SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
11. december 1970 — Leto VI. 24 (130) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini |
AI a rovaš koga
Ena od temeljnih nalog sredstev javnega obveščanja, torej tudi Šaleškega rudarja, je, da spodbuja k razreševanju problemov, ki se porajajo na posameznih področjih oziroma, da opozarja na pomanjkljivosti. Nekateri menijo, da bi moralo postati v prihodnje pisanje v Šaleškem rudarju še bolj kritično, da bi pospešeno spodbujalo k delu in odpravljanju nalog. Drugi pa nam očitajo, da je večkrat naše pisanje čisto »dezinformiranje«.
Najboljša obramba je nedvomno — napad! Zato tudi očitek nekaterih, da je sestavek »Ponekod osebni dohodki niso usklajeni s produktivnostjo« navadna "dezinformacija«. Rcsnici na ljubo je treba zapisati, da so podatki, ki smo jih objavili, povsem točni. Napisali pa smo jih z edinim namenom, da opozorimo na neskladje med produktivnostjo in osebnimi dohodki in da spodbudimo samoupravne organe, da resneje obravnavajo to vprašanje.
Tisti, ki so nam očitali »dezinformiranje« po objavi sestavka »Ponekod osebni dohodki niso usklajeni s produktivnostjo«, verjetno vse do zadnjih dni novembra niso pregledali poročila Službe družbenega knjigovodstva o gibanju gospodarstva v velenjski občini v prvem letošnjem polleiju, iz katerega smo podatke tudi povzeli. Hkrati z očitki o »dezinfor-miranju« smo slišali tudi, da pokazatelji niso točni in da bi morali podatke pred objavo v u-redništvu preveriti (!?). Podatke. ki jih je objavila SDK, so posredovale delovne organizacije, znano pa je tudi, po kakšni metodologiji izračunavajo v SDK posamezne kazalce o uspešnosti oz. neuspešnosti gospodarjenja. Ob tem naj, samo mimogrede zapišemo, da imajo v nekaterih delovnih organizacijah nasploh pripombe na račun raznih podatkov, ki pa jih sami — na to verjetno pozabljajo — posredujejo mnogim institucijam.
Kaže, da v delovnih organizacijah, tudi tam, kjer imajo zato ustrezne službe (v našem uredništvu teh, žal, nimamo) podrobno ne razčlenijo podatkov oziroma posameznih kazalcev. Ko pa pozneje skušamo v našem časniku opozoriti na
* Dezinformiranje = namerno širjenje lažnih vesti
probleme, da bi spodbudili samoupravne organe in druge dejavnike za njihovo razrešitev, pa nastanejo »težave« in potem zvonijo telefoni...
Obenem je mogoče slišati tudi pripombe na račun »objektivnosti« našega pisanja. To je objektivno vse do trenutka, ko na račun poslovanja ni pripomb, ko pa začnemo opozarjati na probleme in na slabosti, pa pisanje ni več objektivno, pač pa tendenciozno in še kaj.
Namen zaradi katerega smo se odločili za objavo sestavka »Ponekod osebni dohodki niso usklajeni s produktivnostjo« je bil jasen. Koristi pa lahko tako opozarjanje nam vsem, ne pa samo posameznikom. Želeli smo opozoriti na problem, oz. nalogo, ki jo morajo samoupravni organi, vodstva, in zaposleni v delovnih organizacijah takoj začeti razreševati. To terjajo tudi stabilizacijski ukrepi. Le na ta način bomo v prihodnje v Šaleški dolini še hitreje napredovali.
In še na nekaj bi želeli opozoriti: v zaostrenih pogojih gospodarjenja, posebej v obdobju izvajanja stabilizacijskih ukrepov, bi naše uredništvo rado sproti, mesečno, objavljalo podrobnejše podatke o dosežkih delovnih organizacij in celotnega gospodarstva Šaleške doline. Žal pa nihče ne zbira in ne analizira teh podatkov, ki jih delovne organizacije sicer pošiljajo. Tako smo v glavnem vezani le na one, ki jih z zamudo (iz objektivnih razlogov) objavlja SDK in ki jih posreduje tudi delovnim organizacijam in drugim zainteresiranim dejavnikom. Zal pa moramo istočasno tudi ugotoviti, da podatkov o gospodarjenju ustrezni organi ne obravnavajo, ali pa s precejšnjo zamudo. Takojšnje ukrepanje, tudi družbeno, je tako nemogoče.
Očitki na račun »dezin-formiranja«, kar zadeva pisanja v Šaleškem rudarju, niso resnični. Vendar »grešnega kozla« je treba najti in najbolje je. če je ta »grešni kozel« zunaj delovne organizacije oziroma organa.
Naj nam bo oproščeno, če smo bili v našem uvodniku tokrat bolj ostri, vendar nismo mogli molče mimo neutemeljnih očitkov o »dezinlormiranju« in ten-dencioznem pisanju.
OBISK PREDSEDNIKA CK ZKS, FRANCA POPITA
V sredo, 9. decembra, se je mudil v Velenju in Šoštanju predsednik Centralnega komiteja ZKS, Franc Popit. Med obiskom v Šaleški dolini je visokega gosta spremljal sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik.
Po prihodu v Velenje se je France Popit sestal s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno-političnih organizacij, zatem pa si je ogledal gradbišče nove TE Šoštanj III in se pogovarjal s predstavniki delovne organizacije. V Velenju si je predsednik CK ZKS, France Popit, ogledal gradnjo novih tovarn TGO Gorenje, Rudarskega šolskega centra in Lesne industrije »Lesna«.
Popoldne se je predsednik CK ZKS, France Popit, udeležil VI. seje Občinske konference Zveze komunistov Slovenije Velenje, na kateri je govoril o nekaterih najaktualnejših vprašanjih s področja ekonomskega in političnega življenja.
REFERENDUM NA MU TI JE USPEL
Z novim letom 1971 se bo Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta pripojila k velenjskemu Gorenju.
V torek, 8. decembra, je bil v Tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti referendum, na katerem se je kar 96,4 % vseh zaposlenih odločilo za pripojitev tovarne k velenjskemu Gorenju. Do pripojitve bo prišlo s 1. 1. 1971.
Po programu, ki so ga izdelali v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje bodo v tovarni na Muti povečali do leta 1975 bruto dohodek za 120 milijonov dinarjev, število zaposlenih za skoraj 450, za investicije v osnovna in obratna sredstva ter v družbeni standard pa bodo porabili okrog 110 milijonov din.
Odločna in enotna podpora
Na nedavni seji so člani občinske konference ZKS Velenje razpravljali o nalogah komunistov pri izvajanju stališč prve seje konference ZKJ.
Najprej je na seji velenjskih komunistov govoril Kristian Hrastel, član stalnega dela konference ZKJ in razložil zakaj je pri&lo do sklica prve seje, podrobno pa je tolmačil tudi sklepe o aktualni družbeno politični situaciji. Po njegovem mnenju je na konferenci prevladala velika e-notnost za dosledno izvajanje reforme in zahteva po stabilizaciji. Med drugim je Kristian Hrastel povedal: »Prva seja konference ZKJ je mejnik v delu komunistov zlasti zato, ker je izde-
lala neke vrste akcijski program ZKJ, ki komuniste obvezuje na vseh področjih in nivojih, da se zavzamejo za dosego stabilizacije. U-stvarjeno je politično vzdušje v katerem se lahko s pomočjo samoupravnih mehanizmov sprejmejo u-krepi za stabilizacijo, zato je potrebno sprejete dogovore tudi uresničiti. Menim, da je največja bitka v Zvezi komunistov šele pred nami.«
V razpravi, ki je bila usmerjena predvsem v to. kako v velenjski občini u-
Vsi se vključimo v izvajanje stabilizacijskih ukrepov
Na torkovi seji je Občinska skupščina Velenje obravnavala poročilo o uresničevanju programa Občinske organizacije SZDL Velenje.
Osrednja točka dnevnega reda torkove seje obeh zborov Skupščine občine Velenje, dnevni red je bil dokaj obširen, je bila obravnava poročila o uresničevanju volilnega programa Občinske organizacije SZDL Velenje in pa dogovor o nekaterih osnovnih izhodiščih za usmerjen gospodarski in družbeni razvoj Šaleške doline v prihodnje. Uvodno poročilo o tem je prebral podpredsednik občinske skupščine, Drago Tratnik.
V razpravi so sodelovali številni odborniki in drugi udeleženci seje, in sicer Ivo Gorogranec, Drago Tratnik, Jože Melanšek, Rudi Bajec, Jože Veber, Franjo Korun, Stane Borovšak, Hubert Mravljak, Elfrida Ambrožič, ing. Tone Kovačič, Albin Amon, ing. Milenko Pipuš, Jože Zevart, Nestl Zgank, Kari Vrečko in Ivan Atelšek. V razpravi so opozorili na probleme in naloge v zvezi s stanovanjsko izgradnjo, rekreativno telesno kulturo, gostinstvom, proračunskimi težavami ter odpiranjem nove industrije, položajem socialnih podpi-rancev, slabo razvito obrtjo, prenatrpanostjo šol, zaradi česar ni mogoče povečati vpis, gradnjo objektov družbenega standarda ter številne druge probleme, s katerimi se bo morala soočiti občinska skupščina skupaj z gospodarskimi delovnimi organizacijami. Posebej je bilo naglašeno, da bo treba v prihodnje hitreje reševati stanovanjsko problematiko, poskrbeti pa tudi za okrepitev občinskega proračuna, vendar ne z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva, pač pa z odpiranjem novih trgovin, go-
stiln, obrtnih delavnic, servisov ter tudi novih organizacij in ne nazadnje — tudi novih delovnih mest v obstoječih tovarnah in drugih delovnih organizacijah.
Glavni direktor TGO Gorenje in poslanec Gospodarskega zbora Skupščine Slovenije, Ivan Atelšek, pa je odbornike podrobneje seznanil s položajem ter z
" resničiti stabilizacijo, so sodelovali Hermina Klančni-kova, Tone Močilnik, Jože Melanšek, Hubert Mravljak, Ciril Mislej, Ludvik Mali, Milan Sterban, Jože Zohar in Ivo Kadliček. Obširneje pa je razpravljal o nekaterih problemih gospodarstva in njegovih težavah, Tone Bole, predsednik gospodarskega zbora slovenske skupščine.
Na peti seji občinske konference ZKS Velenje, so zadolžili Franja Kljuna, Franca Koruna, Toneta Mo-čilnika, Cirila Piliha in A-lojza Ribiča, da sestavijo zaključke, ki jih v celoti objavljamo:
DALJE na 4. strani
razvojnimi načrti in možnostmi te velenjske tovarne. Ivan Atelšek je v obširni razpravi, med drugim, opozoril na nujnost prelivanja kapitala tudi čez občinske meje, zavzel pa se je še za čimprejšnjo izdelavo slovenskega stabilizacijskega programa. Po besedah Ivana Atelška mora Občinska skupščina Velenje usmeriti svoje delo, da bo usmerjala gospodarstvo, ki mora poslovati kar najbolj racionalno. Sodelovanje gospodarstva se v Šaleški dolini v zadnjem času krepi, to pa lahko pripomore, po mnenju Ivana Atelška, k še hitrejšemu razreševanju skupnih nalog, pa tudi problemov.
Odborniki velenjske Občinske skupščine so soglasno sprejeli predloženo poročilo o uresničevanju volilnega programa Občinske organizacije SZDL Velenje in opredelitev nekaterih najaktualnejših nalog za usklajen razvoj v prihodnje.
dalje na 4. strani
LETOS PRVIČ SREČANJE Z DELAVCI, ZAPOSLENIMI V INOZEMSTVU
Pripravil ga bo Občinski sindikalni svet Velenje v ponedeljek, 28. decembra, v Delavskem klubu Rudnika lignita Velenje
V inozemstvu je, po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje, s področja Šaleške doline organizirano zaposleno nekaj nad 150 občanov, nekaj pa se jih je zaposlilo v tujini tudi mimo zavoda.
Ob novem letu se bodo delavci, ki so zaposleni v inozemstvu, kot je že običaj, spet vrnili v domači kraj. Občinski sindikalni svet Velenje bo to priložnost izkoristil za organizacijo sprejema in razgovore z delavci, zaposlenimi v inozemstvu. Sprejem in razgovor bosta zadnji ponedeljek v tem letu, 28. decembra, s pričetkom
ob 16. uri v prostorih Delavskega kluba Rudnika lignita Velenje.
Ob tej priložnosti naj bi stekel pogovor še posebej o delu in življenju delavcev v inozemstvu ter o oblikah nadaljnjega sodelovanja, in sicer tudi v zvezi z razreševanjem problemov v tujini zaposlenih delavcev. Razgovora se bodo udeležili tudi predstavniki velenjske občinske skupščine, občinskih vodstev drugih družbeno političnih organizacij, komunalnih zavodov za zaposlovanje in za socialno zavarovanje ter velenjske podružnice Kreditne banke Celje.
OBČINSKI SREDNJEROČNI NAČRT RAZVOJA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA DO LETA 1975
KAKO GRADIMO NOVO ŠOLO?
