji. . Apel slovenske žene Imperial, Pa.^— Kot članica jednote in društva št. 29 že več let sem se namenila, da v par vrstah izrazim moje mnenje! Prosveti. Delavske razmere so tuka, skrajno slabe. Noben roat ne obratuje, le Pitteburgh Coal kom panija obratuje svojega. Rojake pa opozarjam, naj se drže proč iz teh krajev in od te kom-panije, ki skuša streti našo organized jo v Zima je'dolga, kako neki se bomo preživeli brez zaslužka Stanujemo v slabih stanovanjih ki so narejena za stavkarje Kako bomo plačevali društven aeesment, če ne bo denarja? Pomoč je nujno potrebna. Ve slovenske žene, v krajih, kjer n stavke in vaši možje aaalužijo da vsaj pošteno preživite svoje družine, storite korake, da nam pomagate v stiski! Pozdravi vsemu članstvu! — Fraaceo Vehar, mati S otrok in žena atavkarja. Milwaukee, Wie. — Tukaj je dne 22. januarja preminul naš brat Frank Rihar. član društva "Sloga" Št. IS SNPJ, ki je Ml splošno priljubljen med Slovenci v naselbini, posebno pa med člani društva. Prod leti se je tu naeelil is države Montana s družino. Tu-kaj zapušča pokojni žalujočo soprogo, sinova in hčere. V imenu društva isreksmo družini naše globoko eslalje! — F. P. se za dobili čelja iz SI ko naši materi Zahvaljujemo katero smo tka Johna Ter-Pa., in istota-Uovenski narod- Oi podporni jednoti. Želimo pa, da bi nam rojaki še kaj poslali, ter amo še vedno v denarnih eti-akah radi dolgotrajne stavke, sir eer pa pri nas ne delamo že od leta 190«. Od aprila prollega leta pa smo na stavki. Se nič ni izgleda, da bo stav-M kmalu konec. Za delom smo poletnem času hodili sem in tja, a smo le malo zaslužili in nam je vožnja vse pobrala. Organizirani pa smo tukaj 100% pri rudarski uniji in se vsi trd-no držimo. V tej okolici ima Berta kom panija svoj rov, katerega obratuje s stavkokazi. Tako nam ti ljudje odjedajo kruh, ko opravljajo to umazano delo. Mi smo pa prepričani, da zmaga bo naša, četudi imamo tukaj te nevedneže. Drugega nam sedaj ne kaže, kot da se obrnemo na dobra srca, da nam pomagajo, da ne po-mrjemo od glada, ter da naši otroci ne pomrznejo. Apeliram na rojake širom Amerike, da nam priskočijo na pomoč, ker beda je velika. Darovi bodo pošteno raadeljeni. r Pozdrav zavednemu delavstva! — Frank Markovftek, član unije in jednote. Veselica. New Brighton, Pa. — Poziv na veliko skupno zabavo, ki jo priredijo sledeča društva v okolici: društvo "Nikolaj Leqla" št, 665' SNPJ, "Jugoslavenski O-granak" MRO iz New Brighto-na, Pa., št. 85 HBZ in št. 199 HBZ iz Rochesterja, Pa. Zabava se vrši 28. januarja, 1928, v Kenmor halli, 11 -t- 12. ulica, 8rd Ave., Few Brighton, Pa. Delavci in delavke, društva so se zedinila in priredijo to zabavo v korist našim gladujočim premogarjem, ki so na štrajku več časa. Pozivamo na to zabavo vse. Cisti dobiček je namenjen štrajkarjem. Dolžnost vseh delavcev je, da priskočijo na pomoč borcem. Sviral bo tambu-raški zbor "Sloboda" iz Rochesterja, Pa. Zabava prične točno nb 7.%zvečer. Vstopnina za moške 50c, za ženske 25c.—Odbor. Mil ODRI ■•••«•s vem * Dve komediji Moado iihmds, «a. — Po daljšem odmoru, kar ni krivda članov kluba, temveč razmer v naselbini, kakršne so postale po 1. aprilu, se je članstvo dramskegs kluba "Triglav" odločilo, da vpri-zori nekaj, kar naj nas izvleče iz vsakdanje otopelosti in da malo posabimo dolgočasnost in mizerijo sedanjih dni. 0h pa u-strežemo tudi drugim narodnostim, med katerimi ima klub dovolj prijateljem, smo se odločili da vprizorimo dve igri, in sicer eno v angleškem in eno v slovenskem jeziku. V angleškem jeziku bo vpet sorjena igra "Parlor Matchee," ki je "an engaging comedy of society," v dveh dejanjih. OSEBE: Vsneo Tretf.rd ..............Peter Dolenc Dm Bladey--------------„.Prsnk Canely Pofdiaand Poppktoa......Frank Tsašol J or kes tke Butler........Edward Bis Jak Mr«. S«lt«M......................A rasa Zitko Msrfsret. Snsnnns, ker dasfkters ........Anna Bis Jak. Prsnees Gall Lanrsnsa. bee Ward .. Kje je isvor nazadnjaštva. Listi ao raznesli veat iz VarJ šave, da je bil zadnji teden i2VrJ šen že drugi napad na Človeka na Poljskem, ki je kupil radio Topot so napad izvršile ženske v Censtohovu. Prišle so iz cerkve in navalile na moža, ki jt hotel napeljati anteno na strehi,' češ da ne marajo "hudičev«- jz! najdbe" v syoji okolici. Na j»0|j. skem je radio "hudičeva iznajd-ba"! ■ Na Slovenskemr še ni šel iZ spomina kmet z Gorenjskea, ki je prišel v Ljubljano gledat "huj diča," kateri je vlekel lokomo. tivo, ko so tam zgradili prvo ie. leznjco. Danes še ni slišati, d« bi kdo v Sloveniji iskal "hudi. ča" v radiu, daai niso ^aši krneč, ki ljudje v stari domovini po. vprečno nič boljši od Poljakov ! Da je to res, pričajo stsroknjij ski listi, ki od časa do časa pri. nesejo kakšno vest, v kateri se očituje strašna zabitost naših prazno ver ni h ljudi. Pričajo p« tudi pisma. Te dni mi piše prijatelj nagega lista iz stare domovine sle. dote: "Zadnje dni sem bil po oprav, kih v bližini prijazne Škofje Lo-ke. Med potjo sem srečaval ljudi, ki so noeili v različnih posodah vodo sv. Treh kraljev, katero so dan pred Tremi kralji poiegnali loški očetje kapucini, ki imajo v ta namen v svojih prostorih cele vrste kadi napol-! njene z-vodo. Ko je voda požeg-nana, jo brumne ovfeice raznese-i jo v manjših ali večjih posodah po bližnjih in daljnih vaseh. Srečal sem celo moške, ki so ne-sli na svojih plečih velike poso-' de — takozvane "lempe", kakršne imajo 4rvarji — s to vodo za celo vas v loških hribih. Sprva so pe mi ti ljudje smilili. Rekel sem jim, naj bodo vendar pametni in naj poneso v goro prazne poeode, vode naj pa na-točijo doma-iz studenca, ker bo ravno tako dobra kakor ta, ki jo težko nosijo ure in ure daleč. Oni so mi pa pekli, da ima ta voda zdravilno moč zoper razne bolmi tako pri ljudeh kakor pri živini. Seveda se nisem več pričltal z njimi, pač pa sem jim privoščil, naj se pote, ker so taki.