Letnik "V. "V Gorici, dn6 1£*. julija 1897. Številka, dl. JL ..Primorski List" izhaja vsaki 1., lO., in SO„ dan v mesecu. Cena. za celo leto I gl. 50 U., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. LIST Uredništvo in uprarništio mu je v Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in na' znanila po pogodbi. n- ■ ir Vse za vero, dom, cesarja; ]r . tr Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konzorcij ^Primorskega Lista“. Tiska: II i 1 a r i j a n s k a tiskarna. Nekaj črtic o smrti in pogrebu prezvišenega pokojnika, kneza in nadškofa goriškega A L () J Z I J A! Težko _se ja ločiti od če nam jo ugrabi neusmiljena smrt in jo zakrije našim očem temen grob, še zmerom in zmerom si ljubeče srce ustvarja nodobo ljubljenega ranj- "! j: podstavlja, oživlja v domišljiji in zbuja ob njej vse ljubeznjive, prijetne spomine iz ravno preminulega življenja. Taka ljubljena oseba je bil tudi ocjuniaLyeiŽini i)aših pri-morskrHTSlo vencev — ~mTk oi i i i k “nadsRof Alojzij ! O, da!če~T)Tse kateri-bralec teli vrstic utegnil manj Tepo, pa krivično soditi o prevzvišenem pa tudi preplemenitem pokojniku, naj si blagoizvoli vzeti k srcu to dejstvo : da je v_se slovensko časopisje brez razlike na barvo jedrno, da objokovani Alojzi), naš nadškof, so bili svet škof. Kakor škof-svetnik pa so delali vsikdar iz globokega svojega prepričanja, da bi v tem ali onem slučaji utegnili zabra-niti veče zlo oziroma storiti dobro stvar. Zato pa proč, o dobro naše slovensko ljudstvo, proč s klevetami. Spoštuj sveto osebo, in sveto prepričanje in sveto delovanje pokojnika. Glej na svojega škofa-rojaka, kakor Ti ga. danes slikamo. Bil je sama ljubezen, in narnatanja vestnost. Oj, bodi prepričan: da v tem pokojniku nikdar ni bilo in ni moglo biti za d o /žm&Jmvice, Vsegavedni seveda niso bili niti naš rajni prevzvišeni nadškof in zato so vsekako utegnili sem ter tje biti manj prav podučeni oziroma inforrnovani, ali o tem ne bodo odgovarjali oni® uiti jili ne sme kdo soditi. Eliti—ie gotovo ! Pmt.i svoii vest.i niso nikda.r storili kakega lavnega korakal Zato ohranimo svojemu svetemu zamrlemu nadškofu svet, neumrljiv spomin ! Spominjajmo se ga zlasti v molitvah... Da bi”se to še gotoviše zgodilo, prinašamo danes nekaj podrobniših črtic o smrti iu pogrebu pokojnega knezo-nadškofa Alojzija. Knezonadškof Alojzij na Dunaju. V zavodu dr. Svetlina je bil naš ljubljeni nadvladika. Od tam so dohajala v dežel narnriietniše vesli o stanju prezvišenega bolnika. Skoja gotovi so bili zdravniki, da ozdravi v toliko mesecih: goTovismo bffi z njimi in resnično veseli o teli naduh tudi mi ! Ali vže v četertek t. j. po dobrem tednu, so bili prikrajšani trije in še več mesecev v toliko ur, oj toliko zadnjih trenotkov prezvišenega našega nadškofa. Kaj si je domišljalo, vsled one presenetljive novice, ki se je raznesla po bliskoma po našem mestu in daleč po okolici o prečudno slabotnem stanji nadškofovem, naše priprosto ljudstvo, pustimo ; samo to prosimo: da vsa ono, kar se je govorilo ozir. se zmerom izmišlja in dalje trosi je vse samo bujna domišlija, pa nič drugega! — Kes pa je, kar je brzojavil v Gorico naš rojak preč. g. Dr. Sedej, kakor sledi: Minoli četertek je pal nadškof v omedlevico, srce je jelo ponehavati. Umirajoči, je—ponori l seboj, da se. čuti jako slabega. molil \e latinsko I)eli so ga v sv. olje, ker radi bljuvanja ni mogel prejeti sv. popotnice. Ob 3'U pop. j». mirno izdahnil! Ob 11 uri po noči so prenesli krsto v mrtvašnico pri cerkvi Marijinega rojstva na Rennweg-u. Nune so neprenehoma molile ob krsti. Obličje ranj-kega jasno: jutri bodo morda balzamovali truplo ! Dr. Sedej. In res, v petek so mazilili truplo pokojnika nadškofa in ob' 5'It zvečer so je prepeljali s šesterimi konji v mrtvaškem vozu do župne cerkve v Erdbergu, kamor spada zavod dr. Svetlina. Molitve ob krsti zvršil je prezvišeni nadškof dr. Angerer ob obilni asistenciji. Župna cerkev sv. Petra in Pavla v Erd-bergu je precej majhna za več tisoč tamošnjih župljanov in ker so se ti v ogromnem številu udeležili mrtvaškega sprevoda, morala je policija varovati prostore za odličniše gg. in slovenske spremljevalce. Prisotni so bili milostni škof dr Zannoni in prošt iz Šibenika; dr. Pfluger. tajnik kardinala Gruše; tajnik papeževega nuncija insgr. Montagnini; dr. Sedej, dvorni kapelan ; ministerijalni tajnik dr. Laharnar; predsednik podpornega društva za slov. velikošolce dr. Pukl; slovenski profesor dr. Primožič; msgr. Jančar; tajnik Zamparo ; škriptor dr. Simonič; šolski bratje, menihi itd. itd. Župna cerkev je bila vsa lepo v črno opravljena. Ko so tam truplo nadškofovo dvakrat blagoslovili, so je odpeljali mej zvonenjem v mnogih cerkvah na južni kolodvor, od koder se je peljalo v Gorico. Truplo nadškofovo v Gorici. Kedaj dojde truplo v Gorico, se ni za trduo vedelo niti v »oboto o poldne, ko smo pršeli od milostnega kapitularnega vi- kanja msgr. Jordana poročilo, da se bode to zgodilo v nedeljo ob io uri zjutraj. Pozneje pa -je-dešlo novo poročilo, ko je bil naš list vže dotiskan, da truplo dospe v Gorico šele ob 6'/s zvečer. pp nvov on i rt tvrliln el *\ Vw» a r> v»n i n r\ Ir ,-»1 n A ■»» aimi r\ VT TT *> „ I/ l- ~ w •> w » . .. , - - .............. -- i ten. vendar se je zbralo tisoče ljudstva iz vseh stanov ob postaji. Na peronu bilo je mnogo odlične gospode, duhovske in posvetne. Tam je čakal tudi naslovni nadškof milostni msgr. Glavina ; ves kapitelj s kapitularnim vikarjem in številnimi mestnimi ter okoličanskimi duhovniki. Ob 6‘A dospel je brzovlak s^.t.rnploffi v_zadniem vozu, ki je bil zaznamovan s križem. Ta voz so odpeli od ostalega vTaka^ga odprli in videli smo sredi črnili preprog — velik lesen zaboj, v katerem je bila krsta. Ko se je zaboj odprl in je mestni fizik potrdil, da je vse v redu, vzdignili so rakev in jo prenesli na mrtvaški voz, potem pa peljali naravnost v nadškofijsko palačo. Milostni msgr. Jordan opravil je De profundis in nato se je začel žalni, (oj, kateremu se ni trgalo srce, in rosilo oko solza sočutja ), prežalni sprevod... Spredej so šli vsi bogoslovci iz osrednjega semenišča; za njimi in pred mrtvaškim vozom msgr. Jordan; okrog mrtvaškega voza zopet bogoslovci s svečami ; za vozom pa tajnik Zamparo, nadškof ftl*yi]ia. in mnogo drugih v l^4^j^OJWutH?o4lriiiif;Iia' *r;*v\yieJtuuiUc e-delavke je n^Ula^Lsak^gosjia. Zapazili smo visoke . dostojanstvenike, kateri so prišli, vročit^pokojnemu zadnji pozdrav. Tako, je bilo dokler se ni približaj čas, da izroča zemlji zemeljske o-stanke. Iz vseh krajev dežele je prihitelo dobro ljudstvo, da se poslovi od svojega pastirja-očeta- • •' I . . ■! V • : it Pogreb. Pogreb nadškofa pa j« bil nekaj, zares veličastnega, presunljivega. Pravijo, da še nikdar ni bilo tolika mhožica v 'Goriai pri pogrebu in daila tudi takega reda pri tnki množici .niso pričakovali. Častno obojno : i$a nadškofa in za verno ljudstvo, ki je bilo nsifhU.p sfr. aLi-vengkib..