Ko smo se letos spomladi v velenjski občini odločali ali bomo prispevali denar iz svojih žepov za izgranjo šol, vrtcev in drugih objektov, nas je vse skupaj prevevala misel: izgraditi čimveč, čim boljše in cenejše. Odraz takega izhodišča jc bil program, ki ga je vseboval referendumski akt. Že tedaj, ko smo se odločali, pa je bilo jasno, da bo program zasnovan na taki ideji, zelo težko realizirati.
Za uspešnejša razvijanja varstva in vzgoje otrok je treba poleg materialnih in finančnih pogojev zagotoviti tudi ustrezen kader, v vzgojno varstvene ustanove bo potrebno vključevati več zdravstvenega kadra. Poleg zdravstvene nege je potrebno otrokom zagotoviti tako vsebino varstva, ki jim bo omogočala vsestranski duševni in telesni razvoj. Otrokom je potrebno zagotoviti pogoje, ki ustrezajo njihovim naravnim potrebam po aktivnosti. Zato naj bi vsaka varstvena ustanova imela svoje igrišče, upoštevati je potrebno tudi čustvene potrebe otrok, katerim se da zadostiti le v manjših oddelkih.
Iz prikazane izgradnje novih prostornih kapacitet in iz širjenja števila otrok so razvidne tudi nove potrebe po kadrih. Skupno bo potrebno zagotoviti 35 ljudi, od tega 20 vzgojiteljev in 15 delavcev v ostalih službah.
Potrebna stanovanja za delavce v vzgojnem varstvu bi morali zagotoviti v skupnem planu stanovanjske izgradnje. Potrebovali bi 15 stanovanj.
OSNOVNO ŠOLSTVO
Obvezno osnovno šolanje je po ustavi zajamčena pravica vsakega našega občana. Iz te pravice izvirajo tudi dolžnosti urejanja osnovnega šolstva, ki so z zakonom prenesene na teritorialne družbeno politične skupnosti. Te skupnosti so dolžne zagotoviti možnost o-snovnega šolanja vsem svojim občanom, uresničujoč splošn'o vzgojni smoter: razviti vsestransko socialistično osebnost in v skrbi za čim hitrejši lastni razvoj v dobrobit vseh svojih članov, pa so te skupnosti dolžne skrbeti tudi, da je o-snovno šolanje čimbolj kvalitetno, da se odvija v zdravih pogojih in da se zagotovi enakopravno za vse občane.
Ob upoštevanju podatkov o demografskih značilnostih prebivalstva naše občine bo število šoloobveznih otrok naraslo v obdobju do leta 1975 na lilo. Ta podatek nam pove, da je potrebno za te otroke v o-menjenem obdobju zagotoviti ustrezne prostorske prostore.
Ker vedno znova ugotavljamo, da naše osnovne šole v pogledu kvalitete ne ustrezajo zahtevam družbe, je potrebno podvzeti potrebne mere, da se delo osnovnih šol izboljša. Po podatkih zavoda za šolstvo, konča uspešno obvezno šolanje v naši občini 60 odstotkov ene generacije učencev. Ta odstotek je zaskrbljujoč, ker kaže na to, da 40 odstotkov ene generacije normalnih otrok nismo uspeli šolati tako. da bi se lahko normalno vključila v proizvodnjo. Ce k temu podatku dodamo še to, da je velenjska občina po izobrazbenem produktu — uspešno končanih policnih, srednjih, višjih in visokih šolah — v zadnji četrtini med slovenskimi občinami, potem vidimo, da bomo morali storiti marsikaj v pogledu spremenjene kvalitete osnovnega šolanja nasploh.
Da je stanje tako, ne gre kriviti zgolj osebje v osnovnih šolah pač pa tudi objektivne okolnosti, ki so do tega pripeljale. Vendar se da ob izdatnem razumevanju družbene skupnosti tudi v tem pogledu marsikaj narediti. Tako bi v obdobju do leta 1975, če hočemo osip v osnovnih šolah zmanjšati vsaj za 5 odstotkov, bilo potrebno:
1.	izgradnja šolskega prostora za 11/2 izmenski pouk, da se bodo sprostile kapacitete za varstvene oddelke.
To pomeni do leta 1975 izgradnjo:
—	v Velenju: 2 osnovni šoli z neto kvadraturo skupaj 3200 m-*
—	v Šoštanju: dograditev obstoječih šol po programih, ki obstojajo
—	v Smartnem ob Paki: dograditev šole po obstoječem programu.
2.	Organizirati celodnevno bivanje otrok v šoli za tiste u-čence, ki nimajo urejenega varstva. To pomeni 15 oddelkov.
3.	Nuditi možnosti učiteljem s srednjo izobrazbo, da dosežejo ustrezno kvalifikacijo.
4.	Intenzivno razvijati svobodne dejavnosti učencev in učne krožke.
5.	Izvajati dodatno pomoč na osnovnih šolah tako, da je bodo deležni vsi tisti učenci, ki jo potrebujejo. Za to obliko dela ne bi smelo biti zakonskih omejitev.
6.	Preko individualizacije pouka težiti, da se izvede diferenciacija pouka glede na zahtevnosti — notranja diferenciacija.
7.	Organizirati delo šolskih služb vsaj na dveh šolah v občini.
8.	Organizirati male šole v okoliških krajih, ki jih bodo učenci obiskovali celo leto pred vstopom v šolo — posebna oblika vrtca.
Za tako izboljšano organizacijo učno vzgojnega dela na šolah bi bili potrebni do leta 1975 naslednji novi kadri:
1.	Učitelji razrednega pouka	16
2.	Učitelji na predmetni stopnji	26
3.	Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja 15
4.	Delavci v šolskih službah	9
5.	Delavci v upravah šol 8
6.	Delavci v tehničnih službah	12
Skupaj	86
Za uresničitev navedenih nalog bodo potrebna izdatna finančna sredstva za investicijsko izgradnjo, za redno dejavnost novonastalih zavodov in za izboljšanja kvalitete dela. f'e predvidevamo norma-r>nrast izdatkov za delo o-si—"nih šol, tj. 20 odstotkov let*»o, pridemo do naslednjih finančnih pokazateljev:
1.	Za investicijsko izgradnjo novih prostorov skupaj 21.000.000 din.
2.	Za redno delo osnovnih šol v letu 1975 27,360.000 din.
DALJE PRIHODNJIČ
Takoj po izglasovanem referendumu je bil pri skupščini občine Velenje u-stanovljen sklad 7a negospodarske investLie, ki je kmalu izdelal p 'ioritetni red gradenj in si ; t osnovno orientacijo postavil, da je potrebno najeti kredite ter čimprej končati gradnje. Tako usmerjenost sklada za negospodar ,ce investicije je pogoje /alo dejstvo, da graditi prej, pomeni tudi graditi ceneje.
Veliko pomanjkanje šolskega prostora za dnevno varstvo otrok, zlasti v mestu Velenju, je privedlo do tega, da smo takoj pričeli z izgradnjo nove III. osnovne šole in vzgojno varstvenega zavoda.
KAKO JU GRADIMO?
2e v mesecu avgustu letošnjega leta je bila ustanovljena III. osnovna šola z vrtcem Velenje v gradnji in se je pod tem naslovom tudi registrirala pri gospodarskem sodišču v Celju. Namen tega zavoda je, da s svojim gradbenim odborom vodi gradnjo šole in vrtca, ter opravi vsa tista dela, ki so potrebna, da bosta zavoda po dograditvi takoj lahko pričela z delom.
V petek, 27. novembra, so se v splošnem gradbenem podjetju Vegrad, na posebni slovesnosti, oddolžili svojim sodelavcem, ki so že 10 let v kolektivu. Slovesnost ob podelitvi jubilejnih nagrad za dolgoletno sodelovanje so združili s proslavo dneva republike.
Naš gradbeni odbor se je ob taki prevzeti nalogi in ob tem, da je rok za izgradnjo zelo kratek, odločil za neposredno sklepanje pogodbe z izvajalcem. Postopek z licitacijo bi namreč vzel toliko časa, da šola do predvidenega roka, tj. do 15. oktobra 1971, zaradi tega ne bi bila zgrajena. Pot, ki smo jo ubrali, se je pokazala kot izredno težka, ker smo se morali pogovarjati samo z enim ponudnikom, z velenjskim gradbenim podjetjem Vegrad.
Splošne podražitve v gradbeništvu v letošnjem letu in nekoliko razširjen investicijski program sta imela za posledico, da je prva ponudbena vsota Ve-grada bila daleč iznad one, ki je bila ob referendumu določena za šolo. Gradbeni odbor je zaradi tega bil prisiljen, da poišče takšno rešitev, ki bo omogočila gradnjo nove šole v okviru že prej dogovorjenega zneska.
Investicijski program za novo šolo, postavljen projektantom že v januarju 1970, se je zaradi različnih želja razširil tako, da s 7 milijoni dinarjev, kolikor je bilo predvidenih iz samoprispevka občanov, ne bi
Najprej so jubilante pozdravili predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, nato pa jim je spregovoril tudi direktor Janez Basic. Zatem so učenci, člani recitacijskega krožka, z osnovne šole Gustava Siliha izvedli kulturni spored. Predsednik de-
mogli zgraditi tako projektirane šole. Gradbenemu odboru zato ni preostalo drugega, kot da črta želje in hotenja, ki so se odražali v projektu in pristopi k izgradnji takega objekta, kot je bil zasnovan na začetku. Ob sodelovanju projektanta, projektivnega biroja Velenje in Vegrada, je gradbenemu odboru uspelo prilagoditi projekt tako, da bo nova šola lahko sprejela 600 otrok v eni izmeni, kar je bila tudi osnova prvotnega investicijskega programa. Popravljen projekt je še vedno prekoračeval predvideno vsoto, še zlasti zaradi tega, ker je izvajalec imel za posamezne materiale zelo visoke cene. To je vodilo nadaljnjo akcijo gradbenega odbora. Ponovno smo se pogovarjali s projektantom in izvajalcem zavoljo materialov in morebitnega komercialnega popusta, ki bi ga Vegrad kot občinsko podjetje v takem primeru moral dati. Akcija je ob velikem angažiranju posameznih članov odbora rodila u-speh. Kljub temu, da nismo bistveno prizadeli funkcionalnosti in estetskega izgleda objekta, bo nova šola v Velenju zgrajena do roka in s sredstvi, ki so ob referendumu bila izglasovana zanjo.
Ker nismo mogli doseči odgovarjajoče pogodbene cene, je bila gradnja šole enkrat ustavljena. Toda čas prekinitve gradnje ni bil popolnoma izgubljen, ker je
izvajalec v tem času temeljito opravil pripravljalna dela, kar mu prej ni uspelo. V času ko to berete, je šola kljub zahtevnemu temeljenju, že pozidana do prve plošče. Izv&jalec namerava nadaljevati z deli tudi pozimi in je v ta namen že nabavil ustrezno opremo. Tak odnos izvajalca do dela, nam je lahko porok, da bo nova šola zgrajena v pogodbenem roku.
Prostore vzgojno varstvenega zavoda, gradimo v sklopu združene investicije — šole in vrtca. Ker se del te investicije financira iz samoprispevka za dnevno varstvo otrok in ker smo dobili od republiške skupnosti otroškega varstva kredit pod ugodnimi pogoji, tu ni prišlo do nobenega zastoja. Poleg tega investicija ni tako velika kot pri šoli in smo se lahko z izvajalcem hitro pogodili. Prostori novega vzgojno varstvenega zavoda morajo po pogodbi biti gotovi do 15. avgusta prihodnje leto. Dosedanje delo, ko je vrtec že pod streho, kaže na to, da rok s strani izvajalca ne bo prekoračen.
Namen informiranja je, objektivno prikazati občanom potek gradnje omenjenih objektov, kot so to zahtevali takrat, ko so se odločali za krajevni samoprispevek. Članek je napisan tudi z namenom, da prikaže stvari bolj objektivno, kot so bile podane v Novem tedniku 11. novembra 1970 v članku »Vrtoglavo zvišanje stroškov«. V tem članku je namreč bil Vegrad Velenje prikazan kot edini krivec za zavlačevanje in podražitve, kar pa ni res. Gradbeni odbor za izgranjo III. osnovne šole z vrtcem — Velenje
lavskega sveta Herman Kuhar je izročil 88 jubilantom spominske nagrade. Te so dobili Jakob Bra-čič, Stjepan Baksa, Bernard Borovnik, Martin Bizjak, Jože Cerepinka, Branko Dragič, Janez Fekonja, Ivan Flac, Ferdinand Go-stečnik, Jakob Grušovnik, Jože Gorjanc, Štefan Go-
Predsednik delavskega sveta HERMAN KUIIAR je jubilantom izročil nagrade
josip is.onc, kok Križajic, Luka Kumer, Miran Le-mež, Franc Laznik, Legner Fortunat, Franc Lesjak, Damjan Matelič, MijoMoš-monder, Mato Molnar, Ivan Mihoci, Dominik Mravljak, Rok Mesarič, Ivan Mesarič, Štefan Mar-džetko II., Majda Majcen, Slavko Markač, Janez Novak, Marta Napotnik, Stjepan Novak, Olga Oremuž, Marija Oprešnik, Jure Pr-pič, Fanika Pouh, Baltazar Pirnat, Avgust Piki, Ivan Potočnik, Franc Pfeifer, Peter Rodič, Djuro Rado-van, Jože Rajer, Stane Skvarč, Anton Skaza, Jože Škrbot, Leopold Škotnik, Edvard Štampar, Karel Trunkl, Franc Tašič, Anton Tajnšek, Stjepan Tisaj, Ivan Tisaj, Mara Vidmar, Jože Vučina, Avgust Vaj-de, Mijo Vargec, Leonard Vincek, Mijo Vargek, Marta Zimšek, Adolf Železin-ger, Vinko Žganec, Lovro Žganec, Marija Bašnec, Marija Jalševec, Terezija Vargec, Fanika Brišnik, Alojzija Gumzej in Marija Globačnik.