—Ta dogodek Vam omenjam | radi tega, da boste videli, kako daleč smo še v gotovih stvat-eh v stari domovini. Zato se ne čudite, če v deželi vladajo klerikalci. Ti ljudje so še zelo daleč od vsakega napredka. Seveda, voda av. Treh kraljev, ki pomaga proti raznim boleznim, tako za ljudi kakor zA živino, bo pomagala, da odvrnemo od sebe nadloge, ki nas tarejo . .." Tako moj dopisnik. Kaj p» je navsezadnje razlike med Poljakinjami, ki so nateple moža, ki si je kupil "hudičev" radio, in med loškimi kmeti, ki nosijo u-re in ure daleč "zdravilno" škof-jeloško vodo? Kdor ver jam«, da požegnana voda res kaj pomaga ali da ima kakšno posebno moč, je goden za vsako neumnost. ■ Praznoverje, olje najgr&eg» nazadnjaštva, kdaj te bo konec, V slovenskem pa bo vprizor-iena igra "Vedež," burka v e-nem dejanju. OSEBE: Jsass. lueeL------!----------V. Peterael Urša. ajagave Sens........Mary Graden -----u.-------...Ja« Bis)ak Na programu je še več drugih etvari, roonih in šaljivih, tako upamo, da bo vaem ustreženo. Program začne točno ob 7. uri svečer dne 28. januarja, 1928, v Miners' halli. Meadowlaada. Pa. Vstopnina po navadi. Po koačanem programu pies in zabava. ki ei jo bejakko vaak eam izbral po avojem okusu, za kar bo skrbela Mladinska godba. Na veaeio svidenje! dram. klahe Triglav. DR. KERN PREDAVA V CftICAGU. Predavanje bo ttnetrirano. Chicago. — V četrtek dne t februarja 1.1. bo predaval v avditoriju Slovenske narodne podporne jednote znnni alov. zdrs* a dr. Kern iz ClšveUnda Zj-k predavanja točno ob * uri zvečer. Predavanje bo ihietrirano »I slikami in ae bo nanašalo na njegovo potdvanje po Evropi W zlasti po Sloveniji» kjer si j« r prošlem poletju nabavil mnofi zanimivih slik ali ftt«»ev. kst«* bo projektiral na platnu v dvorani. Vstopnina k peedsvsnja je 2S ceatev za oeebo, je eventuelne stroške avdito£ ja, kar bo preoetaal», bo pa » v sklad sa elavkujoče P«^ garje. ' Sleveneko občinstvo v ( gu naj izraM to izredno pril^ e tem, da prida dne 2. i®bru^ eb S. zvetarT avditorij sM 2667 So. Lawndale ave.. % ^ kam števil«, kar z obilim ^ tom bo pomstrsno tudi bednm etavkarjem. — P. O. Kazmere v Jug««lavijL — Bab- jt. verstvo kot v srednjem veku. (Izvirno.) V Jugoslaviji so* res Čudne razmere. Človek bi včasih skoraj ne mogel verjeti, če bi se ne bi na lastne oči prepričal, da je v,0 res, kar je videl. Kako daleč jc še Jugoslavija za zapadno Ev-TOpo v kjulturi in civilizaciji, pa čeprav je tudi Evropa še jako daleč od prave demokracije, od pravega človečanstva in ljubezni med narodi! Dasiravno so dežele jugoslovanske lenla pokrajjne, čeprav tudi ljudstvo* ki prebiva v teh pokrajinah ni zlobno in hudodel-no, vendar so šege in navade teh narodov take, da te morajo nehote spomniti na pravljice in neverjetne dogodovščine, ki so se godile v srednjem yeku, da celo starem veku. Menda nij nikjer na kulturnem in civiliziranem svetu tolikanj v dvajsetem stoletju nemogočega, kakor , je menda mogoče in na žalost tudi vsakdanje pri nas v Jugoslaviji, kjer se gremo balkansko politiko, kjer se gremo anarhistične trgovce, j ude najslabšega kalibra itd. V kulturnem, v gospodarskem in socialnem ozi-ru živimo pač še vedno v srednjem-veku.. Malo je v deželi dane/takih, ki se znajdejo iz V8e-ga tega kaosa, bolj redki iso oni, ki stavljajo vse svoje moči, da se odpravijo te razmere, da se doseže čim ve^ji kulturni in socialni napredek jugoslovanskih narodov. Ali veliko je takih, ki hote delajo zmešnjave, ki hote uganjajo reči, ki danes med kulturnimi ljudmi niso v navadi... Nič ni čudnega v Jugoslaviji, ako je izvoljen za narodnega poslanca v beogradsko narodno skupščino kak znan lopov, ki i-ma na vesti več umorov, zločinov, tatvin, posilstev itd. In koliko je tudi zločincev, ki odločujejo o javnih razmerah, ki so javni funkcijonarji državne u-prave, državnega organizma. Sicer se take vrste tipi rekrutirajo večinoma le iz južnih delov Jugoslavije, vendar dajejo dovolj prilike spoznati moralo in vso kulturšČino — balkanskih narodov. Kdo more zato, kdo je morda proti, ako pripeljejo v najvišji forum, v parlament, popolnoma golega in iztepenega človeka? Pred gospode poslance, pred gospode inozemske zastopnike in njihove gospe soproge... In ob belem dnevu! Kdo se pro-tivi proti "morali" v ministrstvih, v' uradih in prostorih, kjer poslujejo državni možje, a-ko se izkorišča ženske, lepe u-radnice, ako morajo na veselje ali na radost igrati v pisarnah ljubice načelniku oddelka? — P» ie pač tako, take so razmere, taki so tudi ljudje . . . In naj bo potem v politiki, go-*P<»darstvu, v