Posamezna Številka 40 vinarjev. Stev. 159. V LMst t nedel!«. dne 13. mu idr LBIO XLVn. »0LOVBNEC« velja f« pošti u ti« strani Joga- alavlje in v Ljnbljanl: ■a Ml« lata napraj.. K Ur— aa pol lata H .. „ «•-aa 6«trt lata „ ... 31'— aa en mesec „ .. „ 7'— la taonamatro oalolatno KM*— m Sobotna lzdafa: b Sa aala leto.....K 15-— aa taosamatiro..... 20 — Unoatolpia poUtvrsta (59 miu široka la 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat ... po K 1*20 uradni razglasi . no K 1-01 Pri naročilu nad 10 objav popust. Ha jmanjll oglas 5 9/9 mm K4*— i Poslano: iinostolpna petltvrsta K 3-— Izhaja vsak dan lzvzemžl po-nedoljek in dan po prazniku, ob 5. url alutraj. Mr Orednutro je t Kopitarjevi nli al Mev. 6/m. Rokoplai ae ne vračajo; nelranklrana plama sa ne sprejemajo. Uredn. telet, štr. BO, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7583. Ha ČeSiieni. Občinske volitve v češki republiki so Be vršile sredi minulega meseca. Sedaj nam je po čeških listih znan podrobni izid teh volitev, vsled česar je potrebno, da se naša javnost seznani s tem važnim političnim dogodkom, ki bo imel za posledico velike spremembe v češko-slovaški politiki. Občinske volitve so dokazale najprvo, da je Nemcev v češki republiki mnogo manj, ko so kazale avstrijske uradne Statistike. Dokazale so te volitve, da strnjenega nemškega ozemlja sploh ni, ker so skoro po vseh občinah Čehi dobili svoja zastopstva. Prva posledica teh volitev je bila, da Je dosedanja češka vlada z dr. Kramarem na Čehi morala odstopiti, ker se je izkazalo, da češko ljudstvo v Kramara in njegovo stranko nima več pravega zaupanja. Dr. Kramaf je po prevratu svojo mlado-češko stranko, ki je zastopala meščansko svobodomiselno-liberalno buržoazijo, prekrstil v narodno demokratsko. Ta pojav opažamo na Ruskem pri kadetih in pri nas, kjer si je stranka liberalnega meščanstva nadela ime jugoslovanske demokratske stranke. Kakor so kadeti v Rusiii doživeli svoj polom, tako je doživel katastrofo s svojo stranko tudi dr. Kramaf. Na Češkem je ta stranka še najbolj močna. Dobila je tu 204.620 glasov ali 9-36%. Mnogo slabše se je demokratom godilo na Moravi, kjer so dobili le 60.115 glasov ali 6-97%. Najslabše so opravili v Šleziji, kjer so spravili skupaj le 1.034 glasov ali 2-15%, Skupno je ta stranka dobila 265.769 glasov ali 8-58%. Od nekdanje vsemogočne večine je ostalo še osem odstotkov. Najmočnejša stranka v republiki so socialni demokrati, ki so vsega skupaj dobili 922.782 glasov ali 29-80%. Za njimi pridejo republikanci, ki so se prej nazivali agrarce. Ti so dobili 661.353 glasov ali 21-36%. Češki socialisti so dobili 493.359 glasov ali 15-93%. Nas mora pred vsem zanimati, kako se je držala katoliška Ljudska stranka. Ta stranka ima že od nekdaj najslabše pozicije v Češki. Dobila je tam 127.625 glasov ali 5'84%. Najboljše so njene pozicije na Moravskem, kjer je dobila 167.088 glasov ali 19-36%, ter v Šleziji, kjer je zbrala 8.901 glas ali 18'52%, Na Moravskem je Ljudska stranica skoro enako močna z republikanci, v Šleziji pa celo močnejša. S tem izidom volitev je Ljudska stranka lahko zadovoljna, ker se njena moč v narodni skupščini pove^5a. Narodna skupščina češko slovaška namreč ni izšla iz volitev, marveč iz strank po razmerju njih moči na podlagi volitev v avstrijski državni zbor. In tedaj je bila ta stranka po koaliciji vseh čeških strank vržena v veliko manjšino. Položaj katoliške stranke na Češkem ni bil nikdar posebno močan. Njena glavna opora je bila na Moravi, kjer je tudi sedaj dosegla lepe uspehe. Tu se je namreč kršč. socialno gibanje moglo saj kolikor toliko svobodno razvijati, medtem ko je na Češkem ležala večna mora fevdalnih grofov, ki so si lastili glavno besedo v katoliškem gibanju, pa so je s tem le kompromitirali. Ti gospodje so se naslanjali le na svojo gospodarsko moč in imeli so za hrbtom Dunaj, za plebejsko ljudstvo se tak aristo-krat, najsi je bil morda tudi katoličan, ni brigal. Jasno je, da na Češkem, v deželi Žižkov in Husov, stranka, katere vodilni možje so imeli pred očmi najprvo svoje grofovstvo in cesarski Dunaj, ni mogla dobiti simpatij med ljudstvom. Vsled fevdalnih razmer so tudi razmere med katoliško duhovščino postale zelo žalostne. Na škofovskih stolicah so sedeli možje grofov-skega stanu, ki se niso mogli vživeti v zahteve novega časa. Odtod tudi žalostne posledice in pojavi med nižjo duhovščino, ki se kažejo zadnji čas. V vseh teh ozirih je Morava mnogo na boljšem. Tam, v deželi sv. Cirila in Metoda, je tudi katoliška organizacija zelo razpletena. Tudi časopisje Ljudske stranke na Moravskem stoji mnogo višje ko ono na Češkem. Pri novi vladi stranka ne bo sodelovala. Vladala bo koalicija socialističnih strank z republikanci (agrarci). Ta blok bo brez dvoma započel nov kulturni boj med Čehi. O tem ni dvoma. V tem nas potrjuje tudi znani slovenski svobodomislec dr. Lo-trič, ki v sobotni Jugoslaviji napoveduje kulturni boj: »Na drugi strani pa je svobodomiselno gibanje v polnem razmahu in narašča v mogočno organizacijo v svobodni republiki. Celo po raznih srednjih šolah je izstopila več ko ena tretjina dijaštva iz katoliške cerkve.« Moža zelo veseli, da so svobodomis-leci prevrnili Marijin kip in meni, da je s tem katoličanstva na Češkem konec. Mi pa smo trdno uverjeni, da bo vsak boj katoliški strani le koristil, in da bodo vsi krščanski elementi spoznali svojo dolžnost v teh časih. Znano je, da je v sedanji republikanski stranki precej elementov, ld so krščanskega mišljenja. Sedanji potek politike bo te elemente streznil. Že poročajo o nasprotstvu v republikanskem ta- boru. Del stranke zameri voditeljem, da gonijo preveč svobodomiselno politiko. Ni dvoma, da se bo prej ali slej pod silo razmer združilo vse, kar je krščanskega. Odletelo bo vse, kar se je držalo tega giba-I nja iz oportunizma ah drugih razlogov in tudi to bo stvari le v korist. Kdor pa je tako omejen, da meni, da je konec katoliške Cerkve, če je slučajno stranka s krščanskim programom spodaj, ne pozna zgodovine. Naša doba je doba iskanja, bolestnega klicanja po zdravilnem sredstvu iz bolezni. In mi vemo: Preporod mora priti in bo prišel tudi na Češkem — toda le krščanska misel ga bo vzgojila. iiguusrzft u Belgrad, 9. julija. Po prizadevanju Jugoslovanskega kluba se je vprašanje o ljubljanski univerzi pospešilo. Naučni minister dr. Davidovič je deputaciji Jugoslovanskega kluba takoj obljubil univerzo v Ljubljani in jc nato tudi ministrski svet njegov načrt odobril. Ker je pa zadeva nujna in se v najkrajšem času začnejo počitnice, je nameraval Jugoslovanski klub spojiti vprašanje o ljubljanski univerzi z zakonskim predlogom za belgrajsko univerzo, česar pa po poslovniku ni bilo