Na koncu naj omenimo, da je tiste jubilante, ki so doma iz Medžimurja, po zakuski v delavskem klubu, čakal avtobus ter jih odpeljal prav do njihovih domov.
H. P.
V VEGRADU SO PODELILI
NAGRADE
lob, Štefan Gudlin, Josip Hadžikan, Slavko Habijan, Ivan Harmincar, Ivan Horvat, Josip Ivanovič, Mijo Ivanovič, Lovro Ivanovič, Anton Jazbec, Rafael Kogoj, Milutin Ivkovič, Ivan Jezernik, Štefan Kodba, Martin Koprivnik, Josip Krznar, Franc Kolar, Herman Kuhar, Hilda Knez,
VSE POGOSTEJŠI POSEGI V URBANIZACIJO S ČRNIMI GRADNJAMI
Vse pogostejši so primeri samovoljnih določevanj mest za gradnjo objektov in spreminjanje določb lokacijskih dovoljenj.
BO PAKA POSTALA INDUSTRIJSKI KANAL
Do srede letošnjega leta so naloge s področja urbanistične in gradbene inšpekcije opravljali na področju občine Velenje medobčinski inšpektorji, ki so to nalogo izvrševali tudi na področju Koroške. Inšpektorji so prišli v Velenje le enkrat na teden, to pa je bilo zaradi izredno razgibane gradbene dejavnosti premalo. Aprila letos je zato velenjska občinska skupščina imenovala stalnega inšpektorja, in sicer za hkratno opravljanje urbanistične in gradbene inšpekcije.
Republiški zakon o urbanističnem planiranju zadolžuje, na primer, urbanističnega inšpektorja, da nadzoruje izvajanje predpisov o regionalnem prostorskem planiranju in urbanističnem planiranju ter izvrševanje vse urbanistične dokumentacije, kot urbanističnih načrtov, urbanističnih redov in regionalnih prostorskih programov. Urbanistični inšpektor pa mora zraven tega ugotavljati, če je bilo izdano za posamezne gradnje lokacijsko dovoljenje in če investitorji gradijo objekte pod pogoji, ki so dovoljeni.
ŠTEVILNI
NEDISCIPLINIRANI GRADITELJI
Urbanistična inšpekcija zadnje čase ugotavlja, da so nekateri graditelji v Šaleški dolini sila nedisciplinirani. Posamezniki si sploh ne priskrbijo lokacijskih dovoljenj in gradijo objekte tam, kjer se jim zdi primerno. Ob tem je treba predvsem naglasiti, da je zdaj mogoče graditi skorajda že na celotnem področju občine Velenje. Do črnih gradenj prihaja predvsem zategadelj, ker si posamezni investitorji nočejo pridobiti lokacijskih dovoljenj. Od zasebnikov enostavno drago kupijo slabo zemljo (tudi po 20 do 30 di-
Na področju trgovine je Dsnovna naloga tržne inšpekcije izvajanje smernic zveznih organov glede kon-:role cen industrijskih iz-ielkov vseh vrst, in to na podlagi zakona o oblikova-iju in družbeni kontroli :en ter temeljnega zakona 3 tržni inšpekciji. Zraven ,ega pa tržna inšpekcija ladzoruje kakovost in stan-
narjev za kvadratni meter). Tako prihaja, predvsem v okolici, do zaselkov črnih gradenj. Ko so hiše v teh zaselkih vseljene, se začno težave. Graditelji želijo, da se jim komunalno opremi in uredi zemljišče. Zaradi nenačrtne in nedovoljene gradnje nastajajo tako težave zaradi cest, preslabega električnega omrežja in oskrbe z zdravo pitno vodo. Občinska skupščina pa, vsaj za zdaj, sama ne more plačati izgradnje potrebnih objektov v zazidalnih okoliših, kjer poteka gradnja na osnovi sprejetih načrtov. Urbanistična inšpekcija je v zadnjih petih mesecih evidentirala kar 60 črnih gradenj, za katere si graditelji niso priskrbeli lokacijskih dovoljenj.
Vse več je tudi primerov, ko si graditelji sicer preskrbijo lokacijsko dovoljenje, vendar pa določb ne upoštevajo. Take gradnje so sicer legalne, vendar objekti, ki jih ne gradijo skladno z določbami iz lokacijskih dovoljenj, kvarijo izgled naselij. Takšno samovoljno poseganje v določila lokacijskih dovoljenj je še posebej opazno v novih naseljih Pesje in Konovo, ki bi sicer morala predstavljati urbanistično urejeni soseski, pa so izgubila na takšnem ugledu in so zdaj pravzaprav dokaz nedisciplinirane gradnje.
Velenje je dolgo let predstavljalo vzor za disciplinirano in urejeno gradnjo, tako v slovenskem kot v jugoslovanskem merilu. Ta sloves si mora središče Šaleške doline spet pridobiti. Zato bo treba enkrat za vselej odpraviti samovoljno poseganje graditeljev v urbanizacijo, predvsem na mestnih področjih. Red pri gradnji pa bo treba zagotoviti tudi v okolici Velenja in Šotanja, zlasti še zaradi pomanjkanja prostorov za gradnjo zaradi rudarjenja. Sicer je bilo slišati ne-
dardizacijo proizvodov, o-premljenost trgovin in trgovskih poslovnih enot itd. Ob tem pa kaže poudariti, da tržna inšpekcija lahko posreduje, če je treba urediti oziroma bolje opremiti trgovino, ne more pa neposredno vplivati na odločitve glede založenosti in izbire.
godovanje, ker je bilo več graditeljev kaznovanih zaradi samovoljnega določanja mesta za gradnjo. Vendar je bilo kaznovanje, vsaj za zdaj, vzgojno. Zakon o urbanističnem urejanju namreč določa, da je treba objekte, ki jih gradijo brez lokacijsikh dovoljenj, nemudoma porušiti. Ce bo število črnih gradenj v prihodnje naraščalo, bo treba brezpogojno začeti z rušenjem črnih gradenj!
Zapišemo naj, da je urbanistična inšpekcija ugotovila, da ni bilo vse v redu tudi pri gradnji nekaterih gospodarskih objektov in pri gradnjah za trg. SGP Vegrad Velenje je, na primer, brez lokacijskega dovoljenja zgradilo ob Partizanski cesti mehanično delavnico.
ČRNE GRADNJE — V GLAVNEM TUDI BREZ NAČRTOV!
Povsem razumljivo je, da v primeru, ko za gradnjo objektov zasebniki kot delovne organizacije ne pridobijo lokacijskega dovoljenja, v pretežni večini, tudi nimajo gradbenih dovoljenj. Z gradnjami brez gradbenega dovoljenja pa si graditelji povzročajo tudi občutno škodo. Vse črne gradnje so praviloma brez načrtov, konstrukcije pa ne ustrezajo veljavnim gradbenim predpisom. Gradbena inšpekcija je pri ogledu objektov naletela tudi na nekatere življenjsko nevarne gradnje. V Šoštanju, je na rudniškem eksploataeij-skem področju, zasebnik zidal stanovanjsko hišo brez zunanjih nosilnih sten. Pri gradnji zunanjih sten, ki morajo biti tudi nosilne, je uporabil opeko, ki jo sicer rabijo za gradnjo predelnih, to je nenosilnih sten. Te stene se bodo podrle ob prvem manjšem potresu. Šoštanjski primer pa, žal, ni osamljen. Primerov črnih gradenj, kjer posamezniki z nestrokovno gradnjo objektov resno ogrožajo lastna življenja in življenja drugih, je še več.
V občini Velenje so postale črne gradnje že resen problem. Posamezniki s črnimi gradnjami že močno posegajo v urbanizacijo Šaleške doline, istočasno pa povzročajo tudi številne komunalne probleme, ki bi jih morala po mnenju »črno-graditeljev« reševati občinska skupščina. Zanimivo, a tudi nerazumljivo!
Tržna inšpekcija se skupaj s sanitarno inšpekcijo še posebej angažira na področju gostinstva. Vsako leto, pred začetkom sezone, inšpekcijski organi ugotavljajo, kako so posamezni lokali urejeni. Inšpektorji u-gotavljajo zadovoljivo urejenost lakalov, so pa seveda tudi pri tem izjeme. Največkrat so temu krive težave zaradi pomanjkanja denarja. Inšpekcijski organi so poostrili nadzor nad gostinskimi lokali zlasti še lani in letos, in to po sprejetju republiških predpisov o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prosto-
Nadzor nad izvajanjem zakonitih predpisov in s tem varovanje dragocenih zalog vode je osnovna naloga vodnogospodarske inšpekcije. Ta inšpekcija vse bolj ugotavlja, da zakonitih predpisov o varstvu voda nekateri ne spoštujejo. Tako je prišlo v zadnjem razdobju večkrat do zastrupitev voda Pake, in sicer zaradi odvajanja nerazstrupljenih odplak.
Spomladi je bila Paka skorajda dva meseca onesnažena z odplakami iz dro-bilcev peska v peskolomu SGP Vegrad v Paki. S tem so bile tako spremenjene fizikalne lastnosti vode, da je bila ogrožena uporaba in izkoriščanje vode.
Vodnogospodarska inšpekcija je delovnim organizacijam naročila, da si zagotovijo vodnogospodarska soglasja in dovoljenje ter uredijo čistilne naprave tako, da bo zagotovljeno v kar največji meri prečišče-vanje odplak. Vendar pa upravni organ vse doslej še
Prejšnjo nedeljo so imeli v Belih vodah letno konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze. Člani SZDL so, kot nam je sporočil Jože Melanšek, razpravljali skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Šentflorjan o skupnih pripravah za modernizacijo ceste do Grebenška, ki jo bodo izvedli prihodnje leto. Potrdili pa so tudi srednjeročni razvojni načrt Belih vod do leta 1975 in pregledali opravljeno delo za leto dni nazaj.
Jože Melanšek v svojem poročilu navaja: »Zavzeli smo stališče, da je potrebno tudi v bodoče realno planirati, da bomo lahko izvedli
rov za gostinsko dejavnost. V enem letu po uveljavitvi predpisov je bilo treba gostinske obrate prilagoditi določbam pravilnika. Tam, pa, koder so prilagoditve zvezane z gradbenimi in drugimi deli, pa poteče rok šele po dveh letih oz. najpozneje 1. aprila 1971. Inšpekcijski organi so izdali odločbe o odpravi pomanjkljivosti, v primeru pa, da zahtevam ne bo zadoščeno, bodo lokale zaprli.
V gostinstvu ugotavlja tržna inšpekcija opremljenost lokalov, kvaliteto živil in pijač, označevanje cen ter normative živil in pijač tam, kjer so gostinski delavci to dolžni storiti. Problemi v gostinstvu pa niti niso tako majhni, kot bi si marsikdo mislil. Urejeno gostinstvo je osnova za razvoj turizma oziroma dejavnik, ki vpliva na dotok gostov. Pri tem mislimo posebej na urejenost gostinskih lokalov in na solidno post-
ni prejel zahtevanih soglasij, niti delovne organizacije niso zgradile vseh čistilnih naprav. Z izjemo Tovarne usnja Šoštanj in obrata Chrommetal druge delovne organizacije tudi nimajo obratnega poslovnika, niti ne vodijo obratnega dnevnika, kar vse bi morale voditi. Poslovnik kot dnevnik bi po eni strani o-mogočila smotrno izkoriščanje obstoječih naprav, nai drugi strani pa tudi nadzor, ki je v nasprotnem primeru dejansko nemogoč.
Omeniti velja, da je potrebno za gradnjo novih objektov, ki povzročajo spremembo količine toka ali kakovosti vode, vodnogospodarsko soglasje. Sicer pa je soglasje potrebno tudi v primeru, če stare objekte rekonstruirajo oziroma menjajo tehnološki postopek in če s tem seveda vplivajo na režim vode ali pa da se menja količina in kakovost odpadnih voda. Gradnja ali rekonstrukcija brez soglasja pa je nezakonita in kazniva. Občane naj ob
to, za kar bomo imeli denar. Vendar bo modernizacija ceste po Sentflorjanu terjala še dodatne napore delovnih ljudi tega področja. Zato smo se odločili, da bomo pričeli z zbiranjem dodatnega prispevka za modernizacijo ceste in pričeli z veliko akcijo o zbiranju prostovoljnih delovnih ur in o brezodškodninskem odstopu zemljišč ob cesti.