finančni politiki kaj smotrenega, boljšega? — Menda ne. Tudi drugo življenje naroda, ki prebiva južno od Hrvatov, na Halkanu, je balkansko. Razširjeno je habjeverstvo, čarovništvo in vse take in podobne reči, kar j<* bilo mogoče pred stotinami in stotinami let. Danes je to v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter sploh v teh krsjih na dnevnem redu. Kakšne morejo »'iti te žalostne razmere, nam mora dovolj jasno pričati na-«1< dnji dogodek, ki se je odigral v Hercegovini ob srbski meji: IVed nekolikimi dnevi je nam-< prišel v selo Luče delavec Ra-Hajetič k znani ženščini, ki ¡mela poklic: čarovnica. Je to "a daleč znana in zelo epoštova-»H vaška čarovnica Andža Mari-'«•vij. Čarovnice v teh krajih še v,4dno zdravijo ljudi in ima ljudstvo venje veliko zaupanje. Tu-fii u jo je poproail za sdravila za delavca Jakova in Luko Ja-kovljeviča. K sreči so zvedeli mm tudi /andarji. Uvedli so ob-* mo hišno preiskavo, pri kate-ri *e odkrile neverjetne reči '> široka razpletem bebjeverstvn m<*d narodom. Med drugim je ">>la*t dognala, da je v fočanaki '"Inid umrl samo radi te "čakale«" 19-letni fant Mirko Ku-I*\ ker ga je na jako čuden. Pravzaprav srednjeveški i "Iravibi. Milovan Dondič je nameni* povedal, da se je s svojo sestro nekoč odpeljal k čarovnici Andži v Luče, z namenom, da bi zdravila in tudi seveda tadra-vila slaboumnega Mirka Kuliča. Tri dni so potovali iz Orne gore k čarovnici Andži. Slaboumni Mirko je bil privezan na oslu in tako se je karavana počasi premikala k čarovnici. Po treh dneh so popolnoma zdelani in utrujeni Prispeli k Andži. / Andža se je takoj spravila na delo in "lečenje." Medtem, ko so utrujeni potniki iz Črne gore legli spat od prevelikega napora, je čarovnica zvezala slaboumnega Mirkota, ga slekla in mu polagala na prsa in trebuh razbeljeno žerjavico, zraven pa ga tolkla s palico po golih podplatih. Nesrečneža sta pri tem dr-jtela še dva moška. Drugi dan J» ga je čarovnica namazala še z mastjo. Velike rane na trebuhu so se nesrečnemu Mirkotu Odprle in krvavele. Seveda je moral nesrečnik po nekaj dnevih vsled opeklin umreti, zlasti še zato, ker ga neki zdravnik v tistih krajih ni hotel vzeti v bolnico. — Ta dogodek, ki ga ima sedaj rešiti še sodnija, pove vse. Mislim, da dovolj karakterizira to ljudstvo. Zato ni čudno, da med tem ubogim in babjevernlm ljudstvom ne .prodirajo prosvetljeni nauk!, da je ubogo ljudstvo izročeno na milost in nemilost fizičnemu in duševnemu izkoriščanju Jbalkanskih razmer in izkoriščevalcev. Onega, kar vsako ljudstvo dviga, ni med njimi. Prečanrika fronta v Jugoslaviji. V Beogradu je že nekaj dobrih mesecev radikalno demokratska koalicija združena s priveskom slovenskih klerfkalcev. Načeljuje jej gospod Velja Vu-kičevič, za katerim pravzaprav ne stoji niti radikalna stranka, nima niti pravega programa. Vendar pa se drži ta vlada nekako sumljivo že več mesecev. Je to neksj čudnega za jugoalo-vanske razmere, kajti mi nismo navajeni baš na stabilne vlade. Je za naše gospode narodne očete veliko boljše, ako se večkrat "pomenjajo" na vladnem konjičku. — Toda prišli smo v zadnjem letu v neko novo razdobje. Razdobje, ki obeta prinesti tako težko pričakovano konsolidacijo narodnega gospodarstva jugoslovanske države ter sploh nor malfaacijo, ki je za pozitiven in uspešen razvoj tako nujno potrebna. Ne more pa se trditi, da imajo baš ti gospodje, ki tvorijo danes in že več mesecev sem, najvišji forum jugoslovanske države, resen namen gospodarsko dvigniti celokupno Jugoslavijo, torej vse pokrajine, kjer prebivajo Srbi, Hrvati fn Slovenci. Na žalost jetreba ugotoviti, da današnja vlada nima tega namena, ker ji je predvsem sredstvo in cilj: zapostavljanje nesrbskih prebivalcev. Smo pač v kapiUlistiČnoene- kojnim N. Pašičem. Ta koalicija radičevcev. zemljoradnikov in samostojnih demokratov si je nadela ime: Kmetsko demokratska koalicija. Ali čeprav ta oposicija že nekaj mesecev pogubno ruje vladno politiko in ^prav vedno napoveduje padec Vukičevičeve vlade, vendar je ostalo Še vse pri starem. Velja Vukičevič ima neverjetno veHko zaupanje v kroni, pri kralju, ki mu daje tudi vso moč nad prečani. Prečanska fronta, dasiravno jako prtrebna in dasiravno močrfo organizirana, ne more proti sedanji koaliciji starega Vel je prav ničesar ukreniti. Prečanska fronta dejansko more biti le na papirju, ker v Jugoslaviji še vedno vlada moč vojaštva in žandarjev. Ti pa so seveda na strani Vukiče-viča in srbskega meščanskega razreda, ki hoče bogateti ne samo na račun srbskega delovnega ljudstvs, nego tudi na račun hrvatskih in slovenskih delavcev in kmetov. 