-knajev agroinno - sievilao prir satira:----- V sredo t. j. včeraj zjutraj pa so se sešli ob, 8 uri v semeniški kapeli: nadškof Glavina, škofje : Mahnič, Flapp, Šterk ; prošt Klofutal' s kanonikoma dr. Elbertom in Kalanom ; kapiteljski vika-rij Jordan s kanoniki in kornimi vika-riji ter nad 300 duhovnikov ozir. bogoslovcev, redovnikov ki so šli v sprevodu iz semenišča do nadškofijske palače, kjer je osem duhovnikov vzdignilo rakev prezvišenega pokojnika, potem pil se je vršil žalni sprevod v naslednjem redu: 1. Asyl, 2. Sirotišnica, 3. Gluhonemi, 4. Goriške ljudske šole, 5. Malo semenišče, 6. Mestna godba, 7. Vzajemno podporno društvo, 8. Moške bratovščine, 9. Družba sv. Vincenca Pavlj, 10. Cir-colo Cattolico" 11. Oo. redovniki, 12. Pevci iz stolne cerkve, 13. Bogoslovci, 14. Posvetna duhovščina, 15. Profesorji bogoslovja, 16. Stolni kapitelj in škofje, 17. Pontifikant, 18. Rakev, 19. Sorodniki; služništvo in gg. iz knezoškofij-ske pisarne, 20. c. kr. politične oblasti, 21. Glavar in deželna zbornica, 22. Županstvo, 23. Kupčijska zbornica, 24. Vojaški oblastniki, 25. c. kr. civilne oblasti : c. kr. sodnijske; c. kr. finančne; c. kr. poštne i. sd. ; c. kr. gimnazij; c. kr. realka ; c. kr.pripavnica ; 26. Odvetniška zbornica, 27. Deželna kmetijska družba, 28. Lekarnarji, 29. Ognjegasei, 30. Meščani, 31. Veterani, 32. Družba katoliških za gospej, 33. Družba otrok Marijinih, 34. Meščanska ženska šola, 35, Mestne ljudske ženske šole, 36 Gluhonemi, 37 Sirotišnica „Gontavalle“, 38. Zavetišče sv. Jožefa, 29. Usmiljenke .... (Kje pa. jo ostala slogipa šola, slovensko delavsko podporno društvo, Sloga i.t. d.? Na vsporedu jih ni ! Ali-nm^tako^-pre'd-ratfi? A1 1qsm^aittjjjrivi? Prosimo pojasnila !! (Dp. uredništva# Mej petjem „Miserere“ se je pomikal sprevod po Travniku in Raštelu do stolnice. Na straneh nedogledna množica. TL oktfti vseh hiš so bile razobešene žalne črne jblTjnogm ŠteThi plinovih luči j istotako zjpvrtLz črnobelimipajčoTaiii, vSČ plinove luči so gorele : z mnogih liiš so vihrale dolge/črne" zastave. Vmes pa je množica stala žalno-tiho, zgledno mirno.... ]q-iklmij*jp se. r;.l-vi — kedar so jo nesli minio. — V stolni cerkvi. Ob 9. uri smo dospeli v cerkev, Kako žalosten vhod! Zvonovi, kateri i.j tolikokrat slovesno pozdravljali ueid-jiastj^nr, ko je dohajad7~fla opravlja svojo višepastirsko službo, so mi o peji, saj pri-nesli so ga mrtvega takrat v njegovo stolnico Duhovni sinovi, kateri so v ečkrat v slovesnem sprevodu spremljali svojega očeta so danes na ramenih nesli težavno breme. — V cerkev niso pustili drugih, kakor samo gospodo in meščane. Čudimo se, da niti « okoličanskih gg. učiteljev, ki so istega : dne dali prosto svojim učencem in se polnoštevilni udeležili pogreba — niso * dovolili ustopa v cerkev ! ? Sveto mašo je daroval msgr. škof Dr. Flap|)Tv~p)csbiterju~ so prisostvali ostali škofje, oba prošta ; stolni kapitelj ; došli kanoniki, dalje Rinaldini, dvorna svetnika Krekič in Bogizig. /j! a*ln|p ^^tpj^isl.vpiiike jrt .hilo napravljenih mikaj šedežev pred stopnicami v presbiterij, kier.sta bila na prvem odličnem mestu deželni glavar groiČoro-nini in dr. Anton, Gregorčič. kat si ie marsikdo utegnil misliti mej sveto mašo ? Koliko spominov se je vzbujalo v duši onega, ki ji le kedaj videl in gledal pokojnega nadškofa pri kaki pontifikalni maši... In On, ki je bil že sicer kakor engeJj, v cerkvi pa in pred oltarjem kakor Seraf, ali Kerub.. On ... ležal.... je pa žalostnem mrtvaškem odru.... Kdo bi preštel vse solze, ki so rosile iz očij vsakteremu duhovniku; kdo naj bi preštel globoke vzdihleje sožalja in ljubezni do pokojnika, ki so se kradli iz užaljenega si ca piisotnikom? -r- Red in mir, sloyesno-resna tihota yl«dala je v cerkvi. Po končani sv. maši nastopil je vže obče znani, slavni govornik, predstojnik družbe Jezusove o.Pavisič na propoved-pico in v izbranem, govoril —• naslikal značaj, delovanje, vriine pokojnika. Mii io pokojnik, kakor je jinl^al ypvnniik : Nedolžna žrtev svoie Ako nam bo mog^cd" 'o bja v i m o izborni govor v Celoti - v hvaležen spomin na blagega n adškofa. Za danes le nekaj potez. Kesua tihota, presenečenje vlada a to glasneje govori, kakor plakanje. Stojimo finovi ob mrtvaškem odru očeta katerega je prerano iztrgala iz naše srede njegova ; — vestnost, pred nami leži — žrtva svoje vesti. Vž&. nmli_otrok, obdarjen z ' izrednimi zmožnostmi, IcajzalJe ono -r«- ilhuiuBinst, ki ga je spreljala v___vsaii f njegovih poznejšjh stanovskih položajih. Zraven dušnih zmožnosti, krasila ga je vedno^mniižnost in po&ebna-ljubgznjvnst. Ta je bila dika Alojziju dijaku, bogoslovcu, ga ni zapustila, ko je napravil da Dunaji doktorske izpite, ko je bil profesor, jU^r-oaeb*-^=_Jtwez«-Jn_--imaiškof. Branil se je visoke službe, ker dobro je poznal odgovornost, in sprejel je težko breme le iz pokorščine. — Večkrat je prosil sv. Očeta naj mu je odvzame ; takp tudi kraf.kfl-P-cail žalostnjiJiai-astrofo. — Vrline, kakor jih je z mojstersko besedo opisal je nemogoče dopovedati. Vdem : kftezrvnaaiMftd^ujnrl — vjjbfig. Radodarnost njegovo ni poznala meje in vendar — navadno jo je poznalo le nekaj zaupnih oseb — še obdarovani ni vedel odkod mu je dospela pomoč. — Ko se je zgodilo kaj v škofiji — kdo je hitel pred križanega Izveličarja in mučil, izpraševal svojo vest — ali ni on tega kriv — on kateri ni poznal hudobije in zlobnosti. r£o mu je rahlo zdravje krhalo to mu je k riulIcrTto t i pZSlek.^icei1 pa~>šalC~krjFJte(Iad~Tnr ž njim dotiki zna ceniti njegovo izredne prednosti. Res žrtva svoje vesti — ali prijetna Bogu, ker iz pokorščine in gotovo vživa zato plačilo. Na pokopališču. Po govoru so blagoslovili truplo. Najprej so je blagoslovili msgr. škof Flapp ; potem msgr. Šterk ; msgr. Mahnič ; prošt Jordan, nadškof Glavina. Nato so povzdignili duhovniki rakev in sprevod se je zvršil mej petjem „Benedidusu. Ljudstva je bilo tudi sedaj zbranega premnogo, posebno še na starem pokopališču.. Škofi in dostojanstveniki gredo v kapelico; rakev vzdignejo iz voza in duhovniki, zlasti oni iz dežele, katerim prej ni bilo možno, so hoteli še enkrat videti obraz svojega ljubljenega nad-pastirja. Na to so prinesli rakev v kapelico, jo pokrili, in pokrov zaprli s ključem, msgr. nadškof Glavina pa je molil zadje molitve; škofje so še enkrat blagoslovili in poškropili z blagoslovljeno vodo, na to pa je rakev z našim naškofom Alojzijem izginila v podzemeljskem žrhu, kjer bodo čakali sprhneli ostanki dneva plačila, katerega je po--kojni uodškof prav gotovo zaslužil, l^a^r ^^fli^pa^se^^r 1 po m i i!j ajnioi^v * srčnih molitvah, in priporočajmo se mu, da bo tudi On za nas molil in prosil tam, kjer morda vže v naročju svoje ljubezni uživa njega plemenita duša večno, nekaljeno srečo, mir, počitek, veselje, nedopovedno radost v raju. Sožalnice, ki so došle n. pr. ka-pitularnemu vikariju! Prosim, da vsprej-mete moje narglobokejše sočutje z Vašo žalostjo! — Dunaj: kardinal Gruša. Iz globočine svojega srca objokujem prezgodnjo smrt preljubljenega metropolita. (Prosim, da javit»dai> pogreba). Anton^sko? krški. K narhujši izgubi, kije zadela nadškofijo in njo celo metropolijo, izražam svoje presrčno sožalje. Prijetna je bila gospodu Bogu Njegova duša, zato jo je tako naglo odvel“. Jakob, knez. škof ljubljanski. Plakam nad izgubo častitega prijatelja, sobrata. Skoraj bi ne bilo toliko ijaoTurzaiij7"ki je živel kakor angelj, toliko bolj pa za osirotelo nadškofijo. Evgenij Valussi. knezoškof v TrfeAft^ Sočutno z Vami sem prevžaljen vsled izgube Vašega nadškofa in vsled osirotele nadškofije. /c JožefpFSfcof v Celovcu. V ime vlade doposlal je sožalnico vitez Rinaldini; v ime dežele pa grof Coronini, deželni glavar; za mesto je osebno sožaloval župan Venuti in glavar Bosizio, ki sta v ta namen posetila n. pr. kapitularnega vikarija. Objokujem smrt nadškofa svetnika. ! Danes sem bral zanj sveto mašo. — Zader: Rajčevič, nadškof. Vam in prečastitemu metropolitanskemu kapitelju moje