Prirodopisno - natereznansko potfe.
Čuk.
Cnk (Stemi&uz, Sfcrii noctua) jo žirafriia iu šegava sova. Oe ga mla-dega vzameš 12 gnezda, kmaln se sprijazni s človekom, krotek je in te raz-veseljuje s stojim smežniin ponašanjeni. Tičarji ga radi jemlj6 na lov, ter jim mnogo ptičev privabi. Cuk stanuje najrajše blizu ljudi, po Trtih 9 starim orolnhu drevjem zasajenih, pod strehami, P zidaih lutnj.ih in ua cerlrai. Po noči, posel>Do v mraka in pred jutraDJo zarijo lovi netopirje, lirošCe, manjSe pticc, posebno pa miši. Čiik letčč ne plava mirno kakor druge sove, temnS poganja se kakor žoliia ali udeb (smrdokavra).   Po noči rad seda blizu raz-
sretyenih 0-ken in čuka spreleteSim ' glasom, ki se t tihej ao6i daleč Suje. Aioje | rairnanodin Jepa mese-{ina, takrat 6nk nepre- ] stano dela ! ter lota do ranega jn-tra. V takej mirnej iu j&snej noči obleti vse obližnjski-a-je, ter mora v vaak kot svoj nos v-tekniti čuk je zel6 rado-vedna ptica.
Najrajže ob-letava koče samotiiih loveeTinpo-potnikor ter je nadzornje in Cnva ka-kor bak striižiiik. Kadar pri-leti na hiSo, y katerej še lui! gori, ta-k6j je pri oknu in po-trka s klju-nora na šipo. Zaradi tega ugibljej« liiibjeverni Ijudje raz-lione iu čud-ne stvari 0 njem. Pra-viio, da ču-
kovo trkanje in petje smrt pomeoj. Ako je bolnik v hiSi in pride čuk pod okno tcr zapoje svojo žalostao peaen, nihfe drugi nij potlej kriv, ako boUiik umrje, nego ubogi žuk. ki je zapel pod oknom. ln tako je Gui zaradi svojega ž&Iostnega glasii prav po nedolžuem razvpit kakor mrtvaška ptica. Marsi-katerega nenraneža mrzel pot oblije, ko ga sliai v tihej noči čnkati; bedak ugiblje sem ter tja, komn bi utegnila veljati čukova pesen.
Meseea aprila ali maja začne aamica jajca nesti. V tem Oasn je čuk zel6 nemiren, kričf in dere se uže po dnevi. Grnezda si ne zida. Izbere si namreiS primemo votlino v kakem starem zidovji. pedevji ali pa 1 votlem dre-vesu.   V to votlinc iznese samica i do 7 jajec na gola tla. Štirnajst do šest-
si
najst dni sedi tako .potrpežljivo na jajcih, da jo z gnezda komaj prepodiš. Ako priik-S mimo do gnezda, lehko ga z roko pogladiš, tiidi jajce lebko izpod nje TzameS, a ona se niti ne ganc.    MladiOe hrani z inifii in litiinkami.
Člita Stfjfmo iuod najmanjše sove. Bep in pi-roti ima kratld. Zgoraj je sivo rnjavkast z belimi lisami opisan, po trebnbn je amazuio bel in po dolgem nijavo progaeL    Oko ima lepo rumeno, kljun uinazano nunenkAst.
NjegOT glas je: bu — bu! ali: kef — ke?! ali pa: kovik, korik !
Vse sove, razven velike uharice, so nam koristne ptice, ker se hranijo ob miših in pouoenih žužkih. Sova srednje velikosti potrebuje Sez leto in dan 2000 do 3000 miši; ako jili toliko ne sajde, lovi žužke in tudi gosenice rada pobiia.