Ker bo cesta potekala po sedanji trasi, ki ima tudi določene objektivne težave in bo zahtevala večja sredstva, bomo prosili delovne organizacije za pomoč in sodelovanje.
Predvsem pa smo razpravljali o dosedanjih iz-
režbo. V šaleški dolini je, z izjemo hotela Paka, po ugotovitvah tržne inšpekcije opremljenost gostinskih lokalov enolična. Prevladuje nasploh očitna težnja po odpiranju bifejev, v katerih točijo le alkoholne pijače, gostom pa postrežejo le z enostavnimi hladnimi jedili. Gostiln, zlasti zasebnih, kjer bi imeli vsak hip na voljo večji izbor jedil, skorajda ni.
Pristojni organi velenjske občinske skupščine si prizadevajo, da bi opremljenost gostinskih obratov in raven uslug v gostinstvu dvignili na tako stopnjo, ki jo zahteva sodobno življenje. S tem v zvezi se porajajo težave, predvsem zaradi premajhnih pristojnosti občinske skupščine na tem področju. Potrebno bi bilo, da bi v prihodnje določene pristojnosti, predvsem kar zadeva opremljenost posameznih lokalov, prenesli na občinske skupščine. S tem
tem tudi opozorimo, da je potrebno vodnogospodarsko soglasje tudi za vgrajene ali vkopane cisterne za kurilna olja.
Vodnogospodarska inšpekcija ugotavlja, da se pojavljajo zadnje čase ob strugi Pake in ob drugih vodotokih smeti in drugi odpadki, ki so največkrat naloženi tako, da jih voda od-plavlja ali pa da ogrožajo talno vodo, s tem pa kvarijo tudi izgled okolja. Struge manjših vodotokov so večinoma zaraščene z neprimerno zarastjo in so v njih naplavljeni številni predmeti, ki ovirajo odtok vode. Struge bi morali očistiti lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč.
Vodnogospodarska inšpekcija ugotavlja, da je Paka edini večji vodotok v Šaleški dolini, zato na noben način ne bi smeli dopustiti, da bi se Paka zaradi malomarnosti, ali pa zaradi nerazumevanja nekaterih delovnih organizacij, spremenila v industrijski kanal.
CESTI LETO
kušnjah pri delovnih akcijah, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri modernizaciji ceste. Te dni bo posebna komisija strokovnjakov pregledala potrebe po zemeljskih delih, možnosti opravljanja določenih del s pomočjo delovnih akcij, prav tako pa pričakujemo občani tega področja tudi sodelovanje v akciji MESTO — VASI. To pa predvsem zato, ker asfaltiranje ceste po Sentflorjanu pomeni večje možnosti razvoja turizma, posebno še, ker je dobra povezava s Slemenom, Mozirjem, po letu 1972 pa bo še s Smrekov-cem.«
bi tudi dosegli, da bi gostinci opremljali lokale po zamislih strokovnjakov. Tako bi dosegli, da bi se moral vsakdo, ki bi se odločil za ureditev gostinskega obrata, zavezati, da bo gostinski obrat uredil po navodilih strokovne komisije, sicer mu gradnje oziroma ureditve obrata nc bi dovolili.
In končno velja omeniti, da tržna inšpekcija nadzira tucli zasebne obrtnike in odkriva šušmarje. Kar zadeva nadzor zasebnih obrtnikov tržna inšpekcija pregleduje delavnice, kontrolira cene obrtnih storitev ter kvaliteto dela. Pri odkrivanju šušmarjev pa se tržna inšpekcija srečuje s težavami, saj je treba zbrati neizpodbitne dokaze. Za to pa včasih, tudi zaradi obilice dela, zmanjka tudi časa, čeprav uspehov tudi pri odkrivanju šušmarjev ne manjka ...
Zaščita interesov potrošnikov - ena od osnovnih nalog tržne inšpekcije
Podobno kot v drugih občinah tudi v velenjski nadzoruje tržna inšpekcija izvajanje predpisov na področju blagovnega prometa, uslug, cen in kvalitete proizvodov. Naloge so številne in dokaj zahtevne. V prihodnje pa bo ena od osnovnih nalog tržne inšpekcije zaščita interesov potrošnikov.
NA ŠENTFLORJANSKI ASFALT ŽE PRIHODNJE
50 let šoštanjskega kulturnega društva
razvil STANE ŽULA, predsednik občinske zveze Kulturno prosvetnih organizacij
Novo društveno zastavo je
nost ali pa izstopijo iz Svobode. Razumljivo, da se jih je za vsako stran po nekaj opredelilo. Krizo so vztraj-nejši rešili, s tem da so društvo preimenovali v »Vzajemnost«, da so se na ta način otresli policijskega nadzora, zavarovali svoje člane pred brezposelnostjo, v bistvu pa nadaljevali program prejšnje Svobode, le da v zmanjšanem obsegu.
Prišla .je druga svetovna vojna. Utihniti je morala slovenska beseda, pesem in vse kar je v kulturi slovenskega. Svobodi ni preostalo kaj drugega kot, da se umakne, skrije arhiv in zavaruje imena vodilnih tovarišev pred izdajo okupacijskim oblastem. To .je sto-uoiuv lufoifod uiasApajd iu Koradei, toda ne brez posledic, saj so njega samega preganjali. Mnoge člane pa najdemo med aktivisti Osvobodilne fronte, med interniranci talci in v partizanskih vrstah.
Tudi po osvoboditvi leta 1945, si Svoboda ni hitro opomogla, pač pa nastane več manjših med seboj nepovezanih kulturnih skupin, predvsem pevski zbori in dramske družine z imenom »Sindikalno kulturno umetniško društvo« npr. Cankar, Kajuh, Zarja. Po letu 1950 tudi v Šoštanju oživi misel na nekdanje Svobode in prične se proces povezovanja sindikalnih kulturnih društev in drugih ljudsko prosvetnih
skupin v vedno večja društva in končno leta 1951 v enotno ljudsko prosvetno organizacijo s predvojnim imenom »Delavsko prosvetno društvo Svoboda«. Svojo dokončno potrditev je obnovljena Svoboda dobila z ustanovnim kongresom Svobod avgusta 1952. leta v Trbovljah. Mogočno kot nekdaj je zadonela Internacionala in revolucionarna Pesem dela iz tisoč ust pevcev združenih zborov, ob spremljavi združenih godb na pihala.
Kongres in množičen nastop Svobod v Trbovljah, sta napravila veličasten vtis na tiste, ki predvojne kulturne moči Svobod z razredno vsebino niso poznali. Delegati kongresa so ponesli iz Trbovelj na vse strani polet in vero. da je kultura delovnega človeka neminljiva in nepogrešljiv del sožitja, solidarnosti, vzajemnosti in humanizma.
V Šoštanju je bilo nov polet čisto konkretno čutiti. Dejavnost v vseh mogočih odteii'kih se je po letu 1952. sprva pod predsedstvom Antona Korade-ja, pozneje pa dipl. pravnika Jožeta Brunška, razmahnila do takšne mere, da je bilo treba nemudoma rešiti vprašanje prostorov. Bivši hotel Jugoslavija, zadružni dom konzum-nega društva, Totrova gostilna, telovadni dom, ki so pred vojno s pridom služili, so bili sedaj zavzeti v druge namene. Tudi ustrezali ne bi več. Svoboda je rešitev našla v tem. da je potem, ko ji je bil dodeljen bivši Slomškov dom, zbrala finančna in druga materialna sredstva ter ga preuredila. Skoraj ni kmeta v o-kolici, ki ne bi podaril smre-
ke in ne občana v mestu, ki ne bi dal tisočaka, posebej pa preseneča, da so poleg domačih kolektivov zlasti elektrarne, usnjarne in Gradisa. velik prispevek v materialu dali tudi velenjski rudarji, železarji Štor, rudarji iz Zasavja in fu-žinarji iz Koroškega. Zahvaljujoč pripravljenosti in vnemi teh činiteljev, zlasti pa po zaslugi predsednika Brunška in gradbenega delovodja Dira-ca je bila adaptacija uspešno končana, in oktobra 1954 je bil dom, kakršen je še danes, izročen svojemu namenu.«
Prvo društveno zastavo hranijo v rudarskem muzeju v Velenju. Ljudje, ki so ta prapor razvili, so ga dobro ohranili, čeprav se je v tem času marsikaj zgodilo.
Pestrost dela šoštanjskega delavskega prosvetnega društva Svoboda je tolikšna, da je ne moremo prezreti. Ob zlatem jubileju, ki ga društvo slavi, pa je njihov dom postal pretesen. Zato ni naključje, da so se v Šoštanju odločili, da bodo v središču mesta postavili nov dom kulture. Tega bodo zgradili na prostoru med reko Pako in restavracijo »Kajuhov dom«.
V novem domu kulture pa bodo lahko številni šoštanjski kulturni amaterski delavci še bolj razvijali svojo dejavnost.
nem zboru organizacijo imenovali delavsko prosvetno društvo Svoboda.
Kmalu po ustanovitvi pa je društvo že začelo aktivno delovati. Pri društvu je bil najprej pevski zbor, tamburaški orkester in telovadna vrsta. Imeli pa so tudi knjižnico. Zatem so ustanovili še ljudski oder in godbo na pihala.
Gmotno so društvo podpirali obrtniki in lesni trgovci, v prvih letih zlasti Šmigovc, Kumer in Rožič.
Leta 1922 je prosvetno društvo v Šoštanju razvilo svoj prapor. Na glavnem trgu je bilo ob tej priložnosti veliko ljudsko zborovanje.
Drugo društveno zastavo pa je delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Šoštanja razvilo letos 26. novembra, ko so slavili 50-letnico obstoja. Na tej svečanosti je sedanji predsednik društva Maks Podlesnik med drugim povedal.
»Ko je bila leta 1925 ustanovljena godba na pihala, je postajal program društva vse obsežnejši in bogatejši. Vrstile so se prireditve, nastopi in manifestacije. Svoj vrhunec so dosegle leta 1935 na zletu Svobod iz vse Slovenije v Celju. Na tem nastopu ni bilo nobenega dvoma več, da Svobode niso več le kulturne zadeve, ampak tudi levo u-smerjena politična gibalna sila. Govor Franca Lesko-ška - Luke je preplašil vladajoči režim. Za Šoštanjča-ne je bila udeležba zleta Svobod v Celju toliko deli-katnejša, ker je bila za isti dan napovedana delavska stavka v Vošnjakovi tovarni. Za nekatere člane Svobode je bilo to leto usodno, saj so prišli pred alternativo; ali tvegajo odpust iz službe in s tem brezposel-
Pred dnevom republike je bila v Šoštanju osrednja proslava, obenem pa so slavili tudi 50-letnico delavskega prosvetnega društva Svoboda.
Jepeni 1919. leta je skupina delavcev začela ustanavljati kulturno društvo, da bi lahko javno izražali kulturno in tudi politično
pripadnost. Pobudniki, da bi v Šoštanju ustanovili kulturno društvo so bili Anton in Luka Koradej, Anton Arzenšek, Franc Leskovšek, Rudi Jesenšek, Rudi Rav-ljen, Karel Vrhovnik, Franc Slemenšek, Valentin Koželj in Rudi Ferder. Na pobudo rudarjev iz zasavskih revirjev so na ustanovnem obč-
MAKS PODLESNIK, predsednik šoštanjske Svobode, je imel slavnostni govor na jubilejni prireditvi
šoštanjčani pa so zlati jubilej domačega kulturnega društva povezali s praznovanjem dneva republike. V kulturnem sporedu na slavnostni akademiji so nastopali recitatorka MAJDA FUKS, godba na pihala, mešani pevski zbor in šaleški oktet. MARTIN PRIMOŽIČ, predsednik krajevne organizacije SZDL (na fotografiji) pa je govoril o 29. novembru
NADALJEVANJA S 1. STRANI — NADALJEVANJA S 1. STANI — NADALJEVANJA
Enotna in odločna
Vsi se vključimo v izvajanje stabilizacijskih
ukrepov
podpora
•	Peta seja občinske konference ZKS Velenje, predstavlja solidno osnovo za aktivno politično delovanje komunistov pri uresničevanju 1. seje konference ZK Jugoslavije in nudi široke možnosti za sprotno konkretno dogovarjanje komunistov za uresničitev sklepov. Namen konference je bil predvsem podati globalno politično oceno seje konference ZKJ, kar je osnova za pravilno akcijo Zveze komunistov in za konkretno opredelitev nalog.
•	Zavedamo se, da je še prezgodaj, da bi bili dokončno izdelani kompletni programi za realizacijo 1. seje konference ZKJ. Vendar odločno podpiramo sprejeto platformo, ki jo je konferenca opredelila z resolucijo, naloga komunistov na vseh nivojih pa je u-stvariti tako politično klimo, v kateri bo možno realizirati predstoječe ukrepe tako v federaciji, republiki, občini in delovni organiza-
ciji. Taka akcija je potrebna tudi v ostalih subjektivnih silah: SZDL, sindikatu, ZM itd.