mogoče izvršiti. Naučni minister je nasvetoval resolucijo, da more začeti s predpripravami, dokler ne pod-nese zakonskega predloga. Profesor Anton Sušnik je izdelal resolucijo, ki sta jo podpisala tudi. Anton Kristan in dr. Brezigar. ' Ker se je pa slišalo, da hočejo nekateri člani zbornice nastopiti proti resoluciji iz formalnih razlogov, jo je profesor Sušnik včeraj umaknil z dnevnega reda in je minister prosvete takoj predložil zakonski predlog. Poslanci Jugoslovanskega kluba so mu priredili ovacije. Zbornični predsednik dr, Pavlovič jc takoj odredil volitev odbora za zakonski predlog za univerzo v Ljubljani. V odbor so bili izvoljeni: dr. Vukčevič (radikalec), dr. Lovro Pcgačnik, dr. Stamšič (radikalec), Sušnik, Smodej, Grafenauer, dr. Hohnjec (Jugoslov. klub); dr. Pogačnik je odstopil v prilog dr. Rok-niču (radikalec). Danes dopoldne se je odbor konstituiral in soglasno izbral za predsednika dr. Vukčeviča in za tajnika Smodeja. Dr. Roknič je pozdravljal v prisrčnem nagovoru slovensko univerzo, poudarjajoč, da je Srbom dobro znana dolgotrajna borba slovenskega naroda za lastno univerzo. Na povabilo gosp. ministra propvete se je LI STE K, Ksaver Meško: Pot v CeSovec. Preveč prijetno potovanje v Celovec ni. Naravno. Celovec leži v najožjem vojnem ozemlju. Zato treba legitimacije s sliko, izdane po okrajnem glavarstvu, potrjene po poveljništvu Dravske divizije. Legitimacijo moraš pokazati na Jesenicah, preden moreš do vlaka; na Koroškem, da te puste čez leseni most med Svetno vasjo in Hombergofn; v vlaku spet; v Celovcu pri izhodu vpišejo na podlagi legitimacije in ustmenib podatkov natanko: kdo si, kakšen opravek imaš v Celovcu, kako dolgo boš ostal — čez tri dni itak ne smeš — kje boš stanoval. Da prideš iz Celovca, se je treba spet oglasiti pri komandi v Vc-trinjskem predmestju št. 3 (v bližini vladne palače, v drugi ulici na demo, če greš od postaje v mesto). Odredbe, ki so v sedanjih razmerah potrebne. Škoda, da niso bile v veljavi že takoj prve dni po vojaški zasedbi Celovca, ko so planili verižniki v Celovec kakor h^ene na zapuščeno bojno polje. Vozijo sc na Koroško in v Celovec tudi zdaj večinoma lc pre kupci in verižniki. Tako je zdaj pri nas, kakor piše novelist Viljem Raabe o N»mči:i pc letu 1870,: > Die Wunder der Hclden v ren noch nicht ver-harrscht, die Trar.cn de: Kinder, der Miit-ter, der Gattincn, der Briiutt und Schwe-i noch nicht gclrocknci. die Graber der Gefallenen noch nicht iibergriint: aber in Deutschland giengs schon — so friih nach dem furehtbaren Kriege und schwe-rem Siege — reeht vvunderlich her. Wie wenn vvahrend oder nach einer groBen Feuersbrunst in der Gasse ein Syrup£aB platzt, und der Pobcl und die Buben an-fangen zu lecken; so war im deutschen Volkc der Geldsack aufgegangen, und die Taler rolltcn auch in den Gassen und nur zuviele Hande griffen auch dort darnach-Es hatte fast den Anschein, als solite die-ses der grossie Gevvinn sein, den das ge-cinigte Vaterland aus seinem groBen Erfol-ge in der \Vcltgeschichte hervorhollcn konnte.« (Kri na ranah se šc ni strdila, ne se še posušile solze mater, otrok, žen, nevest in sestra, niso še ozeleneli grobovi padlih: v Nemčiji pa so se že godile — tako brzo po strašni vojski in težavni zmagi — čudne reči. Kakor če se ob ali po velikem požaru razpoči na ulici sod sirupa in se ljudje in otročaji vdajo sladkanju; tako se je odvezala nemškemu narodu vreča z denarjem, in tolarji so se kar po ulicah ko. talili in lc preveč rok se je iztegalo tja po nje. Zdelo se je, kot bi naj bilo to največje dobro, ki ga more imeti zedinjena domovina od svojega velikega uspeha v svetovni zgodovini.) — Ali ni pri nas zdaj enako? Vse sega po denarju, drvi za njim, vse se hoče obogatiti, kakor da so bila ljudstva vso divjo, strašno vojsko le zaradi denarja, bogastvu špekulantov na ljubo. Ko sem prišel na Jesenicah k blagajni, jc stala tam dolga vrsta mladih liudi in ne- kaj žensk z natlačeno polnimi nahrbtniki. Vsi so vzeli listke do Borovelj ali do Celovca. Drugi dan so se vračali obloženi z usnjem. Koti hodnikov si bili polni usnja. Zgoraj £a kupijo po 18 do 25 K, na Kranjskem ga prodajajo po 60 K in dražje. Ogromne množice so ga izvozili od zasedbe s Koroškega. Slišal sem mladena gospoda Ljubljančana, ki je pripovedoval sopotniku, da ga pelje dva vagona. Pa se je čudil in jezil, da je moral plačati za vagon 2090 K voznine; baš prejšnje dni je bilo vse to vendar ceneje! Da bo napravil pri vagonu 20.000 K ali še več čistega dobička, se mu ni zdelo čudno. Koliko voz usnja so izvozili čez Ljubelj, kdo ve to? Mi nismo pri vladi! Vemo, vemo: vlada tudi nc more storili vsega. A da pusti verižnikom povsem proste roke in celo v tako važni ljudski potrebščini, kakor je usnje, tega ne more odobravati nihče, ki mu jc pri srcu blagor našega ljudstva, blagor države in tudi vlade same. Ali res ni mogoče vsaj zdaj ničesar ukrenili, da se zabrani še večje zlo in še večje bogatenje posameznih špekulantov na račun ubožnih slojev ljudstva? Še nekaj kratkih mescev, pa bo pred durmi jesen in zima. Pa bodo imeli čevlje edini gospodje verižniki in vojni dobičkarji, morda še gospodje poverjeniki, komisarji in poslanci »Narodnega predstavništva«; mi navadni zemljani bomo hodili bosi, kakor eremiti v Egiptu ali ob sveti reki Gangesu. Od Svetne vasi je treba ili čez dravski most Deš dobrih 20 minul. Polovica želez- odbor podal nato v ministrstvo prosvete« Odbor je pregledal zakonski načrt in ga v načelu in v poedinostih soglasno sprejel. G. Sušnik jc poudarjal zgodovinski moment za slovenski narod in se je zahvalil g. ministru, ki je vse storil, da je akcija Jugoslovanskega kluba za slovensko univerzo uspela. Še dopoldne je odborovo izveslje šlo v tisk in na popoldanski seji jc zakonski predlog kot nujni predlog prišel na dnevni red. Posl. Sušnik je kot referent utemeljeval potrebo slovenske univerze, nakar je govoril v istem smislu posl. dr. Lonča-rič (soc.). Kratko izjavo jc podal dr. Puc (demokr. zajed.), v kateri ni vedel drugega povedati, kakor da jc na prav neumesten in neopravičen način »popravljal« pred-govornika, da univerza v Ljubljani ne bo slovenska, marveč univerza Srbov, Hrvatov in Slovencev. Referent na to netaktnost ni reagiral, zavedajoč se, da v takem za slovcn. narod zgodovinskem momentu prazno prerekanje ne bo dokazovalo zbornici zrelosti zastopnikov naroda, ki zahte- va univerzo. Za zakonski predlog so nato v splošni debati glasovali vsi poslanci razen dr. Su-botiča, in v prvem branju soglasno. Vsa zbornica je aplavdirala; slovenski poslanci so priredili ministru prosvete Ovacije. fcans a Katoličanov je v Belgradu dosti več, nego bi človek sklepal po mali kapelici, ki