Naše narodno prosvetno delo. ORGANIZUJMO IZVENŠOLSKO DELO! 1. Osnuje naj se narodno - prosvetni odsek poverjeništva UJU — Ljubljana. V to svrho aaj se preosnuje in izpopolni glede članstva na prvi skupščini našega poverjeništva UJU v Rogaški Slatini osnovani »glasbeni odsek«. Če smatra za potrebno, naj si osnuje enake pododseke pri okra"nili učiteliskih društvih. 2. Delo narodno - prosvetnega odseka bi bilo voditi statistiko in dajati poročila in iaicijativo o našem narodno - prosvetnem delu, sestaviti in izdati. cnoten knjižnični red ia navodila za snovanje in poslovanje šolskih ljudskih knjižnic, tvoriti zvezo med knjižnicami za izmenjavo kniisr z večiini izvodi med posameznimi šolami, posredovati stik za medsebojno olajšanje prireditev aa šolskih odrih, sestaviti in skrbeti za izdajo seznama igric. spevoiger itd. za šolske odre, skrbeti za izdajo novih spevoiger, podpirati šoiarske pevske zbore z navodili in notaim materijalom, omogočati gibaaje ljudskih predavanj po šolah s tem, da vodi seznam dobrih predavateljev in predavanj, ki jih obravnavajo, ter posredovati za njih predavateljska potovanja po raznih krajih. Šolski odri in pevski zbori. —po Šola v Velikih Laščah je prire- -iki na Svečnico res lepo uspelo šolarsko veselico, ki nam je potrdila staro tradicijo o intelektualnih zmožnostih tukajšnje mladine. Bila pa je tudi verna slika delav¦ nega učiteljstva. Nabito polna dvorana konsumnega druš.va. naroda in krajevne inteligence, je pricala o zanimanju za šolski oder, navdušcn aplavz navzočih pri vseh točkah pa-je potrdil uspelost prireditve. i> posameznostih bi kot tuj opazovalec pripomnil tole: Pevske točke »Lepa naša domovina«, »Sinček piše«, »Zima«, »Na ledu«, »Predice«, so bile izvajane precizno. Dečki na Iedu so posebno ugajali v svoji naravni razposajenosti in pogojeni mimiki. — Prcsto seslavljen dramatični prizor Kralj Matjaž je bii kot palrijotično delo pogoden m učinkov_t, samo ulogo kralja — mogoce tndi obeh vodnikov — naj bi prevzel odrasel človek, z junaškim glasom. V dvodejanki »Teta iz Amerike« so vzbujali naviliani otroci dosti smeha. Nastop clečkov je bil čisto siguren in igra naravna, le cdrastla teta iz Amerike je bila prcrnrtva. Igra sama na sebi nima globokega jedra, pač pa vpliva teatralno, Ka] se da narediti iz drobne stvarice, Je pokazal irali učenček s svojo efektno deklamacijo Ganglove «Kaj me briga«. Nekaj novega v estetičnem in etičnem oziru prvovrstnega pa je bil 2upancičev »Razgovor«. To je v tajne globine duše segajoč dvogovor med materjo in sinčkom, ki je sanjal o očetu, padlem na oojnem polju in govoril ž njim poslednje oesede Ijubezn;. Pretresljiv, resigniran "nale >moj sinko moliva in vse bo prav«, zaključen s trepetajočim glasom vijoline, ^ora odgrniti zastor tudi mrtvim dušam. p- To žaloigro človeških src pa bi bilo treba prej vsaj s par besedami komenti- i atJ »'ivzočim in razumljiva bi bila na ta ! "aciri cclo otrokoin v svoji globoki tragi*J> odkrivajoča jim bolj kot vsaka moralna Pridiga največjo rano človeštva. j t , Po tem vzgledu bi bilo treba pri vseh j KlJl Pnreditvah semtertja nasejati tudi j i.nivih zlatih zin in brušenih demantov, da bi počasi. neopaženo prisijala v srca koitiaj sanjana zarja čiste umetnosti. Toda počasi in '.jrevidno, preveč svetlobe naenkrat tahko celo škoduje, ker bi je ne prencslo dušcvno oko mladine. Po\ rhu so nas obiskali še »Zamorčki«, ki smo se jim zopet prav od srca nasmejsli. po Nova cerkev pri Celju. Tukajšnja šolska mladina je 19. t. m. priredila lepo uroelo predstavo. Pod spretnim vodstvom i!Čitelja Zupaneka je pevski zbor solske rnladine zapel več prav lepih pesmi.  