• V kolikor obstoja kakršnokoli nezaupanje pri naših občanih v zvezi s prejemanjem ukrepov za dosego gospodarske stabilnosti, je treba politična stališča ponovno utrditi, kar je naloga vseh subjektivnih sil. Pri tem pa je treba upoštevati pozitivne rezultate dosežene v naši občini, ki so toliko pomembnejši, ker občina Velenje zaradi velike ekonomske moči, glede na sosednje občine in zaradi velikega pritoka delovne sile k nam, zajema širše območje kot jo predstavljajo samo občinske meje. Seveda se moramo za tako situacijo dobro pripraviti, saj danes ne moremo reševati politično situacijo drugače kot z zelo argumentirano obrazložitvijo vzrokov in posledic, ki so privedle do takega stanja v našem gospodarstvu in z nakazovanjem rešitev.
•	Pri tem se zavzemamo za izdelavo objektivne ocene obstoječega stanja v našem gospodarstvu, da lahko realno presodimo v kakšni situaciji se nahajamo in da poiščemo iz nastale situacije tiste rešitve, ki bi nas v kar najkrajšem času pripeljale do takšne gospodarske situacije, v kateri bi bile izrazito prisotne tendence stabilizacije.
•	Zaradi nerealiziranih dogovorov in sklepov v preteklosti se vse bolj zaostruje zahteva po odločnosti in doslednem uresničevanju sprejetih stališč, zaostriti je potrebno disciplino na vsah nivojih, pri tem pa moramo biti tako močni, da bomo premagovali vse nastale trenutne težave, ki bodo iz tega sledile. Praksa v zadnjih letih namreč kaže, da se pri načelnih stvareh kaj hitro zedinimo, ko pa začno določeni ukrepi delovati, si vsi prizadevamo obiti celo zakonsko sprejete naloge.
•	Velenjski komunisti o-pozarjamo, da je bila v sedanjih razpravah močno poudarjena delitev funkcij med federacijo in republiko, kar je v prvi fazi nujno potrebno, v prihodnji pa se
bomo morali vzporedno z razmejitvijo funkcij med federacijo in republiko dogovarjati o dolžnostih med republiko in občinami. Najvažnejše pri tem pa je vprašanje delitve dolžnosti med državo (federacijo, republiko, občino) in samoupravno organiziranim gospodarstvom.
• Izhajam iz stališč, da je obstoječa situacija nastala kot posledica neustreznega inštrumentarija, ki je nesposoben urediti in izboljšati sedanje stanje, zato podpiramo iskanja zvezne skupščine po adaptiran ju sedanjega ekonomskega inštrumentarija, v prihodnje pa .je treba vgraditi v njega take kapitalne rešitve, ki bodo v najkrajšem času sanirale obstoječe stanje. K temu moramo komunisti naše občine, vsak na svojem delovnem mestu in tam, kjer živimo, po svojih močeh prispevati svoj delež za uresničitev sklepov 1. seje konference ZKJ. Na vsak način moramo vztrajati na zastavljenem programu razvoja občine Velenje za obdobje 1970—1975, pri tem pa moramo biti pripravljeni za vključitev v stabilizacijske ukrepe.
Po ugotovitvah odbornikov se morajo vsi dejavniki iz šaleške doline nemudoma vključiti v izvajanje stabilizacije programa, kar pa, kot so poudarili, ne pomeni, da bi v Velenju odstopili od predvidenega programa razvoja občine Velenje do leta 1975, pač pa bo treba predvidevanja uskladiti z obstoječim stanjem. Opozorili pa so tudi na nujnost, da občinska skupščina na prihodnjih sejah podrobneje spregovori o stanju, problemih in nalogah v obrti, kmetijstvu, gostinstvu, turizmu in telesni kulturi.
Med drugim so odbornikom velenjske Občinske skupščine govorili na tor-
kovi seji tržni, urbanistični, gradbeni in vodno-gospo-darski inšpektor o delu in problemih, s katerimi se srečujejo. Posebej zaskrbljujoče so ugotovitve urbanističnega inšpektorja, da je v šaleški dolini v zadnjih petih mesecih na novo »zraslo« 00 črnih gradenj, kar je deloma pripisati tako pomanjkanju prostora za zasebno stanovanjsko gradnjo kot tudi samovoljnemu poseganju posameznikov v načrtno urbanizacijo.
Na zadnji seji so odborniki Občinske skupščine Velenje razpravljali še o številnih vprašanjih ter sprejeli vrsto odlokov.
napotnikova
retrospektivna
razstava
Ob 10-letnici smrti domačega akademskega kiparja Ivana Napotnika so v Šoštanju, pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti, odprli razstavo umetnikovih plastik. Večino izmed 40 razstavljenih plastik je prispevala pokojnikova vdova Ela Napotnik. Akademski slikar Božidar Jakac, ki je govoril o umetnikovi življenjski poti, je med drugim zlasti naglasil, da je Ivan Napotnik veliki slovenski kipar. Razstava v spodnjih prostorih glasbene šole je bila veliko doživetje za ljubitelje umetnin, obenem pa lepa oddolžitev ob 10-letnici smrti rojaka Ivana Napotnika.
Otvoritve razstave v glasbeni šoli so se udeležili številni Šoštanjčani in ljubitelji
umetnosti
Akademski slikar Božidar Jakac je govoril o Napotnikovi življenjski poti
Sestanek v Šoštanju
Na pobudo samoupravnih organov in družfieno-poli-tičnih organizacij izšoštanj-ske Termoelektrarne so se zbrali zadnji četrtek popoldne v vili Široko v Šoštanju predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev delovnih organizacij ter predstavniki vodstev, samoupravnih organov in družbeno-politiČnih organizacij TGO Gorenje Velenje, Rudnika lignita Velenje, Rudarskega šolskega centra Velenje, Tovarne usnja Šoštanj in Termoelekrarne Šoštanj. Na sestanku so govorili o
reševanju nalog, pred katerimi so delovne organizacije in celotna občinska skun-nost, v zvezi z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov, in o vrsti nalog in problemov. Udeleženci sestanka so se zavzeli, da naj bi postali takšni dogovori v prihodnje stalna oblika dogovarjanja z namenom, da bi celotno področje občine Velenje, tako gospodarstvo kot negospodarstvo, v prihodnje še hitreje napredovalo.
Obširneje bomo poročali o šoštanjskem sestanku v prihodnji številki.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ
razpisuje javno licitacijsko prodajo
gospodarskega poslopja na Golo vem v Velenju (za rnšitev)
ki bo v petek, dne 18. 12. 1970 ob 9. uri na dvorišču Golovo Velenje. Objekt bo prodan najboljšemu ponudniku, ker gre za rušitev, izklicna cena ni postavljena.
Komisija za prodajo osnovnih sredstev Kmetijske zadruge Šoštanj
Za praznik republike je zasvetila elektrika
Šentvid in Gornji Razbor stopata v novo dobo
Letošnji praznik republike smo proslavili s številnimi delovnimi zmagami. Še posebej lepo pa so proslavili 27. rojstni dan nove socialistične Jugoslavije v znani partizanski vasici Razbor. Domačija Feliksa Kneza, ki je odbornik slo-venjegraške občinske skupščine, je komajda sprejela na praznični večer vse domačine in goste, ki so prišli na slavje.
V času, ko je človeštvo osvojilo Luno in načrtuje osvajanja drugih planetov, je v Zgornjem Razborju in Šentvidu zasvetila električna luč. Kar težko je popisati razpoloženje vaščanov Zgornjega Razborja in Šentvida ob tem, da so dobili elektriko. Dolgo so morali čakati, pa tudi sami precej primakniti, da so bile naposled elcktrificirane zadnje kmetije na področju slo-venjegraške in velenjske občine. Zgraditev 4 km dolgega daljnovoda in več kot 1(1 kilometrov priključkov, ki jih je bilo treba speljati
po grapah in bregovih, je veljala nad 35 milijonov starih dinarjev, skoraj 25 milijonov dinarjev pa so prispevali kmetje, trinajst jih je bilo, sami. Posekali so skoraj 800 m:' lesa, o-pravili so 4.000 prostovoljnih delovnih ur, prispevali pa tudi precej gotovine. Na pomoč pa so jim z denarjem priskočili še občinska skupščina Slovenj Gradec, ki je prispevala 4,5 milijone starih dinarjev, občinska skupščina Velenje je dala 4 milijone starih dinarjev, gozdni obrat Slovenj Gradec pa 3 milijone starih dinarjev. Kmetom pa so v teh prizadevanjih pomagali tudi Lesna Šoštanj, Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec in Gozdarstvo ter lesna industrija Nazarje, in sicer pri prodaji lesa.
Pri Feliksu Knezu v Zgornjem Razborju je bilo na večer pred praznikom republike res veselo. Zbralo se je staro in mlado iz obeh vasi, Razborja in Šentvida, prišli so gostje 'iz Slovenj Gradca, pa delavci
Elektro Slovenj Gradca, ki so po številnih drogovih razpredli mrežo žic in opravili tudi druga dela pri elektrifikaciji. Gospodinjeso poskrbele, da so se mize resnično šibile pod dobrotami. Posebej razpoložen je bil gospodar, Feliks Knez, ki je bil tudi predsednik elektrifikacijskega odbora. Kako ne bi bil, saj je bilo za tamkajšnje prilike o-pravljeno veliko delo. Za vaščane Zgornjega Razborja in Šentvida je napočilo novo obdobje. Stroji, ki jih bo gnala elektrika, bodo v prihodnje lajšali delo kmetom in gospodinjam, z radijskimi in televizijskimi sprejemniki pa bo prišel hitreje tudi splošni napredek. Najmlajši bodo vsak večer, ob pisanju domačih nalog in ob učenju, spoznavali, kaj pomeni elektrika.
Ko so delavci Elektro Slovenj Gradec zavrteli domačinom filme o pomenu elektrike na vasi, pa tudi o ravnanju z napravami, se je ob zvokih harmonike, trobente in basa, zavrtelo staro in mlado, vmes pa se je oglasila lepa slovenska narodna pesem. Dvojni praznik — dan republike in »prihod« elektrike je bilo treba pač proslaviti, kot se spodobi.
In ko smo se ponoči poslavljali od domačinov iz Razborja in Šentvida ter zrli na šaleško in Mislinj-sko dolino, smo nehote pomislili na to, kako je resnično naš ta hribovski kmet, ki je v letih velikih preizkušenj nesebično pomagal partizanom in pomagal pri obnovi porušene domovine. V prihodnje mu moramo bolj pomagati, da bo njegovo življenje lažje in prijetnejše. Ne samo, da moramo, to smo vsi skupaj dolžni.
Ma
Srečanja
Te dni je praznovala svoj življenjski jubilej dolgoletna družbeno-po-Htična delavka tovariši-ca Mara Topolovec iz Šoštanja. Njeno delo se je v zadnjih letih nanašalo zlasti na zbiranje dokumentarnega gradiva iz časov NOB, urejanje te dokumentacije in pisanje zgodovine dogodkov za našo občino za leta 1941—1945. Uspela je zbrani material kronološko obdelati in ilustrirati. Dragocene albume hrani Občinski odbor ZZB NOV Velenje.
Mnogo truda je tovariš ica Mara vložila v to delo, mnoge težave je morala premostiti, da je dokončno uspela in zbrala gradivo, ki bi šlo sicer v pozabo.
Marina življenjska pot je bila dokaj bridka. V kmečki družini blizu Gornjega grada so se rodili štirje otroci med njimi naša jubilant ka. Oče je še pred njenim rojstvom odšel v Ameriko. Doma je ostala le mati, ki je kmalu za tem umrla. Otroci so bili porazdeljeni med sorodnike, ki so se razen Mare še pred II. svetovno vojno odselili. Mara se je po končanem šolanju zapo-
slila v domačem kraju, čeprav je imela močno Željo po nadaljevanju študija. Vse do okupacije se je poleg službe pridno udejstvovala v naprednem gibanju, zlasti pri SOKOLU, Rdečemu križu in Tujsko-prometnem društvu. Njeno delo ni ostalo skrito okupatorjem in domačim izdajalcem. Bila je preganjana in kot zavedna Slovenka vse do aretacije leta 1942 brutalno zapostavljena. Skupno z njenim prvim življenjskim tovarišem so jo zaprli, vlačili iz zapora v zapor in končno poslali v zlo-
Mara Topolovec
glasno taborišče Ausch-witz.. Moža so ustrelili v Mariboru kot talca, kmalu po aretaciij. Sama se je v jeseni 1943 vsa izčrpana vrnila, toda njeno zdravje je bilo tako zrahljano, da se je opomogla šele po osvoboditvi. Do izgona okupatorja je pomagala, kjer je bilo treba. Vodstvo NOB v Savinjski dolini je v njej našlo zavedno in prekaljeno domačinko. Mara pa je to zaupanje s svojim delom z.a cilje NOB tudi opravičila.