2e pred nekolikimi dnevi smo poročali, da za novo leto ali za praznike, ki posebno v Beogradu trajajo prav dolgo časa, ni pričakovati nobene nove vladne kombinacije. Je vlada Vukiče-viča in žahdarjev preveč trdna. Prečanska fronta pa, ki ae predvsem tx*i za enakopravnost vseh jugoslovanskih prebivalcev, za enakopravnost vseh treh jugoslovanskih narodov, Srbov, Hr vatov in Slovencev, je preslaba, da bi mogla uspešno nastopati in ae boriti proti srbski meščan ski hegemoniji. Naše napovedi so se uresničile In tako prav lahko tudi povemo v naprej, da že dolgo ne bo izgledov, da bi se v Beogradu reči tako zasukale, da bi prišli v vlado tudi sedanji opozicijonalci, pa to bodisi iz vrst hrvatekih kmetov ali samostojnih demokratov Prlblče-vičevega ali" Zerjavovega kalibra. Gospodje \ Beogradu še vedo zakaj. Saj ima prečanski človek še toliko denarjf, da bo mogel plačevati že itak previsoke davke. In to vidijo generali žandarjl i sam gospodln Vukičevič, ki ne da rad iz rok vladnih vajeti. Ravno nekaj preveč dobrega bi tudi ne napravili gospodje iz prečanske fronte, če bi se jim posrečilo zlasti v vlado. Jih še^o-bro poznamo. Izenačen jadavkov znižanja davkov ali delno kake odprave, pa ne smemo pričakovati ne od Vukičeviča ne od Ra diča, ne od Prlbičeviča, ne od žandarjev. To so delavci in kmetje videli že neštetokrat in bai od teh ljudi. Zato tudi prečanska fronta, čeprav na mestu, ne bi za delav sko ljudstvo, ono ljudstvo, ki je nevedno ali ki danes ustvarja premične in nepremične vrednote, ne bo prineala blagostanja prečanskemu prebivalstvu. Dokler ne bodo vladali v Beogradu interesi delavnega ljndatva, radnikov, delavcev in kmetov toliko časa bodo izkoriščevalske vse fronte, čeprav noaijo lepa imena. Ljudstvo pa bo Imelo uspeh le od delavsko-kmetske VET K Tekstilna v Jugoslaviji (lsvirno.) Jugoslavija je v prvi vrsti a-grama država, vendar bi bilo napačno is tega sklepati, da. je ( ežela prav bres vsake industrije. Jugbslovanaka tekstilna industrija namreč ne obstoja v večjih > velepodjetjih, oziroms tvornicah, temveč le is nebroj manjših obratov ter podjetij, ki so vsled neznatnega obsega sko-ro nepoznana. Le v cementni, ielezni in premogokopni industriji se dobijo večja podjetja, v katerih je sainteresirsn predvsem le tuj kapital in od kpterih slovijo nekatera tudi v inozemstvu. Cementna, lesna in premo-gokopna industrija so celo v stanu staviti nekaj svojih proizvodov na razpolago za izvoz. Naj-tolj nepoznana pa je ^ inozemstvu jugoslovanska tekstilna industrija,^! se je v povojnih letih skoro iz nič razvila na pre cejšnjo stopnjo, tako da je sefc daj v stanu kriti eno tretjino domače potrebe. Zanimivo pri vsem tem pa tu di je, da se v Južni Srbiji sadi v majhnem obsegu tudi bombaž in sicer v okolici Bitolja in Skopja. Leta 1925 se je pridelalo tri sto tisoč kilogramov te dragocene Industrijske sirovine. Sicer pa ta množina niti od daleč ne zadosttije potrebam rastoče domače industrije. Uvoz bombaža n bombažnih niti se je v povoj nih. letih višal, kar priča o hitro razvijajoči se industriji. V tonah je to število naslednje: Leta .Sirovi bombaž prodlva ščanski drŽavi, kjer ne moremo razredne fronte, ki je danes v pričakovati drugačnih stremljenj. V Beofrradu Je pač izreč-no meščanska srbska vlada, kateri je predvsem samo to, da na račun prečanskih prebivalcev, ta je Hrvatov in Slovencev, pa tudi prečanskih Srbov in narodnih manjšin (Madjarov ia Nemcev) konsolidlra sebi gospodarsko soliden teren, ki naj bo le kot basa za gospodarski razvoj h«go-monističnega srbskega meščanskega razreda. — Tak Je kaplta-liatičen sistem tudi v Jugoslaviji in prav dobro ae izvaja v praksi krilatice: "Skrbi za*e. ne za brata." Vlada v Beogradu vsled tega ni nerodna vlada, izbrana iz zastopnikov naroda, iz zastopnikov grbov, Hrvstov in Slovencev. In vsled tega Je Jasno, ds se mors proti taki vladi organizirati opozicija zapostavljenih, ki se re-krutirajo iz prav vseh slojev, največ pa iz Jojev hrvatskega in slovenakega naroda In res! 2e v jeseni leta 1927 ae je organizirala proti sedanji vladni koalicij» prečaneks fronta. to je koalicija najmočoejšik opozk-ionalnlh strank: Samostojnih demokratov. P°d/od-otvom Svetosara Pribičeviča in hrvatakih kmetov pod vodstvom proslulega Stjepena Radiča. k je svoječasno pokleknil pred po- Jugoslavljl še ni. Edino ta fronta more Čuvati Intereae delov nega ljudstva fn dati blagosta nje narodom v Jugoslaviji. Nesrečna žrtev stroja. Dne 8. jan. se je zgodila tovsrni "Kovina" v Mariboru že tretja težka nesreča pri enem in istem stroju. Pred dobrima dvema letoma je enega delaven ubilo, pred tremi meeeci je dru gl delavec izgubil roko in je zadela enaka neareča koma 19letnega strojnega ključavničarja Ivana Kolarja. Pred pričet kom dela je opazil da sili transmtftijftkl jermen na Stran. Z naglim sunkom ga hotel uravnati. Jermen pa gs zgrabil za roko. Ko je fant napel vse sile, ds M roko osvobodil, g« je dvignilo in štirikrat zasukalo naokrog In mu odrezalo desno roko precej višje nad laktom. Nezavesten se je zgrudil nearečni Kolar na tla. Na njegov krik so prihiteli drugi delavci, ki so ustavili stroj in nudili ponesrečencu prvo pomoč. Poklicani rešilni ga je pripeljal v bolnico. 1020 1981 1922 1928 1924 1925 1926 237 S,764 4,169 4,664 4,»flU 5,7521 6,893 .1,541 7,781 4,783 5,585 0,595 7,764 7,806 Jugoslavija drži zaščitno carino za^se tekštllne proizvode, kar sicw povzroča, da se v Ju goslnviji oblačila dosti dražja kot so na primer v sosednjih dr žavah, ali zato Ičltl s tem domačo tekatiino industrijo, ki se razvija kot je rievidno is gornje statistike. Iz teh podatkov pa je tudi razvidno, kakšen napredek je bil storjsn od leta 1921 do 1927. 