služi njihovemu bogoslužju. Njih število znaša okoli .3000 brez ozira na poslance in uradnike, ki so prišli v zadnjih mesecih v Belgrad. Med njimi jc zelo veliko rokodelcev, ker je bilo rokodelstvo poprej med Srbi samimi zelo malo razvito. Dosti je tudi priseljencev iz Zemuna, kjer je močna nem. ška katoliška naselbina. Precejšnje število priseljencev se je zlasti v prejšnjih časih popravcslaviio, ker so stopati v zaken z domačinkami in živeli sredi v verskem cr.ru skoro pcpolnoma enotnega nareda, Dušno pastir; n o vodi sedaj z /cliko vnemo župnik \v'ngner, zelo izabrazen mož, ki je prsučaval socijalne prob''eme in probleme Južnega psstirstva v Ncmčiii mi P>td-giji. On upravlja brez vsake pomoči vse delo v cerkvi in v pisarni ter jc poleg tega katehet za katoličane na vseh osnovnih (ljudskih) in sredniih šolah. Kot čujemo, hoče minister vere Alaupovič energičnega župnika nadomestiti z bosenskimi frančiškani. niškega mostu pod gradom Hombergom leži še v Dravi. Kajpada je Švnba poškodoval tudi leseni most. A star kmet iz Roža nam jc razlagal med potjo: »Kaj jim je to pomagalo? V eni uri je bil most popravljeni in so že vozili kanonc čez.« V Cclovcu izdajajo vozne listke le do Svetne vasi. Zato je ob povratku v Svetni vasi pri blagajni nevarnejša stiska kot v cerkvi ob največjem žegnanju. Uradnik, ki pač ve, da so potniki večinoma verižniki, se je, ko so ljudje vpili drug na drugega: »Ježeš, nc pritiskajte vendar tako!« jezil po vsi pravici. »Kaj pa hodite v Cclovec7 Kaj pa imate tam opraviti?« Celovec jc naš in ni naš. V veljavi jc nemško-avstrijski denar. Sprejemajo ponekod pač tudi jugoslovanskega, a odra-čunajo 4 odstotke, ker morajo spet menja-i vati v bankah in za to seveda plačati. Uradi vsi nemški, kakor poprej, istotako' šole. Laško maslo! Še proslulega okrajnen ga glavarja celovškega, ki jc, ker je stra-i sten zatiralec vsega slovenskega življa nal Koroškem — njegova izjava: »Slovencel treba uničiti z brahialno silo« (če potisneš slabotnega fantka ali mačko pod vodo in ga tiščiš tam, da sc zaduši, to jc »brahi-alna sila-;) — seveda zbežal, so morali lepo prijazno poklicati nazaj in spet uraduje. Govorica meščanstva nemška, uniforme srbske, vojaštvo govori srbsko in slovensko. — Meščanstvu in delavstvu so Srbi rele simpatični, manj menda Slovenci. Saj so Srhi element miru in reda. česar bi o Slcn SLOVENEC, dne 13. tolik Stran 2. Božja služba sc vrši v kapelici prejšnjega avstrijskega poslaništva. Procesija sv. Rešnjega Telesa sc jc vršila doslej vedno samo v neznatnem vrtiču pred ccrkvijo. Leta 1914. je nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojske sklenila Srbija z Rimom konkordat in jc dobila katoliška cerkev v državi vse pravice, ki jih ima v državah s katoliško veČino. (Piscc teh vrstic sc šc spominja na notico v Rcichsposti ob priliki konkordata v začetku julija 1914, kjer navaja imenovani list nekatere malenkosti, iz katerih se razvidi, kako sc jc Avstrija trudila, da bi »posredovala« v Rimu, da bi na podlagi konkordata ne bili slovanski katoličani v Srbiji na primer glede cerkvenega jezika na boljšem nego v Avstriji.) Javna procesija s sv Rešnjim Telesom se j« vršila v Belgradu letos prvikrat, in sicer v nedeljo dne 22. junija, v nedeljo zaradi tega, ker 19. junija (na Telovo) pri Srbih ni praznik. Pač pa je bila na Telovo v katoliški kapeli svečana služba božja, ki se je jc udeležil tudi regent v družbi vojnega ministra. mnegih drugih minis*ro/ in lepega števila častnikov, tako da jo bila kapelica daleč premajhna in je inoTala večina fcastnikov ostati zunaj. Nedeljske procesije Se je udeležila vojaška godba in razmeroma zelo veliko število občinstva. En blagoslov je bil pred palačo — si parva licet pomponere magnis — ministrskega predsednika. Za gledalca, navajenega na natančno določeni red pri takih slovesnostih •— saj nam je znano, kako se prepirajo pri nas uradi, komu gre prednost pred drugim je bilo nenavadno, ko je opazoval, da Srbi teh stvari pri procesijah nič ne poznajo. Ko se je praznoval pred kratkim praznik ujedinjenja vse pravoslavne cerkve v Jugoslaviji s slovesno procesijo, se |e pomikala množica brez gotovega reda po ulicah; podobno je bilo tudi pri katoliški procesiji. Tudi ob priliki pogreba vidiš dostikrat, da gre množica za krsto neurejena. Kakšno bo razmerje med katoličani in pravoslavnimi v naši državi, sc sedaj še ne more reči, ker niso določene državne meje in bo tudi še le prihodnje ljudsko štetje ugotovilo strašanske izpremembe na številu prebivalstva pred vojsko in po vojskL Numerična večina bo brezdvomno prav neznatna, bodisi da jo bodo imeli katoličani ali pravoslavni. Znak velike taktnosti Srbov v korist ujedinjenja, ki jo opazujemo večkrat, je to, da načrt sedanje začasne ustave nima več točke, da mora biti vladar pravoslavne vere, kakor je določala prejšnja ustava. Tudi vlada kralj samo »po volji naroda« in je odpadla »po milosti božji«. (Gl. »Slov. Narod« 10. junija 1919, str. 6.) . . . ,v,1: , . Iz Bolgarije. V Bolgariji žive najbridkejše dni du-Sevnih muk v pričakovanju razsodbe pariške mirovne konference. Vsakdo ve, da gre za usodo dežele in naroda. Pogoji, narekovani Nemčiji, so pomirili sicer v tem smislu, da se je skrbelo za narodnosten princip, sicer pa so vzbudili veliko pesimizma. Bolgarsko delegacijo bo vodil v Pariz ministrski predsednik Jedorov. Z njim pojde tudi general Lukov ter bivši vojni minister Ljapčev — oba sta podpirala solunsko premirje— ministri M. Madžarov, Sakazov in drugi. Grško časopisje zmagoslavno razglaša, da so Venizelove zahteve izvzemši Carigrad ugodno za Grško rešene, da se torej grško gospodarstvo razširi po vsem egejskem obrežju preko Tracijc do Črnega vencih nc mogli vedno trditi. Žal! Videl sem, kako jc ravno korakal oddelek srbskih vojakov na postajo, z razvito zastavo, z godbo na čelu. Pa so hiteli ljudje iz vseh ulic skupaj, otročad jc korakala z godbo. Kakšne sovražne opombe nisem slišal. V trgovinah so mi pravili: »Živil imamo zdaj v izobilju. Drago seveda, a je vsaj mogoče dobiti.