Po osvoboditvi smo tovarišico Maro srečali na raznih odgovornih mestih, v organih ljudske oblasti in državne uprave od okrožja do okrajnega odbora v Mozirju in Šoštanju. Aktivno se je udejstvovala v političnem življenju ter na drugih področjih vse do svoje upokojitve. Njen ustvarjalni duh tudi danes ne miruje. Čeprav bolehna, se je pripravljena odzvati in s svojimi bogatimi izkušnjami pomagati tam, kjer je potrebno.
Naši tovarišici Mari Želimo ob 50. jubileju vsi njeni nekdanji sodelavci še mnogo zdravih in srečnih let.
Občinski odbor ZZB NOV
Najnižji osebni dohodek 900 din
Občinski sindikalni svet Velenje predlaga sklenitev družbenega dogovora o najnižjem osebnem dohodku.
V Šaleški dolini tečejo že nekaj mesecev razprave o predlogu, da bi sklenili družbeni dogovor o najnižjem osebnem dohodku. Na to nujnost opozarja tudi dokument o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov, pa tudi občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje se je na nedavni seji zavzel za čimprejšnjo sklenitev predlaganega družbenega dogovora. Osnovni namen dogovora je uskladitev materialnega standarda zaposlenih.
NEKAJ PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV ZAPOSLENIH
Marca letos, je po podatkih delovnih organizacij, prejemalo 192 zaposlenih osebni dohodek od 600 do 800 dinarjev na mesec, kar 3.068 zaposlenih pa osebni dohodek od 800 do 1.000 dinarjev. Od marca do septembra se je stanje občutno izboljšalo. Do 800 dinarjev je septembra »zaslužilo« 241 delavcev, od 800 do 1.000 dinarjev pa le še 1.289 zaposlenih. Število delavcev z osebnim dohodkom do 800 dinarjev se je v šestih mesecih sicer povečalo za 49, istočasno pa se je število zaposlenih z osebnim dohodkom od 800 do 1.000 dinarjev zmanjšalo kar za 1.779. Septembra je 2.069 zaposlenih »zaslužilo« od 1.000 do 1.200 dinarjev, preostalih skoraj 8.200 zaposlenih v šaleški dolini pa je septembra prejelo več kot 1.200 dinarjev mesečnega osebnega dohodka.
Ko pišemo o osebnih dohodkih, naj navedemo še nekaj podatkov o številu zaposlenih z najnižjimi o-sebnimi dohodki, kot so jih
delovne organizacije posredovale Službi družbenega knjigovodstva.
Septembra je, kot smo že enkrat zapisali, 241 zaposlenih prejelo od 600 do 800 dinarjev osebnega dohodka. Takih delavcev je bilo v posameznih delovnih organizacijah: Gorenje 41, Tovarna usnja 4, Toper Šoštanj 25, Kleparstvo — vodovod 8, STIX 29, Izdelo-valniea gumiranega papirja
3, SGP Vegrad 17, Kmetijska zadruga 15, Železniško
prometna sekcija Šoštanj 4,
Gostinsko podjetje Paka 13, Kajuhov dom 3, KOC Velenje 19, osnovne in posebna šola ter gimnazija 37, vzgojno varstvene ustanove 7 in ostale delovne organizacije 15.
Osebni dohodek od 800 do 1.000 dinarjev pa je prejelo v septembru naslednje število zaposlenih v posameznih delovnih organizacijah: Rudnik lignita 109, TGO Gorenje 525, Lesna Šoštanj 29, Tovarna usnja 141, Toper Šoštanj 36. STIX 14, Oljka Šmartno 19, SGP Vegrad 91, Kmetijska zadruga
7, Merx Šoštanj 10, Vino Šmartno 15, ERA Velenje 8,
Nadzorništvo proge 32, Go-
stinsko podjetje Paka 28,
Kajuhov dom 5, KOC Velenje 19, Rudarski šolski center 106, ostale delovne organizacije 38.
Po izračunih, ki so jih napravili na velenjskem občinskem sindikalnem svetu, bi rabili za zvišanje o-sebnih dohodkov na najmanj 900 dinarjev na mesec nekaj nad 250.000 dinarjev, za vse leto pa nekaj nad 3 milijone dinarjev, kar predstavlja le 0,01 odstotka vseh izplačanih bruto dohodkov na leto. Zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih torej nc bi pred-
stavljalo večje obremenitve za gospodarstvo Šaleške doline.
Čimprej od razprav
k sklenitvi družbenega dogovora
Razprave o najnižjem o-sebnem dohodku so v šaleški dolini v teku že nekaj časa. Iz dosedanjih razprav je mogoče ugotavljati, da prav vsi soglašajo z akcijo za odpravo osebnih dohodkov zaposlenih pod 900 dinarjev na mesec, poudarjajo pa, da je ta minimalni osebni dohodek še vedno lahko samo dejavnik nekaterih spremljajočih pojavov.
Ker se bliža novo leto 1971 in ker v delovnih organizacijah že sprejemajo načrte za gospodarjenje v prihodnjem letu, bi kazalo čimprej skleniti družbeni dogovor o najnižjem osebnem dohodku. Sprejeli naj bi ga samoupravni organi vseh delovnih organizacij iz občine Velenje ter Občinski sindikalni svet.
Z družbenim dogovorom naj bi se, kot je predlagano, dogovorili za naslednje:
— minimalni osebni dohodki so ekonomska kategorija, ki predstavljajo merilo za skrajno mero rentabilnega in racionalnega gospodarjenja delovne organizacije. Ce delovna organizacija na ta način ne bi bila sposobna zagotoviti normalne reprodukcije najmanj plačanih delavcev, delovne organizacije ne bi bilo mogoče več smatrati, da posluje rentabilno.
— zaradi potrebe po enotnejših merilih pri vrednotenju dela in določanju osnov osebnih dohodkov, se sprejme kot osnovno merilo dogovorjena vrednost števila delovnih ur na mesec za enostano nekvali-
ficirano delo. To izhodiščno osnovo bi uporabljali kot najnižjo kalkulativno vrednost za enomesečno opravljeno nekvalificirano delo, kot osnovo za obračun najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo tako delo, in končno tudi kot osnovo za izračun vrednosti druge vrste del, ki zahtevajo drugačno strokovno sposobnost in umske ter fizične napore;
—	na teh osnovah se določi najnižja vrednost enomesečnega enostavnega nekvalificiranega dela na 900 dinarjev v neto znesku. Tak osebni dohodek bi moral biti v prihodnje zagotovljen vsem delavcem, ki so brez kakršnekoli strokovne izobrazbe (nekvalificiranim delavcem), ki delajo polni delovni čas 184 ur na mesec) in dosegajo določeno kvaliteto dela in delovni učinek. Hkrati pa gospodarijo tako, da delovne enote oz. delovne organizacije dosegajo najmanj tolikšen dohodek, ki omogoča zraven sredstev za o-sebne dohodke še zadostna sredstva za splošno potrošnjo in razširjeno reprodukcijo. Sindikati se bodo upirali poskusom določanja osebnih dohodkov pod dogovorjeno mejo, četudi bi bilo to doseženo s pristankom delavcev, saj navidezne rentabilnosti ne kaže več ustvarjati na škodo nizkih osebnih dohodkov oz. življenjske ravni zaposlenih;
—	Pri določanju najnižje izhodiščne vrednosti osebnih dohodkov bo treba v prihodnje upoštevati vsakoletne spremembe in razlike, tako' v prispevnih stopnjah kot pri porastu življenjskih stroškov, vendar v nobenem primeru ne bi bilo mogoče odstopati od dogovorjene najnižje osnove;
—	na osnovi dogovorjene najnižje izhodiščne vrednosti za opravljeno enomesečno delo (od 1. 1. 1911 dalje v višini 900 dinarjev), bo treba na podlagi analitične ocene delovnih mest oz. na drug strokoven način, določiti najnižje kalkula-tivne vrednosti dela in najnižje postavke za druga delovna mesta tako, da se ustrezno prilagodijo razponi med vrednostjo nekvalificiranega in visokokvalificiranega dela, seveda ob primernem odnosu med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v posamezni delovni oi-ganizaciji;
—	najnižjo	kalkulativno vrednost za enomesečno delo je treba uporabljati v delovnih organizacijah pri izdelavi vseh predračunov, kalkulacij in pri izdelavi gospodarskih načrtov in drugih aktov;
—	v prihodnje bi bilo treba najnižjo kalkulativno vrednost enomesečnega nekvalificiranega delavca usklajevati z naraščanjem življenjskih stroškov v šaleški dolini;
—• nadzor nad izvajanjem določb družbenega dogovora o najnižjem mesečnem dohodku pa bodo upravljali občinska skupščina z vsemi organi ter vodstva družbeno političnih organizacij občine Velenje.
Šoštanj pred novoletnimi prazniki
Nekdanja metropola Šaleške doline bo tudi za letošnje novo leto praznično okrašena. Krajevna skupnost se je že lotila priprav I in kmalu lahko pričakujemo, da bodo šoštanjske ulice v večernih urah pravljično razsvetljene.
V delovnih kolektivih bo dedek Mraz obdaril otroke zaposlenih staršev. Društvo prijateljev mladine pa bo pripravilo obdaritev tistih otrok, katerih starši niso
Slikarska razstava v delavskem klubu
Pred dnevom republike so v delavskem klubu odprli tretjo samostojno razstavo amaterske slikarke Stane Lušnic - Arsovske.
Slikarka je doma iz Doliča. Razstavljeni akvareli pa kažejo slikarkino sposobnost in rutino. To si je pridobila, ker se s slikarstvom ukvarja že od otroških let.
S. LUŠNIC-ARSOVSKA — akvarel, Salek
Letošnja dejavnost Komunalno obrtnega
centra
V tem letu je velenjski Komunalno obrtni center opravil več pomembnih del. Tako je dokončno uredil vodovod v naselju Selo II, z rezervno cevjo iia so u-redili tudi povezavo za vodovod v naselju Selo I. V naselju Selo II so nadalje dokončali tudi kanalizacijo.
Letos je KOC Velenje dokončal povezni vod in zgradil nov 1.000 m3 protiležni rezervoar.
V Pesju so nadaljevali z urejanjem kanalizacije; dokončali so jo na zahodnem
delu naselja. Na zahodnem delu tega naselja so urejali tudi vodovod.
V vasi Gorenje je velenjski KOC gradil vodovod, v Šmartnem ob Paki pa je uredil odvodno kanalizacijo.
Nalog in problemov za prihodnje je veliko. O tem razpravljajo v Komunalno obrtnem centru Velenje prav te (lni, mi pa bomo o problemih in nalogah glede nadaljnjega komunalnega urejanja ter izgradnje prepo-trebnih novih objektov poročali v prihodnji številki.
Seminar za predsednike šolskih skupnosti
Zadnjo soboto je bil v Velenju celodnevni seminar za predsednike šolskih skupnosti, ki ga je pripravilo predsedstvo Občinske konference ZMS Velenje, udeležila pa se ga je tudi čla-
nica predsedstva Republiške konference ZMS, Brigi-ta Kuhar. Na seminarju so podrobneje spregovorili o vlogi in pomenu samoupravljanja na šolah ter o programski usme2-itvi mladinskih ur na šolah.
Večje pravice zavarovancev - višja prispevna stopnja
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV RAVNE NA KOROŠKEM JE NA SEJI, KI JE BILA 4. DECEMBRA, PO SKORAJ PETURNI RAZPRAVI SPREJELA STATUT SKUPNOSTI.
zajDosleni in gmotno ogroženih. Pravijo, cla ne bo otroka, ki ga letos ne bi razveselil dedek Mraz. Lutkarji iz osnovne šole Biba Ročk pa pripravljajo lutkovno igrico »Mucelin in volk«, ki jo bodo predvajali za vse mlade.
Pred novoletnimi prazniki bodo člani krajevnega odbora ZB NOV obiskali starejše in bolne borce ter aktiviste, jih obdarili in čestitali.
V razpravi, v katero so posegli tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov, je bilo poudarjeno, da je statut rezultat dejanskega družbenega dogovora zavarovancev s področja občin Velenje, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Dravograd. Zavarovanci so aktivno sodelovali v razpravi o predlogu statuta in predlagali številne spremembe in dopolnitve določb, ki so jih v večini, tako v komisiji za izdelavo predloga statuta kot na seji skupščine, tudi sprejeli.