globoko sožalje in preživo sočutje s preveliko izgubo, ki nas I je doletela s smrtjo našega preljubljene-l ga nadškofa Alojzija. | Flapp, škof poreški. Srčno obžaluje z Vami in. ysq duhovščino pretežko izgubo kapitelja in nadškofije ob smrtju velepobožnega nadškofa molimo mir v Gospodu duši svetega pokojnika. Sterk, škof tržaško-koperski. Še mnogo drugih sožalnic je došlo, kakor n. pr. iz Dunaja od prošta votivne cerkve msgr. Maršala, iz Trsta od škofijske kurije, kapitelja itd. itd. Na realki v Gorici so v soboto končali šolsko leto. Učencev jo bilo 299; mej temi je bilo samo 57 Slovencev ; 194 Italijanov ; 48 Nemcev. $aše občinske volitve. ii. Iz vsega, kar smo v prvem delu navajali, mora biti vsakemu jasno, zakaj se nekateri s toliko vnemo potegujejo za starešinske in posebno za županske stolice. Rekli smo, da so sebičneži, kateri hočejo na vsak način priti na krmilo le zaradi samoljubnih namenov, naj imajo občine kaj premoženja ali ne. Sedaj pa poglejmo, kako, na kak način in po kateri poti se hočejo taki povspeti do občinske vlade, ali kako se pri nas vršijo občinske volitve. Še pred desetimi leti so se povsodi v naši deželi vršile občinske volitve prav mirno in složno. Mali posestniki so spoštovali večje in jim zaupali, ti poslednji pa niso malih prezirali in zaničevali. V vsaki volilni skupščini so volili po svojem prepričanju dobre, poštene in najsposob-niše može, katerim so poverili občinsko upravo. Župani so imeli zaupanje pri starešinah in Občinarjih in so bili izvoljeni večinoma enoglasno. Taka sloga je dobrodelno vplivala na vse Občinarje, ki so po vzgledu svojih načelnikov in zastopnikov živeli v mejsebojni ljubezni, slogi in edinosti. A kar naenkrat je šinil v glave nekaterih „narodnih“ nemirnežev uporni duh in jih prevladal. Začeli so po časopisih hujskati zoper stare, izkušene in izvedene župane in može ter novo stranke snovati. Od tistega časa se je začela po deželi pri vseh občinskih volitvah prava pravcata gonja. Občinarji so se razcepili v stranke ki so si nadele imena Srbi-Bolgari, črni-beli, mladi-stari, gorenji-dolenji i. t d. Vsaka stranka hoče drugo potlačiti, zatreti, uničiti in jo nadvladati. Ob času volitve se razvija živahna in strastna agitacija, ki se poslužuje vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev v dosego svojega namena. Zvijače, laži, obrekovanja niso nič nenavadnega pri takih priložnostih. Da, slišali smo vže, kako sta semtertje čestokrat tudi denar in pijača igrala važno vlogo. Razburjenost je včasih tolika, da morajo orožniki — če ne drugače, vsaj se svojo navzočnostjo — krotiti razdražene duhove. Znamenje časa pa je dan danes, da skoro povsod gredo v volilni boj z geslom ; „črne suknje", „farjev“ nočemo v občinski zastop. Posledica teinu je — naj zmaga vže ta ali una stranka — da nastane med prej mirnimi Občinarji, mejsebojna odtujenost, preziranje, nevošljivost, tožbe, sovraštvo, mrženje in to včasih tudi mej najbližnjimi sorodniki. Ali ni to žalostno? Pa ni še dovolj. Kjer si stojijo stranke tako srdito nasproti, je naravno, da jedna mora zmagati in druga propasti. Poražena vloži koj utok — večkrat iz same nagajivosti, — naj ima veljavne in postavne vzroke ali ne. Mej tem časom se seveda v strankah živahno in srdito razpravlja in debatira o zvijačah in krivicah nasprotne stranke, tudi kakšna tožba radi razžalenja časti pride na vrsto. Ako c. k. vlada reši utok vgodno, potem se prične lov na novič, le s to razliko, da je potem mnogo srditejši in strastnejši. V nasprotnem slučaju pa praznuje zmagovita stranka svoje zmagoslavje z največim sijajem in izzivajočimi pojavi, katero doseže potem svoj vrhunec na dan izvolitve novega župana. Velika pojedina in še večje popivanje — na čegave stroške, nočemo tu soditi — je zvršitek slavne zmage, vseh naporov in bojev. Evo vam, dragi rojaki, sličico naših občinskih volitev, kakor se, žal, dandanes, vršijo! Jeli so nam takošne volitve v čast ? Vsi trezno misleči gotovo odgovorijo z odločnim : ne 1 Razun štirih ali petih občin v bližnji goriški okolici, v katerih ima nekoliko italijanskih posestnikov volilno pra- vico, imajo vse občine slovenskega dela naše dežele izključno slovenske volilce. Da se v omenjenih občinah Slovenci odločno uprejo vsakemu poskusu Lahonov priti v občinski zastop, je razumljivo in hvale vredno, A ni tako hvale vredno, ako se mej seboj, ko jim ne preti nobeden naroden nasprotnik, tako cepijo in jeden drugemu nasprotujejo. In večkrat se ne gre za drugo, nego za veljavnost: mi moramo zmagati, sedaj hočemo mi „ komandirati “. Ljubi rojaki! Ne prezirajte, ne zaničujte nikogar mej seboj. Naj bo kdo še tako priprost in nizkega stauu, ako ima pa glavo na pravem mestu, ako je poleg tega tudi dober kristjan, takega volite za vašega zastopnika, in ne bode vam žal. Ne mislite pa, da, če je kdo imovit in bogat, tak mora biti občinski zastopnik, če tudi mu je vera in cerkev deveta briga. Ne, kdor Bogu ni zvest, tudi vam ne bode. Volite toraj vedno poštene, dobre, vzgledne kristjane ter popolnem neodvisne može v občinske zastope in imeli bodete tudi vestne, neodvisne in za blagor občine vnete župane. Občinska uprava bode v zanesljivih rokah. Kmalu zgiuejo vsi neredi in prepiri, in zopet se vrne v naše občine mir, ljubezen, edinost in sloga. Cerkveni glasbenik. Novi cerkveni glasbotvori. I. Te Deum super cantum populdrem IV. voc. inaecjualil. aut 1 voce c. org. auetore Ant. Foester. Op. 58. Pr. 25 kr. (o exemp. 1 fi.) Labaci, Sumptibus auc-toris. — Lith. A. Klein et Comp. 1897. Zelo srečna misel skladateljeva je bila uplesti v Te Deuin povsod znan in priljubljen napev : „Hvala bod’ gospod’ Bogu". Ljudstvo je tega napeva pri himuu Te Deum tako navajeno, da si ga drugačnega skoro misliti ne more. V lej skladbi se nahaja pomoč, da ljudstvo sliši na veličastno latinsko besedilo priljubljen napev; zato pa naravnost trdim, da je misel skladateljeva tudi originalna in čudim se, da že kedo pred g Foersterjem kaj taka izvrstnega ni staknil. Ta napev je priprost,. gibajoč se -v- tf;-niki in dominanti brez vsake modulacije ; toliko bolj je znal vzorni skladatelj utelesiti mu življenje po lepi porazdelitvi besedila na posamne glasove ; da, v teku skladbe se napev nahaja enkrat celo transpouiran ve — moli; s tem je odstranjena vsaka monotonija. Da se besedilo naglo izvrši, poje se na več mislih z „falsi bordoni". Skladeb Te Deum domačih skladateljev imamo sicer vže več, a te so n i- , vadno za pevce preutrudljive ali pa pre f dolge. Omenjena prelepa skladba pa „ ^ zelo lahka in kratka, da bo vsakdo ž , njo zadovoljen. Na splošno mi je trditi, ? da je dični skladatelj znal tudi v lahkoti in priprostosti svojo veliko glasbeno izoliko in moč pokazati. Cena je pa tako nepričakovano nizka, da si vsak preveč tiskano partituro lahko kupi in zatorej ne bo treba glasov za pevce izpisovati, ker bodo lahko peli iz partiture, katera naj se vsakemu pevcu omisli. Priporočam iskreno izborno delo vsaki cerkvi v nakup. II. Te Deum IV voc. aequal. auetore Ant. Foerster. Op. 63. Pr. 25 kr. — (5 exemp. 