« Vsekakor bo treba v našo lastno korist cenc znižati, posebno cene mesu. Pod Nemfcko Avstrijo t kg govedine — sicer res zmrzlo meso -— 8 K, zdaj 18 ali 19 K! To nc govori za nas in te cene nc smejo ostali! Zelo jc padla cena masti, kar veselo priznavajo. In moke so veseli. Toži pa se jim po sladkorju. A tudi nam na Kranjskem . . . Kakega sovraštva proti vojaščini ni flpaziti. Znamenje, da bi bilo vse to poprej le umetno narejeno, hujskanja. Morda zdaj marsikdo vendar premišljuje in uvidc-va, kje jc kultura doma in kje jc ni. Kaj vse so počenjali Nemci tekom vojske in zlasti zadnje incsccc z nami Slovenci! A kaj žalega sc jc zgodilo Nemcem? Nikomur nič! Baš v petek, 4. julija so sc vračali domov interniranci iz Roža, pač večinoma odpadniki, nemčuri, nc pravi Nemci. Na postaji v Rožu so stali v dveh dolgih vrstah. Pa jim jc rekel kdo žal besedo? Nihče! V Ljubljani se jim menda tudi ni godilo slabo, ker so bili prav dobre volje. Dekleta so imela cvctlice: /Spomin na Ljubljano, kjer so nas prav radi imeli," so sc hvalile. Dobro, če so na proslem. Ne želimo niko- morja in carigrajskega obzidja in dalje po maloazijski obali notri do Smirne. Srbi pa kažejo spet s prstom na vidinski in trnski kraj, a Rumuni sc žc vesele na Ruščuk in Varno. Vse to se pri današnjem razpoloženju lahko veruje in le majhno je število razsodnih ljudi, kateri na vse to s kritičnim očesom gledajo, zakaj težko da bi se pariška konferenca spuščala v daljno delitev bolgarskega ozemlja, saj je bil že bukareški mir leta 1913. krivičen. Bul-garski ter nc more iti tako naprej že iz tega vzroka ne, ker mora biti mirovna konferenca na tem, da sc odpravijo vsi vzroki prihodnjih konfliktov in da ne segajo v življenje poraženega naroda. Sicer je angleški tisk dal Grkom vedeti, da njih zahteve daleč presegajo grške vojne žrtve in uspehe. Nova vlada jc prišla z deklaracijo, v kateri je vložila svoj orogram. Njegova glavna točka je ohranitev miru v deželi ter skrb za prehrano prebivalstva do prve žrtve. Obeta tudi, da se bo energično nadaljevalo z obsodbami in kaznimi vseh onih uradnikov in častnikov, ki so krivi raznih nasilnosti izza časa okupacije srbske in macedonskc dežele. Zagotavlja »e tudi svoboda javnih shodov za predvolit-vene boje. Velikega navdušenja za novo vlado ni v Bulgarih, česar nc taje niti glasila strank, ki so v kabinetu zastopane. Sicer pa nihče nc dvomi, da je to samo prehodna vlada. Vse stranke razvijajo agitacijo za prihodnje volitve v nadi, da bo mir v dogledni dobi podpisan. Za volitvene boje so demokratje najbolje pripravljeni (Malinova stranka) in imajo med desničarji največ upanja na zmago, med levičarji so pa najbolj agilrn socialni demokratje. Na svoji strani imajo ministra za notranje reči, torej bodo deležni vseh dobrot, kar jih rečeno ministrstvo za volitveno agitacijo nudi. V prašanju Reke je bolgarski tisk kakor tudi vsa javnost na strani Jugoslovanov ter kaže vsepovsod, da se strinjajo z jugoslovanskimi pravnimi zahtevami. Sploh so Bulgari že prej pokazali svojo nenaklonjenost napram Italiji, ko je pričakovala, da se bo bulgarski narod kakor sovražnik Srbov rajši nagnil na italijansko stran, pa se to ni zgodilo. To bi vsekako bilo mogoče, ko bi bil v Bulgarih prevladal samo gnev in škodoželjnost. Ali v njih realnem mišljenju ni našlo ne eno ne drugo svojega mesta. Spor vse mišljenje in čustvovanje bulgarskega naroda se vleče kakor rdeča nit ideja narodnega zedinjenja. Za to idejo so stopili v balkansko vojsko, za to idejo so storili Bulgari svoj usodni korak, ko so stopili v svetovni vojski na nemško stran, v imenu te ideje privoščijo danes iz srca Jugoslaviji, da bi dosegla svo jideal — popolno zedinjenje ter izhod na jadransko morje, ker vedo, da se bo ohranil mir na Balkanu samo pod tem pogojem. Bulgari poznajo dobro jadransko vprašanje ter žele, da bi Reka pripadla Jugoslovanom, ker upajo, da ne bodo potem v Belgradu tako aspirirali na Solun in na njegov naravni dohod v Macedoniji. Draginja je velika. Krušno vprašanje dela oblastim obilo skrbi. Moka, ki jo je prejela Bulgarska iz Amerike, jc že pošla. Zdaj je na potu od tam nova zaloga. Mesa je dosti, cene kolisajo od 10 do 16 levov. Trgovina z mesom in mastjo te svobodna. Cene masla in maščobe so pa padle s 50 na 45 in 40. Na trg je pričelo prihajati blago, posebno italijansko. Najbolj pa se pogreša sladkor. Verižniki ga prodajajo po 70 levov kilogram. V bulgarskih sladkornih tovarnah so majhne zaloge. Porabi se naj- mur ječe, mi, ki smo jo dovolj okusili sami. Vprašamo pa: Ali so žc vsi slovenski interniranci na prostem? Kajpada Celovčani za sovraštvo tudi nimajo vzroka. Srbski častniki, posebno general Milenkovič, so pokazali in kažejo v vsem najfinejši takt. Naši višji, torej aktivni častniki, seve ne morejo čez noč sleči vseh avstrijskih navad. Polagoma pa bodo že. Mlajši gospodje, pač večinoma v rezervi, so proti Slovenccm in Nemcem vrlo uslužni. Ljudstvo, posebno priprosto, je ostalo staro: dobro. Psovke duhovnik ne bo slišal, kar kje drugje baje ni nenavadno. Ko smo šli iz Svetne vasi proti mostu, nas jc srečala stara kmetica z malo deklico. Bila jc že mimo nas, kar se je obrnila, ker se ji jc najbrž zazdelo, da je duhovnik med ljudmi, in je pozdravila: »Dober dan, gospod!« Laški kult je zdaj v Celovcu v najlepšem cvetu. To sem slišal od odličnih Nemcev, nam prijaznih, ki pa so ta kult obsojali: češ: »Saj itak niso ničesar podvzeli iz ljubezni do Nemcev, temveč le iz sebičnosti. Sacro egoismo!« Na ulici sem videl: Ob Moscrju, kjer laška misija menda stanuje, jc stal mlad poročnik ter zijal za dekleti, A čudo božje: skoro slednji Celov-čan, ki jc prišel mimo, ga jc kar najprijaz-nejc pozdravil. Pa sem se spomnil s posebnim čustvom: Ko so privedli 1. 1915 tiste tedne po Binkoštih prve jetnike v Beljak — prostakc, ki so bili na vojski tako nedolžni, kakor jaz na tem. da je Mcnelik, več češkega sladkorja. Letošnja letina obeta rešitev, če ne bo škodoval dež, ki ga imamo zdaj vsekako preveč. Narodno predstao-nlSfvo. Belgrad, 10. julija. Današnja seja narodnega predstavništva se je otvorila ob 9.45. Po izvršenih formalnostih se je prešlo na dnevni red, čegar prva točka je bilo vprašanje posl, Šegoviča in tovarišev na ministra za kmetijstvo o varstvu Humlja-nov v Hercegovini pred plenjenjem. Minister za kmetijstvo sefkija Gluhič je odgovarjal, da bi bilo umestno, to interpelacijo nasloviti na ministra za notranje stvari in na vojnega ministra. More pa tudi sam odgovarjati, ker je podvzel korake pri bosenski vladi, da se zagotovi Humljanom svobodno gibanje. — Dr. fra Roko Vuko-vič (dem.) pravi, da je vprašanje bosenske paše za dalmatinske zagorce pravtako važ. no, kakor je važna za druge kraje agrarna reforma, ker jim je živinoreja edini dohodek. Prosi ministra, da stvar ugodno reši. Posl. Ljubibratič (dem.) je govoril o isti stvari. — Minister Gluhič je odgovarjal, da so kmetje v tem letu lahko svobodno gnali živino na pašo. Posl. Šegvič se ne zadovoljuje ter predlaga motiviran predlog za prehod na dnevni red, da narodno predstavništvo obžaluje, ker oblasti niso ugodile potrebam naroda. Minister Gluhič ne sprejema takega prehoda na dnevni red. Posl. Banič (Jugosl. klub) pravi, da se iz same interpelacije vidi, da poslanec sam ni bil dovolj poučen o stvari, pa bi bilo prav, da se cela razprava ugodi, kar se tudi