Z novim statutom, veljati bo začel s 1. januarjem 1971, bodo uveljavljene tudi večje pravice zavarovancev. Po prvih izračunih, ki so jih posredovali predstavniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ravne na Koroškem na seji skupščine, bi bilo treba za zagotovitev tolikšnega obsega pravic, kot jih določa statut, predpisati prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje v letu 1971 v višini okrog 811 „ (zdaj znaša v poprečju na področju ravenske skupnosti 6,83 11 n). V povečani prispevni stopnji pa niso upoštevane potrebe po obnovi in širitvi zdravstvene mreže in po novogradnjah. Člani skupščine so v razpravi poudarili, cla bi bilo treba čimprej dokončno izoblikovati predlog za višino pri-
spevne stopnje za leto 1971. Ob tem pa se je treba zavedati, da bi zdravstvena služba v primeru, če bi o-stali pri denarju, ki bo letos na voljo za zdravstveno službo, močno nazadovala, saj je treba kupiti novo o-premo, da bi lahko hitreje uvajali sodobnejše načine zdravljenja, pa tudi sicer zagotoviti boljše pogoje za delo zdravstvenih delavcev.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da se stabilizacijski ukrepi ne bi smeli, kot je bil slučaj pred petimi leti, najhitreje in najbolj odraziti v zdravstvu, posebej še iz razloga, ker prispevki za zdravstveno zavarovanje niso obremenitev gospodarstva, pač pa vlaganje v kader. Tega bi se morali večkrat in bolj v popolnosti zavedati vsi.
Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je torej sprejet, določene pa so tudi nove, razširjene pravice zavarovancev. V razpravi so člani skupščine poudarili, da se zavedajo, koliko te nove pravice tudi stanejo. Zato bodo enako zavzeto, kot so sodelovali v razpravah o predlogu novega statuta in ob njegovem sprejemu, sodelovali tudi pri določanju višine prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971.
Predlog srednjeročnega programa telesne kulture v občini Velenje
SPLOŠNI POGOJI ZA RAZVOJ TELESNE KULTURE V OBČINI
Na osnovi resolucije o telesni kulturi zvezne skupščine in tez za pripravo republiškega zakona o telesni kulturi je za razvoj te dejavnosti v naši občini potrebno sprejeti in izvesti naslednje ukrepe:
1.	Pričeti z načrtnim izvajanjem telesne vzgoje v predšolskih ustanovah.
2.	Telesno vzgojo v osnovnih šolah naj' že od 3. razreda naprej poučujejo učitelji telesne vzgoje.
3.	Pouk telesne vzgoje naj bo zagotovljen vsem učencem.
4.	V osnovnih šolah naše občine (predvsem v Velenju in Šoštanju) naj se uvede obvezen pouk plavanja in šole v naravi s poučevanjem smučanja.
5.	Delovnemu človeku — občanu je potrebno zagotoviti kar največjo telesno kulturno izobrazbo.
6.	Omogočiti na osnovi množičnosti razvoj kvalitetnega športa.
FINANCIRANJE TELESNE KULTURE
Financiranje telesne kulture v občini Velenje je pogojeno na sklad za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL, kamor se steka 0,20% od bruto osebnega dohodka zaposlenih občanov za vso društveno dejavnost v občini.
Za realizacijo programa v naslednjih petih letih je potrebno zagotoviti tudi del sredstev iz občinskega proračuna (vzdrževanje objektov), TIS (šolska športna društva), delovnih organizacij in drugih virov (športne stave). Vsa sredstva namenjena telesni kulturi naj bi se zbrala v skladu za društveno dejavnost ali skladu za telesno kulturo.
Za potrebe telesne kulture pri sedanji dejavnosti je potrebnih približno 600.000 dinarjev.
STROKOVNI KADRI
Sedanje stanje strokovnih kadrov po strukturi in kvalifikaciji ne zadošča niti za potrebe šolske telesne vzgoje. Ce bi hoteli v skladu s predvidenim programom, porastom prebivalstva in z razvojem organizacij za telesno kulturo ustrezen kader za pouk telesne vzgoje in strokovno vodstvo v društvih bi potrebovali še:
:— 11 učiteljev in profesorjev za telesno vzgojo za pouk na osnovnih šolah,
gimnaziji in za delo v ŠŠD,
—	4 trenerje z visoko šolo in ustrezno specializacijo za plavanje, atletiko, športne igre in rekreacijo,
—	10 amaterskih trenerjev z ustrezno izobrazbo za delo v klubih.
OBJEKTI ZA TELESNO KULTURO
Objekti za telesno kulturo so nedvomno pomembni za razvoj te dejavnosti. Slovenski popre-ček je 3,06 m2 koristne površine na prebivalca. Po sedanjem stanju pa imamo na voljo 77.000 m2 odprtih in 7.000 m2 pokritih površin prostorov namenjenih telesni kulturi, kar znese komaj približno 2 m2 na prebivalca.
Da bi do leta 1975 dosegli normativ 3 m2 na prebivalca bi potrebovali:
—	6 telovadnic pri šolah,
—	športno dvorano za društva,
—	letni plavalni bazen,
—	strelišče,
—	športno rekreacijski pouk (z igrišči za tenis, odbojko, košarko in mali nogomet),
—	smučarske vlečnice,
—	šolski športni pouk za potrebe telesne vzgoje gimnazije, RŠC in obeh osnovnih šol v centru mesta.
Pri izgradnji športnih objektov naj bi se upošteval naslednji prioritetni red — smučarske vlečnice, letni bazen, strelišče, telovadnice, športna dvorana, šolski športni pouk in športno rekreacijski pouk.
TEKMOVANJA
Sistem tekmovanj mora biti prilagojen potrebam in pogojem v občini. Poseben poudarek velja tekmovanjem ŠŠD v občinskem merilu. Športni klubi v občini pa naj se vključujejo v že obstoječa medobčinska, conska in republiška .tekmovanja. V osnovi naj bi se množična tekmovanja odvijala na občinskem nivoju, navzven pa naj bi nastopale le kvalitetne ekipe.
PROPAGANDA
Preko dnevnega tiska, predvsem pa šaleškega rudarja, informirati občane o dejavnosti telesnovzgoj-nih organizacij, o potrebi in koristnosti telesne vzgoje in rekreacije za zdravo življenje občanov in spremljanje tekmovalnih dosežkov.
Izdelati vsakoletno publikacijo o dejavnosti in dosežkih na področju telesne kulture v občini Velenje.	KONEC
velika zmaga velenjčanov
V drugem kolu I. slovenske lige so se v Ljubljani pomerili med seboj Ljubljana, Velenje in Impoi iz Slovenske Bistrice.
Velenjski judoisti so pripravili v dvorani Tivoli veliko presenečenje, ko so visoko premagali ekipo Impola z rezultatom 5:1 (38:10). Najbolj se je izkazal Hlastec, ki je gladko premagal večkratnega državnega prvaka in reprezen-tanta S. Topolčnika.
Smučarji so začeli z delom
Smučarski klub Velenje je za začetek smučarske sezone sklical sestanek s perspektivnimi mladimi smučarji in njihovimi starši. Vodstvo kluba je seznanilo prisotne s programom dela, treningi in tekmovanji. ki jih bo organiziral klub in z udeležbo mladih smučarjev na smučarskih tekmovanjih v bližnji okolici, predvsem na tistih, ki veljajo za kategorizacijo. V pretekli
ŠAHISTI SO ZELO AKTIVNI
V mesecu novembru je šahovski klub Velenje priredil kar tri brzopotezne turnirje.
Na prvem je nastopilo 8 ša-histov, zmagal je Jamnik s 13 točkami pred B. Brešarjem 9 točk in Vedenikom 8,5 točk. Na drugem je sodelovalo 12 igralcev. Najboljši so bili Godec 9 točk. Jamnik in B. Bre-šar 7,5 točk. Kar 16 šahistov se je pomerilo na tretjem turnirju. Prvo mesto sta si delila B. Brešar in Jamnik z 12 točkami, tretji je bil Godec z 10,5 točk. četrto in peto mesto Pa sta si delila Primožič in inž. Prevalnik z 9,5 točkami.
Sahisti so odigrali tudi dvoboj med ekipo RSC in šahovsko sekcijo Velenje. Zmagala je šahovska sekcija z rezultatom 7,5 : 4.5.
Za šahovsko sekcijo so zmagali: Boris Brešar, Drev, La-buz, Vilič, Ivan Hojan. Ludvik Hojan in Vedenik. Za ekipo RSC so zmagali: Lipnik, Mori. Zagorc in Bola. Neodločno se je končala partija Godec : Tavšič.
V. P
Uspeh plesne dvojice
Trofenik - Sulek
Dejavnost plesno športnega kluba Velenje je v polnem razmahu. Blizu 200 mladih plesalcev vneto vadi pod vodstvom naše najboljše plesne dvojice Verene Trofenik in Draga Šu-leka v avli osnovne šole Miha Pintar Toledo. Poleg tega pa Trofenikova in Sulek uspešno nastopata na domčih turnirjih in v tujini.
Na plesnem turnirju v Mariboru. kjer se je zbralo 26 najboljših plesnih dvojic Slovenije (med njimi tudi tri iz Ve. lenja, sta prvo mesto in pokal Maribora osvojila večkratna državna prvaka Trofenik — Sulek. ki nastopata za velenjski klub.
Te dni pa sta se naša plesalca vrnila iz Zvezne republike Nemčije, kjer sta na dveh velikih mednarodnih plesnih turnirjih v Miinchenu in Kaiserslauternu zastopala barve Jugoslavije. Z uvrstitvijo v finale med šest najboljših sta ponovila uspeh, ki sta ga dosegla že v Berlinu (NDR) letos meseca oktobra v zelo močni mednarodni konkurenci. To je doslej najboljši uspeh Jugoslovanov na mednarodnih plesnih prireditvah zunaj domovine.
Ob tej priliki želimo plesalcema Vereni Trofenik in Dragu Suleku še vnaprej kar najboljše uvrstitve, saj njuni nastopi reprezentirajo tudi mesto Velenje.
Ostali rezultati dvoboja Sebanc : Firer 0:0 Tanšek : Rebernak 1:0 (7:0) Pugelj : A. Topolčnik 1:0 (7:0) Skripač : Dragič 1:0 (7:0) Gostiša : Prelog 1:0 (10:0) Usar : Stern 1:0 (0:10)
V drugem srečanju pa so izgubili srečanje z ekipo Ljubljane z rezultatom 5:1 (42:10). Zmago za Velenjčane je dosegel Gostiša. Skripač pa je dosegel neodločen rezultat. Ira-pol pa je premagal Ljubljano z rezultatom 4:3 (25:24).
sezoni si je priborilo kategorizacijo 8 mladincev in pionirjev. Smučarski klub bo nabavil tudi nekaj tekmovalnih smuči po znižani ceni.
Preteklo soboto so organizirali prvi trening z urejanjem proge za smuk na Paškem Kozjaku. 26 smučarjev, predvsem pionirjev, je očistilo in razširilo skoraj 1.000 m dolgo progo na kateri vsako leto klub priredi spominsko tekmovanje v počastitev pohoda XIV. divizije — »smuk za partizansko puško«.
Tudi v Belih vodah so smučarji uredili smučišče — postavili vlečnico tako da je vse nared. Ce bo dovolj snega bo v Belih vodah 26. decembra prvo tekmovanje v veleslalomu v letošnji sezoni.
•	Martin MULEJ, roj. 1942, delavec iz Paške vasi št. 21 in Marija Hrastnik, roj. 1950, delavka iz Skornega št. 24;
•	Janko ARISTOVNIK, roj. 1944, strojni ključavničar iz Velenja, Partizanska 17 in Olga CUJES, roj. 1943, uslužbenka iz Šaleka št. 56;
•	Božidar PRIVSEK, roj. 1948, delavec iz Velenja. Šaleška c. št. 19 in Nevenka LAH, roj. 1954, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 1;
•	Franc PODBEVšEK, roj.
1949,	pleskar iz Velenja, Tomšičeva 31 in Marija ZEP, roj. 1952, delavka iz Velenja, šer-cerjeva c. št. 6;
•	Andro MESARIC, roj. 1934, zidar iz Slatine pri Celju št. 3 in Jožefa POČIVALNIK, roj. 1932, delavka iz Slatine pri Celju št. 3;
•	Adolf KRUŠIC, roj. 1942, rudar iz Velenja, Tomšičeva c št. 25 in Majda RUMEZ, roj!
1950,	delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 25;
•	Štefan OSTIR, roj, 1946, električar iz Velenja, Tomšičeva c. št. 27 in Mihaela PUN-GARTNIK roj. 1949, uslužbenka iz Velenja, Slandrova c. št 12;
•	Franc GAŠPER, roj. 1895, upokojenec iz Velenja, Celjska cesta št. 81 in Ana PUC, roj. 1912, delavka iz Topolšice št. 94;
•	Božidar KOPRIVEC, roj. 1948, rudar iz Velenja, Jenkova cesta št. 16 in Anica PINTA-RIC, roj. 1949, delavka iz Velenja, Jenkova cesta št. 16;
•	Vendel BELEC, roj. 1942, rudar iz Pesja št. 63 in Martina ZACIRKOVNIK, roj. 1952, gospodinja iz Pesja št. 63;
•	Viktor JAN, roj. 1946, mizar iz Bevč št. 21 in Rozalija POTOČNIK, roj. 1952, poljedel-ka iz Raven št. 60;
•	Ivan BOZlC, roj. 1946, šofer iz Družmirja št. 67 in Ljudmila DERMOL, roj. 1951, kro-jačica iz Družmirja št. 67;
•	Peter Dimitrij MRAVLJAK, roj. 1927, zdravnik iz Maribora, Kosarjeva 14 in Breda Marija ARKO, roj. 1928, farmacevt iz Maribora, Tomšičeva 14;
NOVOPOROCENCEM ISKRENO ČESTITAMO!