1921 j 1027 druftb 11 ^ 20 prodilnirs 4 tkanin .11 h U klopce v 84,500 prodilnih atolov 6,190 112,906 5,041 12,439 0,460 •otM« a. N.r. J. HP (konjskih sil) 7,070 doloveev '4,495 Potreba iridtotrije na bombažu je za sedem milijonov kilogramov. Največji napredek zaznamujejo na Hrvatskem, kjer se je število tekstilnih drušb zvišalo od ene na flk v Sloveniji pa od dve» na pet. V Srbiji je ostalo stanje v tem ozlru neizpreme-njeno, to je šest. Prednost letne produkcije tekstilne industrije Jugoslaviji se ceni na 850 milijonov dinarjev. Pred vojno seveda še ni bilo v teh krajih Uko rekoč nobene tekatiine IndustrL je. Potrebe teh krajev so tedaj krila le znana industrijska skls dlšča na češkem, Poljskem in drugih državah. Važen je v tem ozlru posebno Ix>dz. Uvedba zaščitne carine je oteškočila tem industrijam izvoz v Jugoslavijo Zato so premestile del svoje produkcije v Jugoslavijo, da se *na ta način Izognejo plačevanju vozne carine. Te tekstilne družbe na Ce-Škem In Poljskem so ustanovile v Jugoslaviji lsstne tovarne In obrate, v katerih uporabljajo večinoma «tare stroje, ki so jI pripeljali s Češkega In Poljske-ga. Gospodarska konjunktura tekstilne Industrije v Jugoslaviji je sedaj povoljna in je pričakovati še nadaljnih uspehov ig zve-čanje produkcije, le ona podjetja, ki so se ustanovila samo z domačim Jugonlovanaklm kapitalom, pa to bodisi srbokim, hr-vstskim ali slovenskim, ¿utijo teto dragih inveatieiji ker so prisiljena vsako leto vstaviti v amortizacijo vodno višje vaoU. Domala produkcija tekstilne industrije aiear še na zadostuje potrebam doma in je treba še vedno uvažati velikih količin, ali tekstilna industrija v Jugoslovanski državi napreduj«* In se tudi produkcija vidno veča. kar je lep znak za dvig Induatrije in gospodarstva v Jugoslaviji sploh. 1 - RAZNE VESTI NESREČE SO DNEVNA PRIKAZEN MED RUDARJI NA ANTRACITNEM POLJU. —— — • Tli ne podre strop in skalovje u-bije rudarja. — Drugje pridr-ve prasni ali pa polni voaički in smeškajo nič slutečega rudarja. Shamokln, Pa. — Parna pi-čalka pri premogovniku je zatu-ila in Walter Kazier Je šel z drugimi rudarji na delo. Delal ,e v Luke Fiederjevem premogovniku. Stopil je v koš z drugimi rudarji vred in se spustil v prcmogovnlkovo žrelo. Pričel je delati n) svojem prostoru. Nepričakovano se je nekaj premaknilo in nanj je padlo nekaj ton šlfrlovine, Bil je seveda na mestu ubit. Kasneje so ga njegovi tovariši potegnili ispod groblje škrlovlne. Kazier zapušča ženo in oaem otrok. Premogovniškim podjetnikom to ne dela sivih las. Ravnoistega dne je smrtno ponesrečil rudar Emil LeHage, star & let, v premogovniku Locust Mountain. Podsuls ga je škrlovina kpt Kazierja. It Wilkes-Barra pa poročajo, da so vozički ujeli rudarju W1I-lam Griffitha, ki Je bil vodja pevskega zbora v Kinatonu. Nesreča se je dogodila v premogovniku Kinston Coal kompani-je. Tudi Griffith je bil na mestu mrtev. RumUnqJil minister nollnlju. Rim, 25. jan. —> Muaaolinl in (umunski zunanji minister Nikolaj Tituleacu sta danes začela konferiratl o zadevah na Balkanu. Ka je Titulescu prišel včeraj v Rim. je dejal časnikarjem, da ima Rumunija enake simpatije do Italije kakor do Franoije. Is Rima gre v Pariz. Zenaka «mrla valed opeklin. Logansport. Ind. — Henrie-ta Hess je v torek umrla vsled opeklin, ki jih je dobila, ko se ji Je vnela obleka, ko je skušala prižgati petrolejsko svetilko. pogasiti ogenj, sta bila tudi o-pečena. Oslo, 25. jan. — Delavska stranka je dobila mandat, da organizira svojo vlado na Norveškem. mmmmmmrnmimmm—mmmmmmmmmm Plum bar ji nočejo Chicago. — 1200 članov unije "Journeymen plumbers" je v torek zvečer soglaano odglaaovalo proti petdnttvnemu delavniku v tednu. 12 mornarjev utonile. Bergen, Nemčija,—12 mornarjev je v torek utonilo, ko se je v morskem viharju razbil par-nik "Albatross" na vošnjl i Gibraltarja v Bergen, Utalec ae ubil. Macon, Ga., 25. jan. — F, J. Irwin, učitelj v tukajšnji letalski Šoli, se je v torek ubU, ko jo Njena dva sina, ki sta skušala*] njegovo letalo treščilo na zem- ljo. Bankir umorjen. Cordell, Okla., 25, jan.—Trije bandltje so v torek vlomili v tukajšnjo narodno banko, umorili Ben Kelhna, podpredsednika in odnesli 9800. KAKO "OPENftAPAR" RAVNA T ORGANIZIRANIMI DELAVCI. Drugače pa "opeitiapar" govori, da ravna enako s organising nlml In neorganMranlml delavci. Chicago, lil.—Pri Chicago Ro-to-Print kompaniji dela več ko sto delavcev, kadar napoči seso-na. Ta kompanija kaznuje organizirane delavce s odtrganjem mezde, ako delavci pridejo le minuto prepozno. Neorganizirani delavci pa lahko pridejo od pet do deset minut k^no, ne da b jim bil radi tega odtegnjen sa mo en cent. zapar Ognjegaaca obsojena v radi požigov. Charleston, W; Va„ 25. Jan.— Frank Bilmyer in Winten Gol-laday, ognjegaaca, sta bila obsojena vsak na tri leta zapora, ko sta priznala krivdo, da sta podtaknila več ognjev v preučenem letu v raznih delih mesta. Družina 7 oseb ae ubila. Norwich, Conn., 25. Jan. — Sedem oseb Je bilo v torek ubitih, ko Je avto,-ki.ga je vozil Herbert Whitetaker, treščil iz nekega mosta v reko Shetucket. V avtu je bil Whitetaker, njegova žena in pet otrok. Cedar Raplds, Ia., 25, Jsn. — Iz žalosti, kar je njen ljubimec, 17-letni Carl Hawklns končal srednjo šolo v tem mestu In v domnevi, da jo ne bo več spremljal na njenih oohodth, se Je v torek usmrtila jI5-letna dijaki-nja Eether Keefer Butte, Mont.