1 fl.) Labaci. Sumptibus auetoris. — Lith. A. Klein et Comp. 1897. Skladba bo izvrstno služila preč. gg. klerikom, ki bodo peli pri novih sv. mašah, možkim samostanom, semenišča-nom in sploh vsem cerkvenim možkim zborom. Kar sem trdil o skladatelju v pred-»toječi skladbi ponavljam tudi tu ; zraven pa povem, da se bo slišala ta skladba polno in mogočno. Iz čitanja partiture se mi tudi dozdeva, da se bo na mnogih mestih čula kaj milo, tu pa tam nekako domače, efektno in vzneseno. Besedilo je po glasbeni sintaksi jako dobro pogojeuo, harmonizacija je brez težkoč in vzorna. Skladba je na splošno lahka, zelo melodijozna, homofonna ; ne pomanjkuje jej tudi okusno sestavljenih polifouuih oblik, ker pri „quem&dmodum“ in „uua confunuar* je besedilo izvrstno kontna— punktičuo, celo v stesnjenostih glasov (Engfiihrungen) pogojeno. Škoda več besedij, saj skladatelja predobro pozna glasbeni svet. Sezite pridno po tej skladbi pa pojte jo 1 Fajgelj. PRIMORSKI LIST Str. 99 A.ut - A.ut! Čudne, prečudne razmere vladajo v Primorju. Oe upoštevamo sedajni položaj, skoraj ne vemo, da li bi gledali veselo lil polni nad v boljšo bodočnost, ali pa bi obupavali zroč pred seboj številne nasprotnike, ah, zgola neprijatelje predobrega, krščanskega, veleavstrijsks-ga slovanskega življa v Primorju!... Toda ne, ne! Naj še tako drve po-litično-nasprotni vrtinci in naj se še tako besno zaganja v priprosto-neznatni primorsko slovanski čolnič stotero nevarnih valov nam sovražnih strank in strančic, mi sidra upanja ne damo iz rok! Tudi v Primorju živimo Slovani še kot narod in kot narod hočemo z božjo pomočjo ukljub vsem satanskim spletkam . . . ostati!! In vendar nas skrbi naša bodočnost v Primorju ! V tej iskreno-srčni skrbi pa se oziramo po zaveznikih za našo pravdo: za naše naravno-krščansko opravičene težnje. O, hvala Bogu! Prijateljev, zaveznikov vže imamo. Odkriti pomočniki so nam za naše pravice: mej svoje šte jemo istranske in dalmatinske Hrvate. Da, zastopniki-odličnjaki obeh bratskih narodov so v zadnjem času nastopili je-dinstveno pot in se složili k skupnemu, načelno-krščanskcmu — odločnemu delovanju ! In to je poroštvo naše boljše bodočnosti 1 — Oj, da bi se le kmalu uresničile naše želje! Da, složni smo....; ali vendar i složni — skoraj osamljeni smo !!! Resnično! Čutimo, dana Primorskem naši drugonarodni sostanovniki ne-čejo imeti smisla za načela 'pravice', zakaj dobro vedo, ko bi ta — kršč. pravica zavladala na Primorskem, bi Slovenci, ki imajo vže tako vsega od več (!) utegnili kaj pridobiti! Tega pa ne in zopet ne!! Upali smo sicer, da bode po tistih slavnostnih dneh, ko se je zdelo, da je Badeni vendarle spoznal kričeče in ua-rodnostno-krivične razmere na Primorskem, zavladala pravica vsaj pri vladi tudi za nas primorske Slovence. Koliko prošenj, tožb in razkritih ko varstev naših nasprotnikov proti nam, koliko očitnih grehov vladajočih strank proti avstrijskemu domoljubju, koliko tipnih dokazov o prekolužki propagandi , na cesarskih tleh itd. In vendar! Niti otožno-proseči glasi, ki so iz ust slovenskih doneli na uho Badeniju v njegovi omiljeni poljščini, ga niso mogli zdramiti proti dejanjskim krivicam, in ne omečiti ga za naše pravice. Mogel je samo namigniti ob zadnjih držayno-zborskih volitvah in nas Slovence v Primorju bi bil izpeljal iz naše krute politične sužuosti. Ali, kaj še?! Cel6 od vladne mize ■ -iv. j. iz vladne večine, kjer bi vendarle r. stegnilo dolesti kakih drobtinic, nas hoče, L kakor se zatrjuje, ravuo isti Badeni na * ljubo našim italijanskim in drugim fra-masonskim protivnikom iztisniti! — Zares ironija! Slovansko-poljska vlada v Avstriji, _________________LISTEK_________________ Kako se je ženil Peter Zlatič. (K. Dvorjanec.) Ni dolgo tega kar sem prejel iz prijazne goriške okolice list, kateremu je dragi prijateij dodal to le: „Še nekedo te pozdravlja. Kaj misliš, kedo? Vgani! Ne pojde, kaj ne! Zato pa kar naravnost povem: Peter Zlatič. Večkrat me je povpraševal o tebi. Ko sem mu pa zadnjič povedal, da ti mislim v kratkem pisati, me je naprosil, naj ti izročim njegov pozdrav. In to željo sem mu sedaj srčno rad spolnil11. Nasmehnil sem se, ko sem prebral te vrstice, potem sem se pa zamislil v preteklost in vzbujali so se mi razni spomini. Največ so se mi pa misli mudile pri tebi, Peter Zlatič. Ni čuda torej, da sem se domislil tudi tega v tvojem enoličnem življenju tako izrednega dogodka, katerega hočem sedaj pripovedovati. Ne mislim pa tebe, dragi Peter, s tem žaliti, saj tega tako ne boš nikoli bral, ker brati ne znaš; alco bi se pa vender kedo našel, ki bi ti vtegnil to povedati, ne bodi nevoljen, ker raznašam tvoje skrivnosti po svetu, temuč potrpi in bodiva še nadalje prijatelja. — Potrebno je najprvo, da se z našim Petrom nekoliko seznanimo. Koščena, nekedaj visoka, čvrsta in krepka postava se je pod težo let in vsled bolezni sključila. Hrbet se mu je skrivil, glava mu sili naprej; leva noga, na kateri ima iiudo rauo vžp dolgo vrsto primorski Slovenci pa poniževani in teptani kakor še nikdar preje! Badenijevo dobo, kakor vse kaže, bomo mi primorski Slovenci morali beležiti kot dobo krivičnega, izjemnega stanja. Menili smo namreč, da je bilo vže omajano stališče najhujšim in naj im eni t-nišim našim prijateljem (!). Toda modro polo, ki so jo imeli baje vže izpolnjeno in na poti, je Badeni s presenetljivo in uprav nepričakovano sodbo o naših zadnjih volitvah in njih posledicah..., kar naravnost raztrgal. Prijatelji (!) naši pa trdno stoje, trdneje kot prej kedaj; nekaterniki pa, o katerih smo se nadejali, da pojdejo z blamažo, so ostali, blamaža pa je prihranjena 'tebi, ubogi slovenski rod ! Od zgorej torej nenadejanih zaušnic polno in na celi črti! In spodej ? Nahujskana italijanska masa jo dr? zniša, ker ve, da ji nihče ne pride do kože. | Slovenske župane bi se bilo kmalu zaprlo; Lahi pa seveda smejo kazati svoje italijansko mišljenje, da očitno in ob patrijotičnih prilikah demon-strtijejo z marjeticami, doma v zasebnih stanovanjih, časih morda tudi kje drugod — pa s kipi Umberta in Margarite ali s soho Italije unite?! , Slovenskemu učiteljstvu in dijaštvu podtikalo se je barbarstvo pouličnih mestnih pobalinov; a velekulturen je bil oni glasoviti huronski krik mestne fakinaže na dan 21. marca, kateri se je čul na dobro miljo na okrog! In ubogo slovensko duliovstvo! Koliko podlih laži in obrekljivih natolcevanj se je smelo v zadnjem času pisati zoper čč. slovanske duhovnike. In ne samo, da se je to dopuščalo in se še zmerom dopušča blatenje stanu, ki je po svojem poklicu preodličen steber države in patrijotizma, marveč se na drugi strani brani nekatere lahkomiselne ljudi — trgovce, obrtnike, ki mene, da jim je vse dovoljeno nasproti Slovencem, katerih imena pa je v zadnjem času zabra-njeno javljati širšemu slovenskemu občinstvu ! Tukaj je torej izginilo kršč. načelo pravice gledč na Slovence in skoraj bomo primorani reči, da tega načela pri naših primorskih Italijanih sploh ni več najti! So sicer nekatere stranke tudi mej Italijani, ki oklepajo škit — kršč. pravice in kat. resnice. Tiste italijanske stranke sicer spoznajo in priznavajo, da je italijansko Primorje na celi črti omrežila loža...! Katoliške laške stranke se tudi bore proti nji. Zato pa se ne strinjamo z dopisnikom v „Slov. listu*1, ki po besedilu svojega spisa trdi, kakor bi bile kat. italijanske stranke naravnost in načeloma združene z framasoni.... Ne, tega mi ne mislimo... Vendar si povsem lahko razlagamo ono ojstro obsodbo goriškega dopisnika v „81. L.