ISIMIRVTHI
—	Marija DREV, kmetovalka iz Lokovice št. 19, stara 72 let;
—	Franc BERLAVCNIK, invalidski upokojenec iz Ravn št. 78, star 76 let;
—	Stjepan TEPEZ, ključavničar iz Lipinjaka št. 90, star 23 let;
—	Jožefa ŠOŠTER, uslužbenka iz Celja, Ulica Prekom. brigade 22, stara 40 let;
prodam
• Kanarčke vsqh vrst prodam.. Anton Sopolšek, Tomšičeva 1, Velenje.
NADOMESTNA CESTA ODPRTA
Pred dnevom republike so izročili prometu drugi del nadomestne ceste med Šoštanjem in Velenjem. Cesto je financiral velenjski rudnik, ker je bila prejšnja zaradi izkopavanja lignita že skorajda neprevozna
V Šoštanju so morali podreti štiri stanovanjske hiše, zato pa je trasa nove ceste speljana mimo mestnega središča. Uredili pa so tudi vozlišče z Aškerčevo cesto
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografi) ne vračamo — Tisk in kliče ji: Cetis Celje	'
SINDIKALNI SESTANKI V VEGRADU
V dneh od 29. do 26. no-	lovcu in Beogradu. V ino-vembra so bili v SGP »Ve- zemskem sektorju v Wies-
grad« sindikalni sestanki v	badenu pa je bil sestanek sektorjih v Velenju, Kar- 6. decembra.
TVD PARTIZAN ŠOŠTANJ
vabi na
Silvestrovanje


v domu Partizana, na starega leta dan
Igrali bodo FANTJE TREH DOLIN
Vstopnina 25,00 dinarjev
Prostor si lahko rezervirate od 15. decembra dalje pri tov. Kokotu, v knjigarni Cankarjeve založbe.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očka, sina in brata
EDIJA LAMOTA
se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu RLV, sindikatu RLV, rudarski godbi, sindikatu ERE, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in darovalcem cvetja, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala ing. Gustiju Terglavu in kolektivu Na-me za vso pomoč v težkih in bridkih trenutkih.
Žalujoči: žena Anica, sinek Simon-ček, mama, ata, bratje, sestre in družina Podpečan
Delavci so razpravljali o smernicah razvojnega programa podjetja za "obdobje 1971 do 1975, o problematiki v podjetju, o delu v zimski sezoni, podrobneje pa so obravnavali plan dela za leto 1971. Na koncu so volili svoje delegate za občni zbor sindikata.
Smernice razvojnega programa podjetja je obširno razložil direktor Janez Basle. Posebej je poudaril, da so to samo smernice za sestavo plana, ko pa bo ta sestavljen, ga bodo obravnavali vsi člani kolektiva.
Razprava o problematiki podjetja jc bila povsod precej živahna in je zajemala tematiko od mehano-opremljenosti, ki se mimogrede povedano, vedno bolj zboljšuje, preko izplačila nadomestila za K-15, pa do prehrane v delavski menzi. Prav tako so bili člani sindikata seznanjeni s sklepi konference medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev, kjer je bil posebej zanimiv sklep, da osebni dohodki v naslednjem letu ne smejo biti nižji od 800 din.
Vodja komercialne službe jc udeležence sestanka seznanil s planom dela v zimski sezoni. V tem času bo »Vegrad« delal v Pri-inorju in sicer v Portorožu, morda pa tudi v Pore-ču, Opatiji in Cavtatu.
Na koncu je treba omeniti, da so bili sestanki ze- • lo dobro obiskani, škoda je le, da podjetje v Velenju pravzaprav nima primernega prostora za tako množične sestanke, saj je klubski prostor v delavskem naselju premajhen in ni mogel sprejeti vseh, ki so se sestanka želeli udeležiti.
H. P.
0 politični in InesreČeT?^ samoupravni aktivnosti mladih
V sredo, 16. decembra bo v Velenju II. volilna konferenca občinske organizacije Zveze mladine
Prihodnji teden se bodo zbrali predstavniki mladih iz Šaleške doline na TI. volilni konferenci občinske organizacije Zveze mladine Velenje, na kateri bodo podrobneje spregovorili še posebej o politični in samoupravni aktivnosti mladih, izvolili pa tudi novo občinsko vodstvo Zveze mladine Velenje.
Na konferenci naj bi, med drugim, ocenili vsebinsko spremenjeno, novo, delovanje Zveze mladine, pri čemer bi bilo treba ugotoviti, ali je bil dosežen pri delu napredek in ali je postala Zveza mladine v šaleški dolini bolj množična in samoupravna organizacija mladih. Ugotavljati je mogoče, da so mladi še zmeraj premalo vključeni v razna aktualna dogajanja v naši družbi, zato bo treba v prihodnje dejavnost popestriti in hkrati okrepiti tako, da bo mlade čutiti prav povsod.
•	PREHITRO V OVINEK
ANA PIRMANSEK iz Plešlv-
ca 2, je 18. novembra peljala z osebnim avtomobilom MS 79-86 iz Velenja proti Plešivcu. V Skalah je pripeljala z neprimerno hitrostjo v nepregledni ovinek. Obrnilo jo je na bok nato pa je avto zdrsnil v obcestni jarek. Voznica in sopotnica se nista poškodovali. Na avtomobilu je za 7.000 din škode.
•	SKRAJNO PO DESNI
Iz Saleka proti Velenju se je 25. novembra ob 18.30 pravilno Peljal po desni strani ceste z mini mopedom IVAN SKORN-SEK iz Saleka 48. Ker pa je vozil skrajno desno je zadel SLAVKO PECOVNIK iz Bevč 24. ki je šla pravilno po levi strani ceste. Pečovnikova je padla Po cesti in dobila pretres možganov, odpeljali so jo v bolnišnico.
•	TRČILA V KRIŽIŠČU
V križišču Celjske in Šaleške ceste sta 26. novembra ob 12. uri trčila voznik IVAN KAVCIC iz Klanca 57, ki je vozil traktor in STANE TURK iz Celja. Ljubljanska c. 8, z osebnim avtomobilom CE 280-59. Kavčič je zavijal v križišču levo na Šaleško cesto, vendar je imel pokvarjene smerne kazalce. Turk pa ni u-pošteval neprednostnega znaka in sta v križišču trčila. Na osebnem avtomobilu je škode za 900 dinarjev.
> IZSILJEVAL NOST
JE PRED-
24. novembra ob 8. uri je vozil po Prežihovi cesti z osebnim avtomobiolm MB 406-74 Drago SULEK iz Velenja. V križišču s Prešernovo cesto Pa ni upošteval neprednostnega znaka in je izsilil prednost vozniku avtomobila CE 313-51 VINKU SAFRANU iz Presarij 21. Voznika sta trčila, na vozilih pa je škode za okrog 2.500 dinarjev.
' POŠKODOVANA NIC A
SOPOT-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža očeta in brata
Baltazarja Pristovška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili n.T. njegovi zadnji poti.
Prav tako zahvala zdravnikom velenjskega zdravstvenega doma za njihvo skrb med boleznijo, sosedom in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pavla, sin Edo z družino, sin Stanko, sestre Marija, Anica, Angela in Pavla ter ostalo sorodstvo
•	UMRLA NA KRAJU NESREČE
Po cesti Velenje—Arja vas se je peljala s kolesom IRENA REDNAK iz Prelske 33. V čr-novi je pripeljal za njo voznik osebnenga avtomobila CE 261-41 ANTON KITEK iz Zabuko-vice 55 in jo zadel v zadnji blatnik kolesa ter jo rinil naprej. Kolo je obviselo na sprednjem odbijaču, kolesarka pa na avtu. Ko pa je voznik zavil v levo, je kolesarko vrglo s pokrova in je bila na mestu mrtva. Na kolesu in avtomobilu je za 1.000 din škode.
•	VOZNIK TOVORNJAKA ZADEL OSEBNI AVTOMOBIL
Na ceste Velenji—šoštanj sta pri odcepu za tovarno Gorenje 23. novembra ob 5.55 trčila voznik tovornega avtomobila MB 413-00 VIKTOR POGO-REVC iz šmartnega 43 in A-DOLF VERDNIK iz Velenja, Šaleška cesta 19. Promet je urejeval semafor, vendar je voznik tovornjaka spregledal rdečo luč. Tovornjak je osebni avtomobil porinil ob steber reklamne table. Voznik Verd-nik je dobil poškodbe na prsnem košu in je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. Na osebnem avtomobilu je škode za 1.500 dinarjev.
•	PREVRNIL SE JE NA STREHO
EMIL SEVCNIKAR iz LOko-vicc 118 je 13. novembra ob 21.30 vozil osebni avtomobil CE 332-82 po cesti Slovenj Gradec — Velenje. V Paki ga Jc zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v hrib in se je vozilo prevrnilo na streho. Na vozilu je za okrog 2.000 din škode.
•	TRČILA ZARADI MEGLE
Zaradi goste megle, je 1. decembra ob 20.10 v Pesju voznik osebnega avtomobila JOŽE VIHER iz Kavč čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil JOŽE VUNDERLE iz Šoštanja, Kajuhova 5. Pri trčenju je bil poškodovan voznik Jože Viher in njegovi sopotnici Pavla Vedenik in Angela Borovnik. Na obeh vozilih je za okrog 7.000 dinarjev škode.
Iz Arje vasi proti Šoštanju je 24. novembra ob 10. uri vozil tovornjak CE 222-35 FRANC LEBENICNIK iz Okroga 19. V križišču Celjske in Šaleške ceste pa je trčil vanj voznik tovornjaka MARJAN KRENKER iz ZavrS 99, ki jc pripeljal po Celjski cesti iz starega Velenja. in ni upošteval znaka nimaš prednosti, kot tudi ne desnega pravila. Pri trčenju je bila poškodovana sopotnica v Krenkerjevemu avtomobilu FRANČIŠKA JESENICNIK iz Ljubnice 11 in so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, škode na vozilih je za okrog 20.000 dinarjev.
• Z UKRADENIM MOPEDOM POVZROČIL NESREČO
MIRKO TIC iz Arnač 2, je 24. novembra ob 11.50 vzel pred zdravstvenim domom v Velenju nezaklenjen moped CE 70-672. V križišču Šlandrove in Kosovelove ceste je opazil gručo otrok in jim dal zvočni signal. Otroci so se razbežali. padel pa je 2-letni JADRANKO COLIC z Velenja. Slandro-va 13. Mopedist je zadel otroka, ga porinil naprej po cesti in tudi sam padel. Otrok je dobil le lažje poškodbe, na vozilu pa je za 50 din škode.
PRVI
SEMINAR
Organizaciji Zveze mladine in Zveze komunistov z Rudnika lignita Velenje sta pripravili v nedeljo, 6. decembra, prvi seminar za mlade aktiviste Zveze mladine in Zveze komunistov iz te delovne organizacije. Seminar sodi v program družbeno-ekonomskega u-sposabljanja aktivistov, govorili pa so o tem »Kakšna je naša delovna organizacija« in o »Medsebojnih odnosih v delovni organizaciji«.
...............................................................................................................................................II1111II111M.....111111 i! 1111 (11111II; 111H11J M1 ti: iiIH i I! M M H111111MII11.....1111II11111) M11II11111MIIII111 (11111111111 i 11111 i 11111M i 111M11M M M1111111HII111 f f II11111111MI f M H11 > 11! m'
ZGRAJENA NAJVEČJA TOVARNA NAKITA — V Majdanpeku so zgradili največjo domačo tovarno za izdelavo zlatega nakita. Zatem, ko so v rudarsko-topilniškem bazenu Bor vložili precejšnja sredstva za raziskavo in predelavo plemenitih kovin, so kupili najmodernejšo opremo za svojo prvo predelovalno tovarno, ki so jo zgradili v 3 mesecih. V novi tovarni bodo izdelovali zlat nakit svetovne kakovosti. • TEMNOPOLTA LEPOTICA — Na nedavnem tekmovanju v Londonu, pri katerem so sodelovale najlepše predstavnice večine držav z vsega sveta, jc dosegla naslov »miss sveta« predstavnica zahodnoindijskega otoka Grenada (Mali Antili v Karibskem morju) devetnajstlet-na Jenifer Hosten. Jugoslovanska predstavnica Tereza Djelmiš se je uvrstila med 15 finalistk. Za zmagovalkini družici sta bili izvoljeni Južnoafričanka in Izraelka. • VODNA STIHIJA NA DJERDAPU — Na romunskem delu gradbišča hidroelektrarne »DJERDAP« je vodna stihija prebila pregrado in potopila gradbeno jamo druge faze ter tako ogrozila že zgrajeno elektrarno. Ob veliki požrtvovalnosti gradbenikov in delavcev je bil preprečen vdor vode v elektrarno, s tem pa je bila preprečena tudi velika
materialna škoda. V zadnjih šestih letih je bila to najnevarnejša situacija, ki pa so jo delavci na HE premagali.