—Večini rojakov širom Amerike je znana naselbina Buttv, Mont., kjer obratuje mopočna družba bakra s svojimi mesečnimi zskonl.zs usodo ubogega delavca. Ravno sedaj v sredi sime brezposelnost vedno večja In večja in to sedaj ko ima baker najvišjo ceno. A rudniki pa počivajo. Zavedni delavec ai lahko misli kaj je temu vzrok. Nič drugega koi to, ker mislijo da s tem laglje strmoglavijo uboge stavkarje v Co-loradu In Pennsylvanljl. AU zavedno delavstvo jp prepričano, da jim to ne bo pomagalo do rešitve, če ravno tepejo in ubijajo delavce v zaporih ln na stavkov» nih atraftah. Vsled tega vam kliče delavstvo Iz bakrenega okrožja 4n še posebne is te naselbine le nevstrašeno naprsj do cilja, do zmage I Rea je, da je prizadetih tudi preoejšnje števt lo članov naše dlčne 8. N. P. Jed-note, ampak nanjo se lahko sa-nesete, da ona vas ne zapusti, v sili in potrebi j>omaga po mol nostl. Vssko zavedno društvo pomaga in dela kar največ mogoče v pomoč za stavkarje, onemoglim in brezpoeelnim. Tudi naše društvo št. 207 "Slovensko Hrvatska Sloga" S. N. P. J. nI pri zadnjih v*tetn ozlru. Tudi rtient veže dolžnost, se lepo zahvaliti naši S. N. P. J. in društvu It. 207 v Hutte, Mont., katero Je meni bilo v veliko pomoč za čass moj« 18 mesecev dolge bolseni In dvakratne operacije, za kar sem prejela lepo svoto denarja. Kaj bi bilo menoj ali kom drugim kadar te zadena taka nesreča, dolga bolezen, operacije itd., revščina in nisi pri nobenem društvu ali or ganisaclji. Slovenci in ostal Jugoslovani, kateri še nista člani naše dobre podporne organizacije, pridružit« se čimhitreje mogoče, ker nihče n« v«, ne dneva, n« ur« k«d«J bo v skrsjni potrebi . Kakor sem U omenila o moji osemnajst mesecev dblg bolezni saksr moram reči. da I« (ni število članov in članic dru štva št. m mi J« bila v veliko prijateljsko ln finančno pomoč zakar Jih n« l>om nikdar pozabila, Ur jim ostanem hvaležna do smrti, Je pa ft« Uko, da je pri vsaki stvsrl tudi opozicijo-nalna stranka, ki dola sitnost vodoma, nalašč, ali Iz zavisti In to «nI sli drugi stranki. Take je bilo tudi aa časa moje Mesni, da so nekateri prav pridno delali nato, da bl preprečili mojo bolniško podporo, lahko pa rečem, da razsodni člani našega društna niso tega veliko upoštevali, ker sp vedeli, da ni reanlca i čemur se je zahrbtno delovalo n vedeli so tudi to, da anonim* na pisma, ki so bila poslana na gl. urad, da #> neresnična ln da e to vse narejeno le is gole zavisti. Oseba, ki J« to delo Izvr-levals, Je dobro vedela v kak-Anem sUnju se nahajam in vedela, da ako bl hoUla kršiti pravila 8. N. P. J., v Ukl smeri kot m« j« hotel, oairoma, je mene anonimno ovadila, je sama tudi dobro vedela, da vsled moje bo-esnl bl meni ne bilo mogoče tega Izvršiti zakar, kajpek tudi ni primanjkovalo prič poleg mojoga zdravnika. Želela bl, da Uki Judje, ki šele svojemu bližnjemu slabo, da se vqaj toliko prej prepričajo, ako je to mogoče o *omur U doHe v položaj« ka-koršnem sam se jas nahajala. Skratka to Je grda aavist In nepotrebno ošabno maščevanja Ae nekaj bi rada omenila In sioar, tukaj v ButU», Mont,, j« tudi dosti še odrašlene mladine, katera bl m rada organizirala, ali z«A«t«k J« bolj težak, poaobao te ni na raapolago boljših ž« isveš-baalh moči. Da bi n« bili na a*v«rosapedu naj zadnji bi tam potom prosila član« društva št. 207 S. N. P. J., da bi kajhltr«*« mogoče kaj vkronill ln sateli s agitacijo, ter pomagali naši mladini, da sa organizira. Ta j« kajpak «dina prava pot dobit i 10 novih članov jo potrebna, da s« ustanovi takosvsno "THE VOUNG ENGL1SH4IPEAK1NG LODGE" društvo sa H N. P. J. Lahko bl s« kaj vkrenllo mogoč« I« na prihodnji redni seji društva ako se kdo sa stvar sa-vzame in prične, pa bo šlo. Vsej do dsnes Js S. N. P. Jednota sa vzgled drugim, želimo In hočemo, da tudi osUna še zanaprej nole taka, ampak največja ln najMJIa Slovenska organizacija v Ameriki oziroma vsepi svetu. Torej nsprej, da pokažemo, da tudi naša bakrena naselbina nI nsjzsdnja. Pozdrav , vsem členom In članicam H. N. P. J. Hrom Amerike,—Annl« Zupet. -Advt NEW YORK A v JUG08LAVU0 I Hill OM UMNIM VODSTVO»! VRIKOROČm IZLET NA PAgNIKU AQUITANIA Odpljjjc Ig New Vorka v Cherbourg v KREDO, ONR 21. MARCA no4oljn« IW*rnMM«|o oproéoM* UloresakoM C ummré s a—Is »k CINAKB LINE 264 N. Michigan Praznujte Vollkonoč prl,*tarlših in sorodnikih, ki vas težko prič skujejo. Potujte pod isv«žba-Dim vodstvom Mr. A. Markoo-a. člana new-yoršk«ga urada Cunard Lin«, ki bo skrbal za vaa In sa vašo prtljago. Potuji« udobno. Prostori na "A^uHanljr so veliki In udobni. Domača hrana. ZaJamčlU si ž« sedaj povratno votnjo in prišUdlU denar. raicage, m. 01AN',N D^8TVA SN"J- NAROČNIKI POZOR! Na rokah imamo ie nekaj Za- - piaaikov 8. Redne konvencije Znamenje (Dec/ 31-27) po. SNPJ in ker jeaedaj pričela ras- meni, da vam je naročnina po. prava o pravilih SNPJ za bodo- tekla U dan. Ponovite jo če konvencijo, je zelo ugodna ravočaane, da vam liata ne prilika, da al nabavile ta zapis- nalovimo. Ako liata ne prejme-nik. Kdor nam pofilje 16c v podi- e, je mogoče veta vi jen, ker ni nih znamkah, mu poti jemo ta H plačan. Ako je vai tfet pla zapisnik. Pišite na: Književna an in ga ne prejmete, je mo Matica SNJP, 2657 8. Lawndale goče vaUvljen valed napačne^ Ave^_Chicago, III. _ aalova, piiite nam dopianiro in avedite alari in novi naalov. Nail zastopniki ao vai dru-Iveni tajniki In drugi saatopni-i, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za cele leto je $6.00 in za pol leta pa 93.