“ Jasno je namreč kot beli dan, in to vedo Slovenci, pa skušajo tudi kat. Italijani, da imajo kat. načela če morda let, se mu je skrčila tako, da se le s težavo s pomočjo močne palice šepavo pomika okrog domovja Somrakove graj-ščine, kamor je prišel še deček štirinajstih let in katere ne bo zapustil, dokler ga ne poneso v hladni grob. Grajščak Somrak je dobra duša. „Alco je bil pri hiši v mladih krepkih letih, zasluži, da ga imam tudi sedaj, ko so mu moči opešale. ,l Tako mi je rekel, ko sva o neki priliki govorila o Petru. Suhi, koščeni obraz našega Petra nima nič posebnega na sebi. Tak je, kakeršnih navadno mnogo srečavamo v vsakdanjem življenju. Precejšen nos, ki zvedavo gleda v svet, in še vedno bistre oči dajejo celemu obličju nekaj šaljivega in lokavega. Posebno bistroumen naš Peter nikoli ni bil; splošno je znano po celi okolici, da ga mati narava ni obdarovala s posebno razumnostjo, da ne rečem z modrostjo. Peter Zlatič sicer ne pomni dneva svojega rojstva — saj smo v tem oziru vsi enaki —, vender ti bo na večkratno povpraševanje, posebno če sta si kaj bolj na roko, povedal, da je pred dobrimi šestnajstimi leti videl Abrahama*). In to je vže nekaj. Vsakedo ima svoje posebnosti, čudno bi bilo, ako bi bil Peter brez njih. Vajen vednega dela ne more mirovati še sedaj, ko so mu moči skoro do cela opešale. Če druzega opravka nima, se pa huduje nad kokošmi, ki pridno razkopavajo gredice po grajskem vrtu. Najbolj prijetna pa je našemu Petru °) Kedor spolni 50. leto, pravimo, da je videl AUral»awa, izvzamemo Furlanijo, prav malo rnslombe v italijanskem življu, ki se sme po ogromni večini uštevati mej okuženo liberalno mešanrstvo. Kat. italijanske stranke na Primorskem dalje prav dObro 'vedo, da same nikdar in nikoli ne bodo kos peklenskemu aparatu framasonstva! I11 kaj store ? ! Si mar v svoji gorečnosti za katolištvo iščejo zaveznikov, sobojevnikov proti loži? Mar jih morda ne najdejo? So-li tudi Slovenci na Primorskem v omrežji lože V Doklej pojde še taka zaslepljenost? Kdo ne ve, da še vsi slovensko in hr-vatsko pisani listi na Primorskem v zadnjem času prav izrecno bore proti loži, katere eksistence v Primorju prav tako malo taje in še bolj upoštevajo, kakor pa laške kršč. stranke ! In če naši listi niso bili in tudi še zdaj niso načslno-Icntoliški, (izvzemši „Pr. L.“) kaj niso zaprisegli izvoljeni poslanci slovensko-hrvatski na protiframasonsko, pozitivno-krščansko zastavo v „Slov. kršč. , narodni zvezi?!“ O, da, da! Samo, če hočete, gospoda italijanska, zaveznike imate takoj in vsikdar proti brezbožno, krivični, nemoralni loži! Če jih še sedaj nimate, jih tudi nikdar zaresno ! iskali niste... in jih ne marate! — Ker pa ne marate vsporedno in složno 11. pr. s kat. duhovnikom Dr. Gregorčičem in pošiljate jedinega svojega kat. poslanca v družbo masonov proti kat. duhovniku slovenskemu in njegovim tovarišem na Dunaju; ker dalje nočete biti slobodni poleg slobodnega kršč. narodnega slovanskega življa v Primorju in vas slednjič vzlic vašim narodnostnim krivicam nasproti nam Slovencem loža vendarle preganja in pobija... iščete opore in si najdete pri — vladi! Tukaj pa se vam vežejo katoliške roke, večkrat tudi maše katoliško-pravična usta, gluše katoliška ušesa in sploh maliči ter uničuje vaše sicerno katoliško delovanje ! Dovolj sramotno in preponiževaluo za slobodno — katoliško stvar na Primorskem je in ostane to: (la jedo celo konservativni listi na Goriškem iz — vladnih jasli, kar se bode proštoma seveda tajilo, morda tudi oporekalo po — censoiju Galimbertiju, kar pa je in ostane javna tajna! — Nu, zdaj se razumemo ! Osamljene se čutijo...; z nami ne marajo: zato pa životarijo v vladni staji!!! Vlada pa nas Slovence mami z besedami; tudi laške konservativne stranke so polne laskavih načrtov, za „il buon popolo sloveno"; — vlada ne pride drage volje nikdar do Slovencem pravičnega dejanja! Laške konservativne stranke isto-tako izgubljajo čas za vse drugo, samo za krščansko - pravično organizacijo ne, češ da bi utegnila koristiti tlačenim Slovencem ! I11, ali se n. pr. res sme ozir. more nova tržaška kršč. socijalna organizacija solnčna gorkota. V najhujši vročini bi presedel gologlav cele ure na solncu. Gologlav pravim; Peter Zlatič namreč v domačem obližju nikoli ne nosi klobuka. Še celo v cerkev, no pa saj je prav blizu, hodi gologlav. Kar pomnim sem samo enkrat videl Petra s klobukom na glavi. Tako le je bilo. V jeseni so orehe otepali. Peter, ki je moral biti povsod prvi, bi bil kaj rad pobival, pa su le ni prav upal v gosti orehov dež. Kaj stori ? Stopil je v malo poslopje, kjer so stanovali grajščinski hlapci, in se kmalu vrnil s trdim visokim klobukom, ki se je nekedaj šopiril na glavi grajskega kočijaža a sedaj vže precejšnje številu let vživa zasluženi pokoj. S tem klobukom na glavi se Peter zapodi tja, kjer so orehi najgosteje padali. Zadovoljno se je smejal svoji prebrisanosti, ko so debeli orehi bobnali po trdem klobuku. — Sključen in oslabel starec je sedaj Peter Zlatič, ali nekedaj je bilo drugače. Močan in krepak je bil da malo tacih. I11 v onih mladostnih letih se mu je vzbudilo po družici življenja hrepeneče srce. I. Lepega majnikovega jutrav sta peljala veliki Samrakov hlapec Štefan in Peter Zlatič nekaj vreč žita v Gorico na prodaj. Čila konjiča sta v lahkem teku dirjala po gladki cesti. Peter je sedel zadaj, malomarno gledal za vozom se dvigajoči prah, opazoval v mesto hiteče ljudi in vozove, katere sta prehitevala, i« včasili je splavalo jijegovo oko tja smatrati za krščansko, za resno socijal* 110 organizacijo ? Ne! Taka organizacija, ki prezira sedem in še več tisoč kršč. narodnih slovenskih glasov (V. kurija) v Trstu ter dosledno ne upošteva nad 30 tisoč Slovencev v tržaški okolici, ni resna, ni kr-ščansko-socijalna (družilna), marveč italijansko-ločilna prav tako, kakor demokratična ! O, da bi bila vsaj tako! Demokrat Učekar se ni plašil v Gorici govoriti ob navzočnosti najhujših Corrierovcev o fra-tellanzi: bratstvu in jednakosti vseh tudi Slovencev. Govoril pa je tako, da so mu ploskali po dotičnih narodnostno-pra-vičnih mestih vsi prisotni Slovenci... No, res lepa ta, da se bodo morali laški katoličani učiti od demokratov odločnosti in nevstrašenosti v povdarjanji kršč. bratstva! Mi slednjič radi spoznamo, da Slovenci si Mimo sloge s kat. Italijani; ali istotako bomo trdili, če bi isti utegnili i nadalje zavzemati prečudno svoje dosedajue stališče nasproti nam, da njim ni mari boj proti loži, proti kateri sami brez nas ne bodo prav nič opravili in še manj, kakor pa mi brez njih; da jim slednjič ni resno mari ni za vero, ni za avstrijski patrijotizem marveč edino le: „Ut aliquid egise videantur !!“ (Da se zdi, da nekaj dalajo). Italijanska stranka, ki bi hotela biti krščanska in slobodna ter ne vladna je nemožna... O tem priča stranka „del Popolo kateri pač radi priznamo, da si je znal ohraniti proste roke. Ker pa ni bila in ni hotela biti vladna, Slovencev pa tudi ne iskati, je propala se svojim glasilom. Torej „Aut — aut“. Narodno gospodarstvo. Iz Vipavske vinorodue doline. Slišal sem nedavno, da se je „Pr. L.