sprejme. Posl. dr. Peleš obžaluje, ker niso ministri prisotni. Nato je odredil predsednik odmor. Ob 11. uri se je seja nadaljevala in sicer v odgovor ministra za prehrano o kupovanju olja na Krfu. Ker interpelant ni bil navzoč, je prevzel interpelacijo posl. Sve-tozar Gjorgjevič, ki zahteva natančnega pojasnila. Minister dr. Korošec odgovarja, da je kmetijsko ministrstvo kupilo na Krfu 135.000 kg olivnega olja po 3.50 drahem za kg. Pogodba jc bila sklenjena z nekim grškim trgovcem. Ko jc bila dežela osvobojena so oije prepeljali v Dubrovnik, a vsled slabih sodov so iztekle velike količine, pa je v Dubrovnik došlo do 70 sodov. Posl. Gjorgjevič se ponovno vrača na predmet, govori o delu srbske skupštine na Krfu in pravi, da bi ne došlo do takega slučaja, ako bi delal kmetijski odbor skupščine, ker bi bilo več pozornosti. Predlaga, da se zadeva odda anketnemu odboru za afere, da se E kličejo krivci pred sodišče in strogo znujejo, Posl, Timotijevič govori v parlamentarnem odboru, ustanovljenem na predlog Velizara Jankoviča. Končno je minister dr. Korošec pojasnjeval na kak način se je prepeljavalo to olje, kako ga je na celi poti spremljala nesreča in kako je končno ladja z oljem došla pred Belgrad, kjer se je začela potapljati in kar se je rešilo, ni hotel nihče kupiti. Odredil je strogo preiskavo. Posl. Gjorgjevič je predlagal, naj se izvoli anketa petih oseb, ki naj vso zadevo preišče, s čemur se minister dr. Korošec strinja. Predlog je bil nato sprejet, nakar je predsednik ob 13. prekinil sejo in odredil prihodnjo sejo na 16. uro, V popoldanski seji je odgovarjal minister dr, Korošec na interpelacijo posl, Voj. noviča o razdelitvi sladkorja v jadranskem srezu. Pravi, da je bil sladkor tihotapljen veliki neguš abesinski, Lahe tako božansko naklestil — sem slišal beljaškega špis-burgerja: »Den Bauch moeht' ich ihnen aufsehlitzen, den Teufeln« (trebuh bi razparal tem hudičem) Bo H Celovec naš? Upajmo! In plebiscit, če pride? Ako bodemo postopali modro, morda uspemo. Treba se je varovati napak, že zagrešene popraviti, kolikor mogoče. Da je bilo mesto štiri tedne brez pošte, da je bil zaprt ves brzojavni promet do najzadnjih dni, je bilo morda čez potrebo. Pozrnosti in opreznosti je bilo kajpada treba. Tiste brzojavke: »Trije pridemo,« »Mati umrla,« »Ženi se zdravje boljša« in slične imajo seveda lahko svoj pomen. Lah je zavraten; Nemec je pri vsi svoji oholosti in brezsrčnosti prefrigan kakor Žid, mi Slovenci smo otroško naivni. Previdnosti treba, a povsod morajo biti določene meje, Zdaj je položaj tak-le: Delavstvo in hišni posestniki so za Jugoslavijo. Delavstvo ima jesti, posestnikom ni treba trepetati pred nemško »Volksvvehr«. A ker delajo tudi za Celovec, kakor povsod v Evropi, politiko advokati, uradniki in par drugih kričačev, je vprašanje, ali bo obveljala volja ljudstva. Mesto je precej mrtvo. Od nemškega dela dežele je itak povsem odrezano, iz slovenskega ozemlja je tudi težko priti v mesto, če človek namreč ni verižnik. Tako so posebno trgovine precej prazne. To je Ahilova pela okupacije in vse sedanje situacije. Ljubljanska vlada je poslala v Stev. 159. in da je bil glavni krivec Jnksimovič, proti kateremu sc pa ne more nastopiti, ker ga ščiti poslanska imuniteta. Nato je govorilo več poslancev, ki so zahtevali, da se naj v bodoče nc izdajajo poslancem nobene koncesije. Posl, Vojnovič jc nato predlagal prehod n« dnevni red. Preide se na odgovor ministra za kmetijstvo na interpelacijo poslanca dr. Šurmina (nar. klub) glede prodaje ječmena in ovsa po vojaških oblasteh. Interpelant prosi za pojasnila, ker pa vojni minister ni bil navzoč, prosi minister za kmetijstvo, naj se stvar odloži. Podpredsednik narodnega predstavnšitva dr. Kibar odredi nato kratek odmor. Po odmoru je odgovarjal minister za kmetijstvo na interpelacijo dr. Šurmina glede zaplembe žvep. Ija v Osjeku. Minister je odgovarjal, da «e v bodoče ne bo nikakor dopustila, da bi se kdo vmešaval v uradne posle, ki so popolnoma gospodarskega značaja. Preide se na to na interpelacijo posl. Sušnika d izvedbi agrarne reforme v Sloveniji Min!-, ster dr. Poljak je obširno govoril o agrsam nih in gozdnih razmerah v Sloveniji, nakar sc je po govoru dr. Šimraka razvila dal$a debata v kateri so govorili zastopniki vseh strank in klubov. Minister je ponovno od* govarjal. Na koncu je predlagal dr. ŠimraJc prehod na dnevni red, kar se je soglssnal sprejelo in jc bila za tem seja zaključena« Naslednja seja je bila odrejena za naslednji dan ob 16. uri. ^ Pritožba Bele Kana. LDU Budimpešta, 12. julija. (Br«z-* žično). Načelnik ogrske boljševiške vlad«! in ljudski poverjenik za zunanje stvsri^ Bela Kun, je poslal predsedniku mirovne konference Clemenceauju naslednjo bce&i žično brzojavko: Gospod predsednik! V svoji noti z Fr-lincuc. Za postrežbo in prenočišče jc preskrbljeno. — Celovec. Začela se je akcija, da bo dobilo revno ljudstvo živila po zmernih cenah. — Kresovi so goreli na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda na mnogih gorah v Karavankah na koroški strani, — Božji grob pri Pliberku. Kdo v Pod-juni nc pozna lepe romarske cerkve pri Božjem grobu? Tudi tej cerkvi nemški roparji niso prizanesli. Drugi dan po prihodu je vdrla tolpa nemških vojakov v cerkev. Opremljeni so bili opanjc s sekirami in drugim sličnim or -.n. Razbijali so po cerkvi, vpili in prek:< >ali kakor pravi pe-klenščaki! V cerkvi odp. društvo v Domžalah vabi v predstavi, ki jo priredi v proslavo stoletnico • pesnika Valentina Vodnika v nedeljo 13. julija 1919 ob pol 4. uri popoldne v Društvenem Domu. — Spored: 1. M. Čermak: »Slavnostna koračnica«, godbk. 2. a) A. M. Slomšek: »Vodniku«, deklamacija; b) V. Vodnik: »Dra-milo mojih rojakov«, deklamacija; c) V. Vodnik: »Brambovska«, deklamacija. 3. Ant. Foerster, op. 24: »Venec Vodnikovih ie na njega zloženih pesraij« za mešani, moški, ženski zbor in samospev s sprem-Ijevanjem klavirja. 4. K. Emeršič: »Potpuri slovenskih narodnih pesmij«, godba. 5. Govor. 6. »Marijana« ali: »Ljubezen matere do otroka«. Slika iz ljudskega življenja v 5 dejanjih. Iz francoščine prevel Davorin Hostnik. — Iz posebne prijaznosti sodeluje slavna Domžalska godba. Vstopnina: Sedeži I. vrste in na balkonu 3 K, [I, vrste 2 K, stojišče 1 K. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. VESTIOKfP ORLOVSKE ZVEZE Predsedstvo Orlovske Zveze in vadi-feljski zbor imata važno nujno sejo ob pol 8. uri v ponedeljek. Tabor v Celju 27. julija. Zagotovljen nam je poseben vlak. Cena za tia in nazaj stane samo 12 kron. Želeti je, da se vsako društvo udeleži tega slavja štaierske mladine. Natančnejši spored se bo objavil, rriglase sprejema Vaditeljski zbor Orlov-»ke Zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Udeleženci tabora v Celja naj si oskrbe legitimacije od policije ali druge ob-fasti; posebno fantje, ki so v vojaški letih jo potrebujejo, ker je stroga kontrola na oostajah. Da se tudi temu izognemo, vzemimo legitimacijo in vojaške listine. Orel v ŠSki priredi danes v nedeljo 13. julija v telovadnici ljudske šole v Šiški ob 8. uri zvečer dve burki : »V ječi« in »Trije tički«. Prijatelji orlovske organizacije se vabijo, da se »Večera smeha« udeleže v obilnem številu. Orlice v ŠižkL V petek, 11. julija so imele Orlice svoj ustanoven občni zbor. Pristopilo je lepo število članic. Nove sestre, bodite pozdravljene I Orel v Mostah priredi v nedeljo dne 20. julija javno telovadbo. Nastopijo Orli, Orlice, naraščaj in gojenke. Sodeluje godba na lok. Vabimo bratske odseke, da nas posetijo. Na svidenje! Na zdar! Gospodarske novice. g Ovčjereja. Pred vojsko smo si lahko kupovali svojo potrebno in nepotrebno obleko. Nepotrebno včasi, ko je vsaki fant in je vsaka deklica mislila, da sc mora na leto vsa, parkrat na novo obleči, Zdaj se je obleka podražila in bo ostala draga, ker delavci v tovarnah ne bodo izlahka odje-njali od visokih plač. Kmet mora zopet sejati konopelj in lan, mora skrbeti, da pridela doma potrebne volne in da se bo doma napravilo najpotrebnejše kakor nekdaj v stari dobi. Ovčjereja se je bila odpravila žal! Ovca lahko poje tisto krmo, ki jo pušča goved in se pase lahko tam, kjer goveja živina ne najde nič več. Seveda ni bilo pastirjev, ko so morali otroci vsi v šolo. Zdaj pa nam ne preostaja nič drugega, kakor skrbeti, da zopet vzredimo dosti ovac. Veliko jc kmetov, ki so si že napravili par ovčic, iz para jih jc postalo štiri ali šest, zdaj nastane le skrb, kako jih pasti med letom? To treba urediti po vaseh. Eden ne more imeti pastirja, vsi skup ga lahko imajo, Tudi ne gre, da bi samo večji posestnik pasel v pomladi po vsi vasi in pasel včasi v škodo manjšim; pasejo naj vsi ali noben, ker sicer lahko nastane v teku časa za večjega neka pravica proti manjšemu, katera pravica bi bila lahko zelo neprijetna* Tudi to se naj potom zadrug uredi pravično. Med vojsko se je tudi nabavilo od raznih ljudi večje število koz. Prijetna žival koza res ni. Škode dela več ko bi bilo treba, ker je zlomek tako sladkosneden. Ali koristna posebno za male ljudi, ki itak svojim otrokom nimajo dajati dela, kadar pridejo iz šole. Mali rokodelec in obrtnik imata pri sedanjem skrajšanem delavnem času možnost, nabirati po grmovju in po pustih bregovih krme za kožico, katera jim naj daje potrebnega mleka za družinico. Ko bomo uredili domove za posle in za invalide, bo treba poskrbeti tudi, da dobi mala družinica svojo molzno žival in ta more biti v večini slučajev le koza. A ne samo delavec, tudi marsikateri manjši posestnik bi storil pametno, ko bi si poleg ene ali dveh kravic postavil v hlev par koz. Imel bi več mleka za družinico in včasi še kak zdaj si ga uredimo, da bomo v njem zadovoljni in srečni! g Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice s sedežem v Gorenji Radgoni se je ustanovila retečeno nedeljo, 6. julija. Udeležba je bila nepričakovano velika, kar dokazuje, da je taka zadruga za našo mursko okrožje res neobhodno potrebna in da se ljudstvo zaveda velike važnosti gospodarske zadruge. Do občnega zbora je pristopilo že toliko članov, da razpolaga zadruga danes že z več ko 50.000 I< deležnega kapitala. Nekateri pristopivši člani so vplačali kar po 1000 K deležne glavnice. Kakor hitro se bo nabralo dovolj kapitala in bodo izvršene vse priprave, se bo takoj otvorila zadružna trgovina. Kupovali bodo lahko le člani. Kdor še ni pristopil, naj stori to takoj. Svoj pristop lahko prijavi ustmeno ali pismeno pri Posojilnici v Gorenji Radgoni. Aprovszacifa. a Aprovizacija južne železnice razdeljuje svojim odjemalcem sladkor za mesec julij. V enem tednu se bo tudi riž delil. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Gogolj, Taras Buljba. Gogolj je stvaritelj ruskega romana. Njegov veleintelekt sega visoko v Ozračje tiste evropske romantike, ki se je v njegovem času bližala s Puškinom in Lermontovom svojemu koncu, V to dobo je prodrlo Gogoljevo grandi-jozno delo »Taras Buljba«. Stari Taras, ena najizrazitejših postav ruske romantike, tip, ki ga je sloviti Rjepin s tako ljubeznijo začrtal v svojo najslavnejšo sliko, ta krepki kazaški ataman je sin stepe od nog do glave. Zgodovinska snov, ki daje okvir temu čudovitemu delu je nalašč zavita v tanko meglo romantične ljubezni junaka Andreja z neko plemenito Poljakinjo. To in pa nedosežno opisovanje kazaškega živ-ljtenja kakor n. pr. prizor z Judi postavlja knjigo visoko med najsilnejše produkte svetovne romantike. Veličasten je konec ko leži stari lev Taras na visoki grmadi, ker ga objemljejo zlobni plameni, prizor torej, v katerem se zrcali odblesk Gogoljeve raz-paljene duše. V koncu združi Gogolj v en sam stavek najkrepkejše besede romana, tiste besede, ki so tako zelo vzradostile Petrograjske slovanofile: »Počakajte, pride čas, napoči čas ko boste spoznali, kaj je pravoslavna ruska vera. O kje so na svetu taki ognji, take muke in taka sila, da bi premogla rusko moč.« Knjiga velja broširana K 5.50, vezana K 8.80. Maksim Gorki, Povesti. Pred dvajsetimi leti, ko se je pojavljal na obzorju ruske beletrije nov mojster ni še nihče slutil, kdo vstaja v takratnem bosjaku A. M. Pješko-. vu. V predstoječi knjigi so zbrani pravi biseri iz njegove začetne dobe. Zbrane so tu štiri krajše zgodbe, ki se odlikujejo po preprostosti pisanja in jasnosti pripovedovanja, Gorki je pisatelj prve vrste in sega visoko v evropsko ozračje, toda še večji je Gorki kot tipična individualnost, kot zastopnik širokega sloja ruskega naroda — bosopetcev —, To opažamo tudi v tej knjigi, kjer nam naniza cclo vrsto pravih, pristnih bosjakov. Knjigo prav toplo priporočamo in je prav čc se tudi naši ljudje seznanijo z zastopnikom ruske moderne. Cena broširani knjigi K 4.40. Jakob Alešovec, Petelinov Janez. Povest iz dobe nemškega liberalnega absolutizma. Preprost slovenski dijak zaide v družbo narodnih odpadnikov, ki ga potem izkoriščajo v politične namene proti lastnemu narodu. Sinova pionast pripelje do nasprotstva med njim in domačimi, tako da ga oče razdedini in konča kot žrtev svojih podpihovalcev. Knjiga podčrtujc dejstvo, da napravljajo narodu domači odpadniki več škode in gorja kakor tujci. Petelinov Janez je simbol naše narodne sramote, a osvetljuje tudi podla sredstva s katerimi se je borilo oholo nemštvo proti nam. Neizprosno slika ta priljubljeni domači pisatelj našo staro slabost, žganje in pijančevanje. Knjiga bo našla povsod tisto naklonjenost, ki je spremljala dosedaj še vse Alešovčeve knjige. Cena broširanemu izvodu K 6.40, vezana K 8.80 in se dobi y Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Užne knjige za srednja šole. V zalogi Jugoslovanske knjigarne Ljubljani izidejo začetek šolskega leta: 1919-20 sledeče učne knjige za srednja šole: prof. dr. Brežnik, Francoska slovnica, Pajk - Kržišnik, Zemljepis za srednje šole I. del, prof. Bradač - Osana, Grška slovnica, prof. Bradač, Grška vadnica, Dr. Grafenauer, Slovenska čitanka zat višje razrede gimnazij in realnih gimnazij. Prvi zvezek. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, prof. Bučar, Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol. prof. Pire, Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol, ravnatelj Schreiner, Dodatek k ljud-skošolskim čitankam. prof. Bučar, Grško-rimske bajke in pripovedke. Novo predpisani mašni formulari »Praefatio in festis S. Joseph« in »Praeia-tio in missis defunetorum« izidejo prav kmalu v zalogi »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani. Cankar -1™ —4122 i.^' v* delavnica RrojasRa sv.™™^ lllrarinna bila v noSi od 21- do 22-URI QUIjU0 junija iz hleva v Mostah ftl Komendi bela, 12 letna, 146 cm vi-»oka kobila z novim vozom brekom kil zapravljenčkom vred, vprežena v »olovsko opremo. Po vratu je kobila Čudeče pikasta, po životu ln nogah olj siva. Griva in rep sta črna, slednji sega do kolen. Voz je naravno barvan, z naslonjačem, sedežem na peresih, Iz ahacljevega lesa, na prosti tek. železni deli so črno barvani z rude-Fimi pasovi. Kdor zasledi ukradeno pobilo ali voz, naj sporoči bližnji brožniški postaji ali naravnost lastniku posestniku Fran Obrnlku proti bagradi 600 kron. 4124 Adreso). G. M. 6i naj vpoSlje natančen naslov, (tam naj sc pošil]ajo dopisi Anončni Eks-pediciji Al. Matelič, LjuDljana. Podpisana javlja vsem prijateljem in znancem, da je gospod dr. 3osip Ivan Hejedli gimnazijski profesor v p. rojen 31. februarja 1821 v Pragi, dne 12. t: m. ob 3. uri zjutraj previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo nedeljo dne 13. t. m. ob 6. uri popoldne iz Franca Jožefa cesto st. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. julija 1919. Žalujoča Alojzija Beck-Nejedlt ndoptirana hči. Mestni pogrebni zhvo-1 t I/jnMjimi. Proda i različno brežje 29, "dvorišče, desno. pohištvo id Sttaarst 4121 Chrlstolov učni zavod v Ljnnilani vpisuje celi mesec julij, avgust in september na Miklošičevi cesti 8 in na Domobranski cesti 7 vsak dan dopoldne in popoldne. Pričetek šolskega leta 1. oktobra 1919. ParlfPtnD flpSFiro novo ln stare- p°- rUlRCIllO UCJblLO klada in struže(re-šira) ter z voskom lika, po najnižjih cenah. Delo točno in solidno. ANTON BOKAL, pokladalec parketov, Ljubljana, Ambrožev trg št, 9. (event) Sp, Hrušlca štv. 39 prt Ljubljani. Postelje PO 60 K., ma^race kakortuclt vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej. 4300 Franjo Binder j Anica Binder, roj. Grajžar i poročena I 12. julija 1919. i l I Ljubljana, Št. Vid pri Stičini j looo K nagrade»iT^m mojih konj koji so mi bili ukradeni 30. junija, in sicer ena kobila, 3 leta stara, siva, 153 cm visoka, en konj, 10 let star, lisičje barve, 155 cm visok, z zvezdico na glavi. Ivan Lobe, posestnik v Poloma pri Kočevju. Sobo v mesia ali MU mesta išče privatna uradnica. Ponudbe se prosi pod .Soba 112* na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kon-grešni trg 3. Hična se sprejme takoj proti visoki plači. UIjUU Naslov pove upravništvo .Slovenca* pod št. 4098. Restavracija v Prešernovi nllcl st. 9 se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu. 3407 Leseno volno «ad^rood;i^dcfTrl Konjicah, Štajersko. Stroje za pranle na veliko VINKO VABIČ, Žalec pri Celjn MnnarrhiP »»terr.-ung., in Wort u. MUIIDIIIIIC, Bild, 23 zvezkov vez. zelo dobro ohranjeno, se proda. Več se poi»ve v knjigarni Ig. pl. Kieinmagr & Fed. Bamberg, Ljubljana, tllMHMIIIIM«IMtMIIIIIIMM«imiMI*(IMIIIt*MIIIIIIIMMItm4lli Zdravilišni zdravnik Dr. Franjo Kolterer ordinira v Rogaški Slatini v Strossmayer-jevem domu. H v St. Jnrlin ob |. i. Izvršuje od 1. julija 11. naprej tudi zobozdravniško prakso Primarij dr. Josip Stoje ne ordinira do 12. avgusta 1.1. Absolvent eksportne akademije, zmožen angleškega, ruskega, nemškega ter deloma italijanskega jezika išče primerne službe. Ponudbe pod »Zvezda 21« na upravo Slovenca. 4123 mm Časopisni papir vprašanja odgovarja uprava Slovenca. Uafesica za kovaško obrt sprejme takoj Franc Vrhovec, kovač, Ljubljana, Bohoričeva ulica 6. Mesnico in Milno v dobrem kraju vzamem takoj v najem. Pismene ponudbe prosim na: Anton Brulc, Ljubljana, Rožna ulica št. 27. Naprodaj oddaljena 20 minut od državnega kolodvora'v Jugoslaviji na Koroškem v bogatem gozdnem okraju tekoča na vreteno (floder), z dvema pilama (žagama) ter cir-kularko. Podjetje se da povečati nad 30 konjskih sil. Stalna vodna moč. 1 oral okrog ležeCega zeml|išča. — Po želji, se odda tam ležečih okroglih 20 vagonov mehkih remeljnov in žagane cd 20—50m/m debelih 4—6 m dolgih, 4 vagone krajnikov ter okroglih 300 m'3 novo nasekanih hlodov. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Koroško Jugoslovanska žaga" 4126. Sprejme se odleti i Belgradu Knjeginje Ljubice ul. 2. Korespondenca: srbska, hrvatska, nemška in mažarska. kije obenem kurjač pri parnem stroju. Ponudbe s izpričevalom na naslov: Val. Scagnetti, parna žagn za drž. kolodvorom, LJnbljana. V najem se odda irna pri Maj — oktober. Sprejmem več stalnih i lil Mesečno K 300-— ilntonija Burger, gostilničarka, Prisojna ulica št. 5. z bančno prakso išče sluibe. Cenjene ponudbe poti ,uradnik št. tO1 na upruv-ništvo Sloveiic;. stara na Gorenjskem na ugodnem kraju. Pripravna z gospodarskim poslopjem za vsako trgovino, obrt, mizarsivo. kovačijo itd. Naslov so uve pri upruv-ništvu »Slovenca« pod št. <134, ako znamka za odgovor po pošti. ki bi tudi ponmgal v kleti, sc takoj sprejme. Pisincnc ponudbe na upravo ..Slovencu" pod šifro „Sodar 4078". HaroEaiie ..Sioveacai Išče - j p itovskoskladničnl Hrastnik Varilec mila (Seifensieder) starejša samostojna moč se išCe! Ponudbe jc poslati na upravo lista na St. 4107. Nastop 1. avgusta 1919. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na bratovsko skladnico v Trbovljah. Prodaja izvrstna Dobavljamo točno iz zaloge: hrvaSka wina na debelo po 6—7 K podružnica Prvp Jugoslov. v name Viktor Kunštek i drugi k. d Llubljana, Hotel Tratnik. istomernega in vrtilnega toka samo v bakrenem ovoju. od priprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni t'HAN ŠKAFAR, Ljubljana, K inska cesta 16. Stav-bono in pohištveno strojno mizarstvo KoBileiae elekiričoe ia obratne naprave, i Martin Zuran Veletrgovina eleklričiieps ! akcijskega Hlogo in blaga za napeljavo Popravila električnih strojev Pojasnila brezplačno. Iščejo se zastopniki za Jugoslavijo. m. 1.1. GRAZ, Sackstrasse 22./I. ^ , —........................... Ing. Dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbni inženir Specnalno stavbeno podjetje za betonske, železobelonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. Ivirrfnin rtpni/nvnn* Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-I/.VIMIIl Ml II»11 VilII . trarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, u<«*MHjv uuunviuu* žeiezobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Pianoma w strokovno izvršitev vse načrte stavbeno Inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah. sobna slikar Lfnbljana, Mestni trg št. 12 se priporoCa slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. izvršitev točna, cene zmerne. 3919 m učenko v trgovino z mešanim blagom, ki je dovršila 6 razredov ter je stara nad 15 let. Prednost imajo one, ki so zmožne v računstvu, ročnem delu in šivanju. Ivan žargl, trgovec, Kamnik, r""' Izvozni predmeti vsake široke """"""J posebno kemikalije, materiialno blago | bakreni vltrlol, paraffn, ceresin, rudn. vosek, kolofonijo, ameriško in francosko blago, kromkall, umetna gnojila, karbid, iveplo v celih vagonih z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji nudi .ORIEM" kemična Industrijska in trgovska a. d. Dunaj I. Rotenturnsirasse 21 rjma I Moko, pšenico, koruzo ječmen, oves, otrobi J. dr. dež. pridelke in proizvode ŠKROB najboljša kvaliteta, posebno izvrsten za ovratnike in manšete od 5 klg višje po povzetju po- šilia S. D. Petrovič Otok, Slavonija. svilene in volnene za dame razpošilja po zelo nizki ceni protokolirana tvrdka Ferdo Sert, maribor Koroška c. 21. V Samo na debelo ! nudi Samo na debelo ! Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. Tel. 22—69. 4053 vseh vrst za nrade, društva, trgovce itd. finton Cerne, graver in udeiovatelj kavSuk-Slambilljev Lira&lfira, f^omi trg j. Trgovci pozor! Onim trgovcem, kateri imajo za pletenje sposobno prejo, pavolnato ali volneno, splete proti primerni odškodnini nogavice za ženske, moške in deco 3874 Tovarna pletenin Dragotin Hribar v Ljubljani. Baroa vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) — kemično — čisti obleke soetlollka ovratnike, zapestnike in srajce Jos« Reich Liubljan^p£Hanfkinas!p* Podružnica Šelenburg. ul. 3. S=!G KREMAZAeEVij.lt:' d. z o. z. ERKA Dunaj IV., Seisgasse 18/b. Razproda jalci zahtevajte spec. ponudbe, z držajem, krtače za rS&anie iz sirka, gso-staolisno o Veliko Gorico, ^nsšš za ir^ouce Prva iimlsM tieriiiia metala i čela, Mika Soržca. DizjDanaaoaiaaauacnnanaananaaDJ IJ Kupimo žel&zne barde eii " najvišjih cenah, kakor ti ino fižol nove ali pa v dobrem stanju po najvišjih cenah, kakor tudi Ponudbe na postni predal št. 6, Ljubljana. taro bi letnik 1917., na vagone ali posamezne sode se dobi takoj*. Dostavi se tudi na dom. — Pojasnila daje I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod: Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. Šmarješke toplice - Mirni gaj! Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da so Šmar> ješke toplice — Mirni gaj — popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti putike ali pa revmatizma. Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo, in če je bolehen, tudi zdravje. Do šmarjeških toplic — Mirni gaj — je od Novega mesta po okrajni cesti čez Sent Peter z vozom komaj tričetrt ure. Pošti sta šmarjeta ali pa Bals Cerkev na Dolenjskem. Železnina vseh vrst za izvoz in kompenzacijske namene in sicer: kose, vijake, žage, ključavnice, pile, žica, žreblji, vile za seno in gnoj, plugi, sekire za tesarje (bradve), žreblji za strešno lepenko, vijaki, klešče, nakovala, deli za cevi, jeklo itd., itd., v velikih množinah proti takojšnji dobavi. S. Rapaport, trgovina z železnino, Dunaj I., Krugerstrasse 5. L m 11 m ^SipffiO d Liub^ani, u tasinetn duma ftliktosičeva čast« SJso. 6 lirestuje hranilne vloge po čistih j 3% 1 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in _ i je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog m uad n 4 1 milijoa enatoiisoč kron rezervnih zakladov. * Posojila so dovoljujejo po 4 do 5%. ' Ljudsko posojilnici stoji pod noposrednim državnim nadzorstvom. I jacacjnonaCJC^J□aaaaannnnagpa Fina kolesna Inozemski izdelek kompletne garniture mr J. GOREČ tbb trgovina s kolesi v Ljubljani, Marije Terez. c. 14. Javna dražba mrzlokrvnih žrebcev. Od strani državne žrebčarne na Selu se bo vršila v sredo dne 16. julija 1919 ob 10. uri javna dražba dveh žrebcev belgijske pasme, na jahalnem prostoru poleg ple-menilne postaje. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. Težki žrebci za zasebne vožnje. U porabo žrebcev za zasebne vožnje prepusti državna žrebčarna proti odškodnini 32 K za dva žrebca in enega moža voznika. Delavni čas ne sme presegati 3 ure, čas dogona in odgona se ne všteje v ta čas. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. i PUH nnll 111 r°k Prinese mnogo prednosti tako LCjJU |JUII vzdravstvenem kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza" pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože. ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se seb e ja n ajoene j e". UltilO «11^90 HI U 0 Z^a lice Fellerjevo lilijino mlečno milo „Elza", katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kaže v današnjem času si niti misliti ne moremo. Rl'iflD ifICP se morc doseči samo s Fellerjevo „EIsa"-Dujllu iUjC Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se S^cS za. vsakdanje negovanje telesa FeT ierjeve ,,Elza" toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ublažiijoč, hladeč, osvežujoč Fel-lerjev „Elza" mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 2 kroni. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda za oži (colly rium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolu 2 K 50 v. Pravi zagorski prsni sok proti Bcašlju steklenica 4 K. Francovo žganje v stekl. o-— K in 16 — K. 2a želodec, prava švedska tinktura, vel. stekl. 10'— K, balzam (melen) mala stekl. 2-— K. Kurja oiesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinkturn „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 4 K in turist, obliž po 4 K in 2 kroni. Proti potenju teles? in nog je Fel-leriev „Elza" prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni prašek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 is. Omot in poštnina sc računa posebej in najceneje. Kdor naroči več mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. FELLER, Gubica, EIsa trg H. 1i4 (Hrv. Zagorje). /E1S a , Plasteh