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4.80 za eto, za pol leta 92.40. Za meato Chicago in Cičero a leto $7.50, pol leta 13.75, za člane $6.30. Za Evropo atane sa pel leta $4*60» sa vse leto pa «M0. Tednik stane za Evropo S1.70. Člani doplačajo samo 50c u »oitnino. Mladinski List stane za cel« eto $1.20. Naročnico lahko tudi sami Uram drugem iadelovalcu. — Brecplalno po- poiljete Hi USSlOV S MlevaaJe nallm odjemalcem. — Vpralajte po * " <•»"<«• UPRAVNIfiTVO ^ S-» m "PROSVETA" naroČite si knjigo 2667 s. um** ave. "AMERIŠKI SLOVENCL" CHICAGO, ILL. Ali skala je ostala nepremična in ni ae zganila. Pa so gledali vsi in jeza jim je Žarela v očeh: "Bog noče uslišati naše molitve," so rekli. "Njemu je v zabavo, da gleda, kako se mučimo in kako trpimo." , Nekdo pa je rekel: "Gotovo je kdo med nami, ki je velik greinik. In Bog naa vse kaznuje radi tega grelnika. Naj gre oni izmed nasf ki ima tak greh, nazaj, da nas bo Bog usliial !" Ali nikdo se ni odstranil, ker nikdo ni hotel priznati, da je greinik. Izmučeni so stopali ob skali, se je dotikali, jo suvali. Skala pa je letala nepremično. In vsak, ki ae je je dotaknil, je čutil, da je mrzla; vsak, ki jo Je sunil, je spoznal, da je trda, tekaj bolno ga je njen sunek udaril nazaj. Tedaj pa je vstal nekdo izmed potnikov in zaklical: "Sotrpini l Kakšni ljudje smo mi. Vsak izmed nas je občutil, da je preslab. Kdor se je v njo zaletel, je čutil bolečine, skala pa se ni zganila. K Bogu smo se obračali, proseč ga, naj on skalo odvali. Ali skala je stala nepremaknjena in atoji sedaj ie pred nami. Zapita nam pot in na d) ne dovoli iti naprej. In ostati bomo morali pred njo vekomaj, ali pa se vrniti nazaj, če je ne odstranimo. Da bi čakali na kako pomoč, ki' nam bi skalo odvalila, je zaman misliti. Nikdo nam tega ne bo storil, ker smo videli, da noče niti Bog skale odvaliti. Hfltrp/niV' To mi je vzbudilo misel. Vsak od naa ima svojo moč. Zdruiimo to moč posameznika v skupno moč, da vidimo, ali je skala tudi skupni moči koa. Vsi, kdr «nas je in in ki na nI gre pot naprej, se f družimo kakor eden, lotimo se skale. Poskusimo, taksj naia združena moč je mogočna! Mi sami, združeni, moramo biti svoja pomoč!" In vsi so vstali in vsi so se u-prti v skalo z vsemi močmi. In glejte, skala se. jji zganila. Se bolj so pritisnili in skala je bila s ceste odvkljena. Pot je bila svobodna za vsakega potnika !n moč skale je skoprnela pred skupno močjo popotnikov. "Poglejte," je rekel nekdo od njih, ko so stali na svobodni poti. "Posamezniki je nismo zmogli. Molitev k Bogu je n odstranila. Ko fcmo pa naie moči združili in fcastoplli, pa n vzdržala. Naia pot je svobodna. Svobodna je z naio združeno močjo. Mi sami, S svojo združeno * močjo, smo kovači svoje usode." In vsi so bllt veseli in ponosni na to spoznanje ter potovali dalje. — Vsi drugi so gledali in v srcu želeli, da se mu posreči odvaliti skalo. Zakaj vsem bi to bilo v korist in vsi bi lahko ili dalje. Ali tikala je letala nepremič- no. Onemogel Je povesil Človek roke in žaiostni vzdihnil: "Ni mogoče!" Za trenutek se je lotil dela drugi. Tudi njegov napor je bil zaman. Noč pa se je blitala in z njo nočne zveri, iskajoč si plen. , * Se mnogi od zbranih popotnikov se je loteval, da odvali ska-lo in želje vseh so ga spremljale. Vendar se ni nobenemu posrečilo odmakniti skale. Tako se jo zbrala de cela množica popotnikov, zakaj vsak hip je prikorakal novi. In ko je naraičal v njih prsih obup, ko ao se nekateri že obračali, da se vrnejo po potu nazaj, od koder so prišli, pripravljeni odreči se svojemu hrepenju, videti nove kraje, se je oglasil nekdo iz množice in dejal: Sotrpini! Molimo k naiemu Bogu, ki prebiva v nebesih in vidi nalo bedo*. Prosimo svojega "Boga, naj se"naa usmili radi naie slabosti in naj nam odvali to skalo s ceste, ki nam zapira pot." In vsi so ookleklnili in vroče molili k Bogu, ki prebiva v nebesih, da se jih usmili in odstrani skalo. \ nimam prenočišča. Divje zveri se pa bodo pojavljale, iskajoč svoj plen." In ko so bili vsi njegovi možgani prepojeni te strašne slike, je priiel nek drug popotnik in hotel mimo. Ko pa je videl, da mu skala zapira pot, je poskusil, da jo odstrani. Mučil se je na vso moč, a skala se ni niti zganila. Njegov napor je bil zaman. Molče se vsede na tla in obupno skloni svojo glavo . . . Prihajali so drugi popotniki. Eden za drugim so prihajali in hoteli dalje, ali skala na ozki cesti jim je zapirala pot. Vsak se je loteval, da jo odvali, se trudil; a vea utrujen je spoznal, da je njegova moč preslaba, da skalo odmakne. Žalostno so stali pred skalo in polaičal se jih je močan atrah. Pa je rekel eden, da bi prekinil molk: ; "Močne so moje miiice in na mojem potovanju se mi je ie vedno posrečilo, da sem premagal ovire; Ali ta ovira, ta skala je ogromna. Moja moč ji «ni kos." Pa je rekel drugi: "Poskusil bom ie enkrst, da jo premaknem." ' Ko je to izrekel, se je krepko uprl v skalo. Njegove miiice so vzvalovale. 