* posebno priljubil kmečkemu stanu. To je po mojem mnenju kar naravno. Označeni krščansko socijalui list namreč šiba vsesti ansko in na vsej črti krivice, ki se gode veri in narodnosti, a zraven pa tudi upošteva kmečko in delavsko upra-šanje. Kmet si ne more naročevati mnogo listov ker ga vže itak tarejo davki, dolgovi itd. tako, da mu krvavi srce; zato pa se mu priljubi list, koji upošteva njegov stan in razmotriva z raznovrstnimi nasveti sredstva, ki so sposobna zaceliti kmečkemu telesu zauane rane. — Res, hlapčujoči stanovi bi morali obupati, ko bi ne bili varčni, delavni, vstrajno in neumorno se boreči za obstanek in za vsakdanji kruhek. Take m jednake okoliščine so me prisilile, da si osmelim zopet nadlegovati vreduištvo s sledečim dopisom. Polje nam daje vsakdanji kruh, travniki klaje za živino, vinogradi pa. veselo in prijetno krepilno pijačo, zraven tega pa še denar. Tisti, ki hočejo nove njive in travnike narediti ali vinograde zasaditi, naj dobro pomislijo, kje, kako in s kakim pridom. Naši pradedje gori na strmo Sv. Goro, kjer tako radi iščejo romarji iz vseh krajev pomoči pri ljubi nebeški materi, devici Mariji. Kar se voz vstavi pred veliko hišo poleg ceste. v „Čakaj, Marijanica, se boš peljala. Kaj bi hodila peš, ker lahko k meni prisedeš, nagovori Štefan mlado deklico, ki se je pred hišo poslavljala od matere. „Saj res, stric “ pritrdi dekle. „Glej 110, kakor nalašč" se oglasi mati Gričarica na hišnem pragu. „No, Peter, gani se, gani in pomagaj Marijanici“, opozori Štefan ne posebno prijazno Petra. Ta pa si ni dal dvakrat reči. Ko bi trenil je bil pri Ma-rijanici, vzel košarico in jo posadil na voz, potem se pa prijel z levico za ročico in nastavil žuljavo desnico, da je dekle stopilo na njo in si pomagalo na voz. V kratkem je sedela Marijanica poleg svojega strica. „Srečno! Pa dobro opravi11 je še zaklicala Gričarica svoji mladi hčeri in voz je zdrdral proti Gorici. Peter se sedaj ni več zmenil ne za ljudi, ne za lepo v novo, zeleno in pisano obleko odeto naravo. Nepremično je gledal v brdko Marijanico in se zadovoljno smehljal. „Kakšen opravek pa imaš v mestu, Marijanica ?“ povpraša Peter. „Nekaj malega bom nakupila, Peter \ druzega nič posebnega". ^Marijanica, ti si tako dobra, kupi še meni kaj malega11, prosi Peter in sladak smeh se mu je razlil po obrazu. „&m grel v uiestP, jpa »ene L stari Slovani zažigali so gojzde, da zgo-re in si potem njive in travnike navede. Tako delajo dandanes n um d a v Ameriki . . . Nu, človeška dobičkaželjnost, trgovinska lesna obrt v rokah oderuhov in pijavk našega naroda je (Joriško, izirnši hribe, vže opustošila in si tvorila y vgod-nem času kapital. Kje so kraški, vipavski in briški gozdi? — V vinorodni Vipavski dolini, na skalnatem Krasu in v osojnih Brdali si gotovo ne moremo gozdov požigati in z vpepeljenimi tvaiinami njive in vinograde gnojiti in izboljšavati, pač pa moramo vlado podpirati in pogojz-dovanje pospešiti. S tem bomo vsaj nekoliko zajezili burjo, ki nam sicer utegne še to zemljo izgrabiti kar jo imamo. Vaši hribovci pa gredo preveč v žrelo lesorezcom. Svetoval bi jim, da počakajo svetovnega prometa. Ko se zgradi železnica, poviša se gotovo cena hrastov smrek, orehovih debel, mecesna itd. Pri nas pa-na Vipavskem, kjer imamo le bolj njive, travnike in vinograde treba, da jih predrugačimo, prevstrojimo in izboljšamo. Pričeti moramo z umnostjo in s premiselkom. Nobedne pedi zemlje ne smemo pustiti prazne in brez dobička. Kinezi baje še celo na vodah stvarjajo lepe rastinja-ke. Njihove dežele so neki tako lepo obdelane, kakor raj. Od tacili se imamo tudi mi kaj učiti. Pri nas je neizrečeno veliko neobdelanega prostora, ki nič dobička ne da ali pa celo jako malo. Koliko pustih bregov ! Koliko močvirjev! kjer bi lahko z malimi žrtvami lepe njive in travnike zasadili posebno na občinskih ali srenjskih pašnikih. Kjer je svet še nedolžen, koliko sadnega drevja bi se dalo nasaditi, požlahtniti in prinašalo bi veliko dobička! Francozi so si iz po trtni uši uničenih vinogradov napravili in zasadili nove po najopustošenih, peščenih, uši uklju-bujočih krajih, da se sedaj vspenjajo in porajajo krasni vinogradi. Pred vsem treba je toraj lego dobro prevdariti, kajti od lege je večkrat odvisna rodovitnost ali nerodovituost. Hodourniki, potoki, reke in druge deroče vode napravljajo njivam, polju in vinogradom mnogo škode. Bi li ne bila pretnain izvrršljiva misel vrediti, regulirati tok voda tudi na Goriškem: namreč tok Soče, Ipaye, Idrijce, Cerknice, Bače, tam kjer se provzročujejo izdatne škode. Z veseljem pozdravljam sproženo misel, da se namerava hudournik takozvani Lijak urediti umetnim potom, da ne bode več od Šempasa po vogerskem, prvaškem in renskem polju delal toliko škode vinogradom, njivam itd. Za nas Vipavce je trtoreja takorekoč bistvo in glavni činitelj poljedeljstva; zato preziraje vse drugo osmelim si pripomniti nekoliko točk in nasvetov o trtoreji. Slabi vinogradi so ali prenizki, da radi pozebejo, ali v odsolnčnih krajih ali v mrzli ilo- Jj) Blaža Lenasaija, koji plavi drva po Soči, samo da no d;l hribovskim voznikom zaslužka za itak podsramotno ceno kupljenih drv. Op. pisat. siš, kako je to ? No, pa ti bom vse eno nekaj prinesla, če si kaj priden.“ „Priden pa priden" pristavi Stefan „priden, priden — pa še kak6, seveda — pri skledi11. Peter je umolknil; in ni mu bila všeč Štefanova opazka. Tudi Štefan in Marija-nica nista mnogo govorila. Naglo so bili v predmestju. Deklica se ni hotela s takim vozom voziti po mestu, zato je pri prvih hišah stopila z voza. Peter jej je podal njeno košarico, pogledal jo kar največ prijazno in rekel: „Pa ne pozabi na dano besedo11. — Peter je bil tisti dan jako zamišljen, nobeno delo mu ni šlo od rok, vse kar je storil, je bilo narobe. Stefan se je temu čudil in se hudoval nad njim. 41i Peter se za vse to ni dosti zmenil. Njegove misli so se mudile le pri Marijanici, pa sam ni vedel zakaj. Nekaj do sedaj neznanega, sladkega in vender negotovega je čutil v svojem srcu. Tudi večerja mu ni dišala; parkrat je zajel, odložil žlico in šel na vrt. Položil se je v mehko travo, gledal v jasno nebo ter prešteval svitle zvezde, ki so tako ljubko migljale visoko gori na nebu. Pri tem se je čutil samega, zapuščenega. Nikogar nima na svetu. Starišev ni nikoli poznal, brata ali sestre ni imel. Milo se mu je storilo, ker je sam, tako sam! Tedaj mu je pa zopet ušla misel na Marjjanico, ki je tako dobra in prijazna, vsi drugi pa tako osorni. Premišljal je m premišljal, in zasvetilo se mu je nekaj v glavi. Razveselil se je in tiho sam pri sebi spregovoril: „Nič več ne bom sam, oženit se bom, Al arij a-Uica bo moja žena“. (Dalje). vici, ali v preobilni ne redilni kremenini in v pesku ali pa sploh opustošeni in opušča ni. V prenizkem kraji se branijo mraza, če se ondi take trte izmečejo, katere so bolj vodene narave n. pr. lipna. li pic, podbevic, kratkopecelj, debela belina in mehka črnina. Boljši pa je javortična, zelenika, drobna belina itd. ki so manj vodene in ne pozebejo rade. Mraza se trte tudi. obvarujejo, če se v jeseni precej po trgatvi od kolov odvežejo in na tla po-lože ; če se z listjem pokrijejo ali pa če se sem trt j e malo s prstjo obsipljejo. Take trte malo pozneje poganjajo; ko pa gor-kota nastopi se to potlej nič več ne pozna. Ce ima pa vinograd odsolčno lego t. j. proti severju, je — vkljub temu — še lahko dober, če le ni preveč v senci. Oe ima svet dovelj apnenega laporja in nekoliko kremena in malo ilovce, da še vse jedno žlahtno in dobro vino. Ce tudi namreč ni brzo v prvem letu pitno in okusno, vendar se potem naredi. Ce pa je preveč v senci in posebno v debeli mrzli ilovci, je bolje vinograd opustiti ter grmovje in les zasaditi. Toliko za danes. Jaz sicer nisem merodajen ; ali pisal sem iz dobre volje in pa, da bi se še kdo drugi oglasil! ,«Deiavec“ - „Svoboda“ -pa List“. Ni vredno puliti se za posamezne besede, stavke in zavijanja v odgovoru v »Svobode" 6. štv. — na naš dopis „Pod-ko]škim dopisnikom'1. Proti tako podlemu orožju, kakor je rabi „Delavec“ in „Syoboda“, je pravi