Igrale so se dve igrice: »Kaznovani šaljivec« in Cista vest«. Gdč. Kosančeva, ki je imela z vajami mnogo truda je z uspehom lahko zadovoljna. Gospod Bur dijan nam je pokazal, da se na zavodu  goji smotrena teSovadba. Telovadci so  prav juaaško izvajali primerne vaje. Go spod voditelj je v svojem govoru pojasnil  pomen prireditve in se zahvalil raznim do brotnikoin, ki podpirajo tuk. »šolsko ku hinjo«. Kljub slabemu vremenu se je zbra lo maogo šolskih. prijateljev ia naši mal čki hodo z-opet dobili toplo kosilce. —po Šolski oder. Sv, Marjeta o  Pesnici. Dae 12. februarja 1922. jc prire dila šolska mladina pod vodstvom tukajš njega učiteljstva lepo predstavo s sledečim sporedom: 1. Govor (govoril učenec). 2. Petje: »Gor čez jezero« s spremljevanjem harmonija. 3. Deklamacija >/Pam za deveto goro«. 4. Deklamacija >=M!adi vojaki«. 5. Igra: »Zapeljivec«. 6.  !_.tiriglasao petje: »Planinarica« s sprem ljevanjem harmonija. 7. »Kuharica« —  r-ela učenka. 8. Dekl. dvogovor. »Pripo vedka o nosku«. 9. Igra: »Šivilja Klara«  — petje vil in palčkov s spremljevanjem  gosli in kitare. Predstava je bila jako do bro objskaaa in donesla tudi lep dobiček, kateri se uporabi deloma za šolar sko knjižnico, deloma za učne pripomoč ke revnitn učencem. Isti dan so bile razstavljene tudi risbe in rcčna dela učencev  tukajšnje šole. Razstavo je obiskalo ob činstvo z velikim zanimanjem.  —po Turnišče - Prekmurje. V zelo  težkih razmerah sedanjega časa je tudi  turniško ačiteljstvo začelo s šolskim  odrom in že priredilo predstavo s šolsko tnladino. Težko — a vendar je šlo. Gospodična Marica Judničeva, vneta za vse dobro na vzgojnemu polju, je prva prebila trojanski zid in dokaj dovršeno nastopila s šolsko mladino v igri »Čista vesu dne 5. in 12. februarja t. 1. Koliko težkoč nani dela prekmursko narečje. \^e le tisti, kdor pride v korenino — pa vendar se s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do mladine, katero je hotel pogoltniti madžarski zmaj, doseže vse. Tudi dvogovori, deklamacije in petje dornoljubnih pesmi so otroci dobro pogodili. Najbolj pa so presenetili naše Prekmurce »fVUadi vojaki«, pod vodstvom agilnega voditelja 7Y<najstiča. Navzoče občinsiVO je z velikim zadovoljstvonr zapuščalo •igrišče, želeč učiteljstvu aadaljnih uspehov. Prostovoljni prispevki se bodo ])(. rabili za napravo šolskega odra, ki bo Bogu v čast in malim v ponos. Želeti bi bilo tudi drugod v obmej.ih krajih istega napredka, da si tako čimprej duša naših malili začrta novo snicr — Ljubljana — Beograd. Šolske Ijudske knjižnice. — Šolska ljudska knjižnica v Sv. Juriju - Rojf..aševc_. Smo v Prekmurju tik rneje Burgenlanda, kamor smo poslani, da vzgajamo ia izobrazujemo narod.  Pred vsem pa so potrebne za izobraže vanje knjige. In ravno teh tukaj ni. Da se ustreže potrebi in želji mladine po čtivu, je sklenilo tuk. vodstvo, da ustanovi šolsko knjižnico. Začetek je težak, posebno še, ker je šola brez — gmotnih sred stev. Dobro zavedajoč se, da znate vpo števati narodnostne razmere v Prekmur ju. se obračam tem potom do učiteljstva, raznih narodnih društev, knjigarn itd., s prošnjo, da mi blagohotno priskočijo na pomoč ter darujejo kako knjigo za naše malčke ob severni - (vzh.) meji, kateri Vam bodo za to iz srca hvaležni. Rešili smo jih telesnega jarma, rešimo jih tudi — duševnega. Na delo torej! Kakršne si  bodemo vzgojili v mladosti, takšni bodo v starosti! Pomislite, koliko zakladov je zakopanih v prahu po raznih omarah, po raznih založbah itd., brez haska med teni ko bi tu dobrodošle. Treba le malo dobre volje! Darovane knjige, naj se blagovoli poslati na Vodstvo dvorazredne šole Sv. Jurij- Rogaševci, Prekmurje. Za poslane knjige se že vnaprej zahvaljuje v imenu šolske mladine Lazar Tone, šolski vodja. Ljudska predavanja. —dp Trebelno pri Mokronogu. Šolsko vodstvo je 19. februarja priredilo roditeliski sestanek s temo: zbliianje doma in šolc. Uspeh ie bil slab, ker ima tukajšnie prebivalstvo razae predsodke napram šolj in učiteljstvu. Kljub temu pa upa učiteljstvo z vztrajnim delom počasi doseči boliše uspehe.