2ile so se napele. Prsi so se vzbočile. Noge so postale kakor stroje. Bil je pripovednik, ki je pripovedoval: % — Nekoč se je Človek vzdignil in šel na potovanje. Hodil je po ravninah in planinah, povsod kjer je le mogla stopati njegova noga. Tako ga je peljala pot tudi preko gorovja Prišel je v Hotesko, kjer je letala na cesti, vodeči v klanec, tefka skala. Ko je Človek videl, da se ni mogoče Izogniti *kali* ne na levo, ne na desno, niti je preplezati, je spoznal, da mora skalo odstraniti. Irf lotil se je z vsemi svojimi močmi, da jo odrine, ali vsaj toliko premakne, da bi se dalo zmuzniti mimo. Trudil se je in delal in se upiral, a zaman. Skala je ležala nepremično in se ni niti zganila pod napori CloVeka. Utrujen je prenehal popotnik in uvidel, da je zaman njegov trud. Njegove moči so bile preslabe, da bi skalo vsaj zganila, nekoliko premaknile, kaj šele odvalile. Ko je spoznal svojo aemoČ, se je ves utruje^ in žalosten vsedel na tla in polotil se ga je strah. C: In je dejal: "Kaj se bo zgodilo z menoj, ko pride noč In me zaaačl v "Tiho!" je velel hudi ostrogarček in stopil na pršU. da bt bil vMeti večji. "Meni ae zdi, da je ta kmet tako malo prismuknjen!" "Aha!" je blebetal pijanček. "Nč. Zasjau Jk Je sam satan, te Turke! Zdej plenijo pa Istri al pa Frlanakem al kduve keej. Upra-iam. kagaa je hadič? Kdu je hadič? Toku upraiam. Pa praum: T^rk Je hadič! A ne? Nč. Turk Je hadič. vrag ga vzemi! Pa aveta bo krnic! Se U koden al pa še preej. Al ne res. Mje bootji, kršanski?" Z motnimi očmi je pogledal naokoli; glas ae mu je ustvaljal- »'feahj* čenče!'* je vikipel ostrogarček. "Ne bpdi no tako alten pe neslan in pojdi svoje neumnosti proda lat kam drugam!" Člani in flaoice S. N. P. J. M , Sedaj lahko dobite > V liat Proaveta vsak dan za eno leto in knjigo I AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $6.00-<-ako A nam poil jete brez odbitka avoto $8.00. ^k Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLE&KA M SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE» I NBZIJE, vredna $1.50, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.60, akupaj vrednost $£.00 In dnevnik Prosveta sa eno leta ^^H za svoto $8.00. r^^ßKM To velja ca člane S. N. P. J. sa vae stare In nove naročnike. Ne člani pla- ¿^/Jy ča jo $9.20. __'T, t \ Lahko dobite pol leta dnevnik Proaveta In skupna vrednosti za $2.60 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA* KON BIOGENEZIJE, ali pa ZAJEDALCE In HRBTENICO ln INFORMATOR ako nam peiljete svoto $4.00. Ne člani pošljejo $4.60. Ali pa za $3.00 poHeU m Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlan» $3.60. > NOVOLETNO PRIPOROČILO Želodčne nerodnosti bo precej velika sitnost. Ti vam pokvarijo precejšnji del valofa leta, ako ne drii-te vala čreva odprta s pomočjo Tri-nerjevega grenkega vina. Ta odvajalna tonHta preiene slab tek do jedi, zaprtnicQ. in iploino oslabelost. Vzorec stekleničiee se poftljejo brezplačno od Jos. Triner Co., 1383 S. Ashland Ave., Chicago, III., po prejemu }te sa pokritje poltnlh troiVov.—Triner-Jov Uniment vam hitro pomaga proti revmatismu in nevralgiji, Triner'« Cough Sedati rs in Coid Tablets so najboljše zdravilo aa oreblad. Ojača kri in vitalne organe Vlomite Nu« »-Ton. ako lauta alabo, va. dene kri le oelabele orean». Ve« kot miljon mo« ta laaa al Je opoaaoclo k MJtaau ■drevja, valed vftlvnaja tasa «udovltaea adra-vila. Nuaa-Tono tudi ojale livee ta povr^a To vae velja .za stare in nove naročnike. Vsak nmni poslati celo avoto brez odbitka. llenar in naročila pošljite na upravništvo na naslov: Prosveta, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, HL ......f...................M Država l-ii j — Kaj pomeni ta zgodba, — je rekel pripovednik. In je razložil: — Množica jlbpotnikov, to je proletariat. Cesta, po kateri potujej« je življenje. Bkala, to je beda in trpljenja, izkoriščevalec delovne sile proletariate, ki posamezniku stopa na cefto ln mu jo zapira ob vsakem koraku, to je, mu pije kri in moč. iNUcdo ne more premakniti in odvaliti skale aam. Ali onim, ki potujejo isto pot in ao organizirani, ni nobena zapreka močns dovolj, da bi je ne od-atranili. Zakaj moč organiziranih. moč organizacije je tako močna, da premaga vsako oviro. Oni ao odstranili s združeno močjo tisto skalo, ki jim je zapirala cesto. In njih poi je šla kvišku — k svobodi in zmagi. Naredimo tudi mi tako! (Po stari francoekl pripovedki.) Cela druftlM zgorela. McFadden. Wyo.. M. Jan. — John King, farmar v bližini tega meeta. njegova iena ta trije o-troci. eo v torek zgoreli v plamenih. ki eo uničili njsgova go-spodarska poslopja. Tiskarna S SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA » " i' " \ . J< • ■ i*» " r v . , Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih! VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijako delo pire vrste. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTER Y M87-M Sa Lawadale Aveoee ¡CHICAGO, ILL TAM SB DOBE NA 2EI»0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA sveči. Palan, ku 25. jan. » Štiri o-aebe so bile v torek ubite, ko je avto, v katerem so ee votili. ko-lidlral s težkih trukom. naloženim z ledom.