odgovor-preziranje. Ko ne ve dopisnik drugače si pomagati, molči ali zaluča za nami „lažil, večkrat olepšano z značilnimi pridevki. Zadnjič: „grda katoliška 3až“. Skoraj vsak dopis izdaja izdajatelja ,. laži". Na zadnji dve očitanji, „laži“ odgovarjamo, da dopisnik še ne ve: kaj je laž, in mu je to le priljubljeno poleno s katerim udari rad nasprotnika. '„Lažnik mora imeti dober spomin" pravi „Svo-boda" ; to bi tudi mi priporočali našemu prijatelju. Spominjati se mora besed v 11. št. „Delavca“ — „Nujbolj neumno nlot/o je igralo učiteljstvo"... in „GoriŠki učitelji so pritekli v velikem številu kot volilni možje na pomoč Gregorčičevej politiki, katero imajo na vajetih avstr, škofje — najhujši nasprotniki sedanje ljudske Šole (laž ka-li V). Da so goriški učitelji malo zavedeni smo (Kdo ?) vže davno vedeli, a da bi bili zmožni takega postopanja, se nismo nikoli nadejali. Kako bodo učili druge logično misliti, alco tega sami niso zmožni? /“ — Ali smo lagali, ko smo rekli, da „De!avec“ smeši učiteljstvo ? A to je le postransko; glavna borba je za kruh in vero. Dobro ločimo prvič učiteljstvo od dopisnikov v »Delavcu", zato ne mečemo vse v isti koš. Dopisniki v „I)elavcu“ bi po eni strani radi se smatrali za učiteljstvo, po drugi jih je pa sram, ako jim očitamo, da jih poznamo. Ako je res vse učiteljstvo enako dopisnikom mokraških listov, mej tem ko mi mislimo, da so le nekateri, katere poznamo— je to zmota, osodepolna zmota — za naš narod, nikakor pa laž. — Vendar upamo, da se naše učiteljstvo ni tako spozabilo, tako globoko padlo. Čas bi pa vendar bil, da se oglasijo možje, kateri ne prisezajo na mokraški evangelij, ker tako mora trpeti le vgled stanu. Na dan se svojim prepričanjem. Omenjeni kliki velja naš boj ne učiteljstvu. Vže zadnjič smo trdili, da nikakor nismo nasprotni učiteljstvu in zboljšanju njih gmotnega stališča, kakor se zastonj trudi dokazati naš „prijatelj“ v „Svo-bodi“.. Poslušajmo njega samega vzornega „lažniko-tvorca” : ,.Da bi „Prim. List" bil kedaj proti učitelstvu, hoče še dokazov. Prav ! Vse slovensko učiteljstvo se je že izjavilo in se deloma še izjavi proti Ebenhoch-Dipaulijevenm šolskem« (oprostite da popravljam take slovnične kozle) — predlogu v državnem zboru. In »Prim. List"? Govorite gospoda, da slišimo. Kaki prijatelji šolstva in učiteljstva ste !•'• — Kaj ni to dokaz ? Prosim ne smešite se. Vsak kdor ima sploh kaj razuma in poštenja ve, da govorimo o gmotnem stališču. Ali je Ebenhochov predlog proti boju za hruli. Mi menimo nasprotno, ker daje omenjeni predlog veči delokrog deželnim zborom, kar mora vsak učitelj tudi želeti. — O Ebenliochu omenimo še spodaj nekaj. Dobro ločimo drugič boj za zboljšanje — za kruh, od boja proti klerikalizmu, kišč.-socijalizmu, proti — veri. To pravite tudi vi: — „vere:‘ ne trpimo pomanjkanja, pač pa vsakdanjega kruha. — Dobro! Ali je pa to res pri dopisnikih tako? Ako gledamo, najdemo pač boj proti klerikalizmu, nikjer pa boja za kruli. Prosim, prečitajte še enkrat dopise iz Goriškega. Kolikokrat je omenjeno vaše gmotno stališče ? Le takrat, ko je. rabite kot; pretvezo v boju s klerikalizmom. — Iščete najkrajšo pot, pa ste jo, kakor se kaže zase tudi — našli v soeijalni demokraciji. To naj bi bila najkrajša pot? Vže zadnjič smo rekli, da je v bistvu demokracija učiteljstvu nasprotna. Ali se bo učitelj primerjal delavcu trpinu ? — Kako bo tedaj ta pot — najkrajša pot do zboljšanja ? Se posebej pa med našim ljudstvom ni to najkrajša pot. Zakaj? to dobro ve sam dopisnik, ~■ ve vsak. Med našim ljudstvom je edino mogoč zdrav keršč. soci-jalizem. — Ali tega, kateri bi bil najkrajši se g. dopisnik boji. Zakaj ? Drugega vzroka ne vidim kakor, da se imenuje krščanski Mislim, da je to jasno: Tu boj delavskih-stanov za zboljšanje,—• tam boj delavskih stanov za zboljšanje — v tem ni razlike; tu Kristus se svojimi resnicami, tam Antkrist se svojo — revolucijo — kaj nas loči? Mislimo dalje, da je najkrajša pot tam kjer se vže dela, — kjer so vspehi : „1/, njih del jih bodete spoznali". — Koliko lepih — v-s peh o v ima vže kršč. organizacija na Slovenskem! O tein piše Svoboda nastopno : ,.Dobro nam je znana krščanskosocialna stranka na Kranjskem in drugod, vemo tudi za njeno glasilo; ;a močno, močno dvomimo za čistost namenov, kajti javna tajnost govori, da je nova krščanskosocialna stranica le pogreta rihta stare klerikalne stranke in nič druzega. Nova stranka rabi tudi novih sredstev, a nameni so menda stari. Mogoče, da se motimo, a prepričani nismo. Tudi krščanski socijalizem ima dokaj dobrega, sicer bi ne bil več socijalizem, in kar je dobrega. pa pameten človek ne zametuje, naj že prihaja od koderkoli hoče. Tudi mi se vprašamo: po kateri poti? V Kini vodijo vse poti — pravi pregovor. Katera je najbližja, nam pove geometrija, rekoč: prema črta je najkrajša. Ali bodi socialnodemokratska, ali krščanskosoci-jalna stranka po najkrajši poti — kilo ve ?! Ako bi bilo to znano, potem ga ni človeka, ki bi jo ne udaril na pravo pot, sicer bi bil bedak ?“ Na to odgovarjamo. Z »menda" se ne borimo ; dela govore. Drugo je podlo sumničenje. Naj rajše dopisnik pomisli kaj delajo demokrati ! Na Dunaji v drž. zboru so pomagali germanskim kričačem, da se je z divjanjem zapravilo četrt milijona goldinarjev, vsako resno delo pa preprečilo. — Kaj delajo pri nas ? Nikjer ni videti resnega dela, povsod le hujskanje proti krščanskim strankam, smešenje in sumničenje. Torej: najkrajša pot naj bi bila, ko se seje seme revolucije, ko se neti ogenj prevrata ? Kes to seme vrženo v godna tla, v bedo trpečega ljudstva naglo vskali, ali le v nesrečo — ubogega ljudstva. Ta pot je najkrajša in najsposob-niša edino le v to da se ljudstvo pripravi ob vero, in da marsikomu ne bo-treba skrivati svojega brezversta, kakor je mora sedaj — radi ljudstva. Dopisnik pa hoče imeti dovolj vere — je kristijan, je katoličan. Za kristi-jaua je ona pot merodajna, katero je začrtal Jez. Kristus — naš Bog. Gotovo je, da je soc. demokracija pioti Kristusu-Bogu; v bistvu, stremljenju, sredstvih, voditeljih in glasilih: v vsem brezverska. Kdor je tedai v soci-jalno - demokratičnem taboru, dopisuje, podpira njih liste, širi njih nazore — je proti Kristusovi veri. — Naj bi bila ta pot gotovo najkrajša, je kristijanu nemoralna, ker nevcrska, tedaj — nedovoljena!! Koliko vere pa more imeti mož, kateri podpira list, ki je tajil najviše resnice naše sv. vere, tiral v blato naj-svettjše reči ? Tak mož res v takih listih, po taki poti ne išče kruha, katerega ima premalo, pač pa prodaja m izdaja svojo vei o, katere ima seveda — preveč ! ? Sv. kat. vera (ne „verau, kakor hoče dopisnik) ni tako postranska, da bi se smelo jo prezirati, da bi se smelo delati tudi proti njej, tla celo jo drugim ukrasti, da so potem dotičnim orožje, da pridejo do kruha. Tudi boj za kruh je podvržen morali in veri. Tudi tat, dela za kruh in sicer po najkrajši poti in lahko tudi vpije v svet, tla ima vero, ali ga pa opraviči — de m okraska morala ? Krščansko nravoslovje ga ne. Omenili smo vže Ebenhochov šolski predlog. Dopisnik ga je pripeljal v boj zoper nas. On je predlogu nasproten, kakor tudi inuogo diugiU. V isti številki Svobode na prvi strani je bil pa nek drugi dopisnik odkritosrčniši in odkrito je povedal, zakaj je proti predlogu. Kaj hoče tedaj ta predlog ? — Sliši delavec sliši kmetič, kateri plačujes 05 odstotkov šolskih naklad, kaj hoče Ebenhoch —; sliši in strmi, kaj hoče peščica učiteljev v prijateljski zvezi demokratov, judov, liberalcev vseli barv pod vrhovnim po-veljmštvom lože! potem sodi sam. Pod krinko boja za kruh vero spodkopujejo in so izgubili pomen svojega vzvišenega poklica. O naših šolskih razmerah bomo tako imeli še priliko govoriti zato omenimo za danes le malo. Naša Avstrija ni še sicer tako globoko padla kakor druge države — vendar je tudi pri nas liberalizem dobro vzcvetel Židovsko-libsralna večina je neomejeno vladala in skovala zakone po svojem srcu, zakone, kateri naj bi polagoma kat. cerkev v ničili v Avstriji. Največega pomena med njimi je gotovo — šolski zakon, mejverski ali bolje rečeno neverski zakon. Dobro so možje vedeli, da onega je bodočnost, katerega je mladina. Zdaj gre setev teh zakonov vže v klasje. Ljudstva so se zdramila in zahtevala popravo zakonov. Nekaj se je celo doseglo. Ali resuo pre-delanje zakonov je vedno preprečila vladajoča, vsemogočna liberalna večina in njeni oprode. Najboljši janičarji, kateri se vpirajo zboljšanju so izšli iz te šole. Njim je še sedanja šola v verskem oziru predobra. »Svoboda" jo imenuje radi tega nazadnjaško, ker milostno dovoli, da je mej predmeti tudi kršč. nauk, če tudi le eno ali dve urici na teden. Dovoljenje pa postava, da. kar, večkrat obso-vraženi veroučitelj zida v svoji uri, drugi cel teden rušijo, saj sloni zakon na krivoverskem načelu : „Znanost in nje predavanje je prosto". — Katoliški zastopniki kat. narodov hočejo sedaj, ko je sramotno propadla lib. stranka, katera je opeharila narode, priboriti kat. ljudstvu kat. šolo; hočejo podreti lib. šolske zakone, skrpane po framasonskih vodilih. — Glavua stvar, katero hoče Ebenhoch in tovariši je, da dobe šolo deželni zbori v svoj delokrog, da dobi svojo pravico v šoli tista, ki je prva poklicana, da vzgaja narode, kat. cerkev, da njeni nauki prešinjajo vso vzgojo in učenje. Da se nekateri učitelji krčijo, dobro vemo. Vemo, da bi marsikdo najraj-še videl, da bi bolje danes, nego jutri izginil zadnji duhovnik iz šole. Mi se temu ne čudimo. Saj so otroci onih zakonov, in naših zahtevne razumejo, ker so večinoma v istih liberalnih šolah vzgojeni in otrovljeni. Slepci so in slepih voditelji. Za take velja: »Oče odpusti jim saj ne vedo kaj delajo". Kakor zatrobijo liberalni sobratje Nemci in drugi po ii-beralnili shodih in časopisih, strokovnih in nestrokovnih, tako ponavljajo po drugih krajih verni mameluki, saj drugače bi bili nazadnjaki, v slutstvu — klerikalizmu. Klerikalizem je geslo, katero druži vse sovrage kršč. imena. Zato se ni čuditi, da bo toliko prahu v vsem Izraelu, obrezanem in neobrezanem radi tega res skromnega predloga. Kat. ljudstva hočejo Ebenchohov predlog: branijo se ga Židje, liberalci, framasoni in demokratje. Sodopisnik našega prijatelja v Svobodi pravi o tem tako-le : „Da se pa ta klerikalni ideal ne bode nikdar uresničil, za to bodo poskrbeli organizovani delavski bataljoni. Delavci imajo gotovo več pravice do šole, nego župniki in kapelani. Delavci vedo, ako se njihove otroke že v mladosti muči z nerazumljivimi in popolnoma nepotrebnimi dogmami, da to svobodnemu razmišljevan-ju otrok škoduje. Klerikalci lahko po sebi obračajo histerične nune, nikakor pa ne delavce, ki z bistrim očesom opazujejo današnje družabne razmere. Delavci bodo vsak nazadnjaški napad na šolo z vso silo odbili, naj pride od katerekoli strani. “ Mi pa pravimo: Ljudstvo bo govorilo, katero krvavo vzdržuje šole, ono bode sodilo ; govorili pa bodo tudi možje-učitelji, govorijo pa tudi \ že vspehi brezverske vzgoje. Za danes bodi dovolj. Da bi ne vedeli, kdo so isti, bi drugače govorili. V čast dobrim učiteljem nečetno. Le na času bi bilo, da bi se dobri življi mej učitelji zganili, da bi pokazali, da se ne boje peščice, ki si tako sainooblastno prisvaja vse pravice častitega učiteljskega stanu, katerega mora vsak spoštovati, čislati in upoštevati. Kaj so prostomislitelji ? -Prostoinislitelji, o katerih večkrat ču* jemo ali beremo, so ljudje kateri menijo, da smejo svobodno misliti brez ozira na vero ali moralo torej tudi preko njiju in proti njima! Ali prostomisjitelji se ne zadovoljujejo samo s tem, da svobodno — prosto mislijo in vse spoljubno presojajo, marveč hočejo tudi svobodno delati! — Zato pa taki svobodnjaki (liberalci) niso pravi kristijani, ker taki morajo misliti in delati jedino to, kar Bog hoče! — Toda kaj Bog, kaj zapovedi in morala za prostomislitelje ? Njim je vsaka vera jednako pravna in za izveličanje jednako veljavna. Oni mene, da to je vse jedno si li te ali one vere: zadostuje le če si pošten ! Iz tega pa sledi, da je pač vse jedno biti malik ali kristijan, moliti Jupitra ali pravega Boga. Vsejedno torej darovati malikom ali pa nekrvavo daritev, katero je J. Kr. sam postavil.... Torej : vsejedno služiti resnici ali j lazi! Ali ni tudi pri nas vže številen broj prostomisliteljev nižje vrste. Ali ni mnogim tudi na deželi vse jedno iti k sv. maši v cerkev ali pa polegati in se pogovarjati zunaj; v cerkvi moliti ali okoli zijati in svobodno misliti; prinesti molitvenike in rožn/ venec ali pa nič; krščanski zakon ali civilni, živalski up, vero ali konkubinat: kaj ni to po svobodnih mislih zlasti mnogih naših Aleksandrinskih izseljenk in slamnatih vdovcev vsejedno ? ! Kaj to ? popoldanska služba božja v cerkvi, ali pa krogijanje v gostilni in kvar-tanje po krčmah za časa molitve je vse jedno! Ah, kam je zabredel sedanji uporni vek! Zahteva svobodo, jednakost pobra-timsvo na vsej črti, pa bode razrušil vse slojeve, ako se odločno, pravično in nepristranski v bran za pravico in resnico, ne postavi pravi, zdravi krščanski soci-jalizem! Zato le: „Sejmo, sejmo semena; Golgotskega slemtna ! “ Dopisi. Iz Šempetra. Vže nekaj časa sem Vam nisem nič sporočil iz naše lepe vasi. Morda ste menili, da je pri n>s vse zaspalo: gospodarsko in kršč. narodno socijalno ? No, le bodite prepričani, da temu ni tako. Res je, da naša posojil nica lepo vspeva tudi v zadnjih mesecih, še lepše pa hranilnica. Lju.dje zdaj ne rabijo toliko posojil, pač pa imajo prebitke ozir. skupičke od prodanega krompirja*, galete, pšenice itd. Zato se ni čuditi, da smo zadnji čas veliko več lira nilniti vlog sprejeli, kakor pa izdali posojil Vendar pa naj tu opomnim, da se mnogi nikakor ne zanimljajo za naš zavod trko, kakor bi se morali, potem ko bili tolikokrat poučeni. So, ki menijo, če nimajo vložiti vsaj 100 gld., da se ne izplača ; dajje tudi trde, da nečejo ,,Sekirati* za vsako malenkost oziroma delati napotje vsakih 14 dnij. če bi takoj po vložitvi utegnili še pred mesecem rabiti in iztegniti. Mi pa, rečemo, da to so le prazni in ničevi izgovori. Kdor meni, da sme prinesti le od 100 gld. naprej vložit, ta ne pojme prav nič bistva in namena Reifeisnovih posojilnic. Kako malo kmetov je takih, da bi utegnili dejati na stran kar po stotake! In ostali? Naj puste desetake in petake ali tudi tolarje doma, da se jih ob priliki poloti skušnjava in jih menjajo : drobiž pa, ki je okrogel, poteče... t. j. potrosijo ? Ne tako ! Kdor ve, da denar doma ni vselej varen, da v skrinji zopet prav nič ne nese, ta bo nesel tudi petak hranit. In to je na sploh velikega pomena 1 Č* bi n. pr. 100 kmetov imelo vsaki po par desetakov na strani in bi jih, češ, ker se ne splača tako malenkost vložiti, ob držali doma, bi bilo zgubljenih ne par soldov obrestij od par desetakov, marveč goldinarji obresti od vsote: t. j. od tisočakov! Iz malega raste veliko.. Zato le prinašajte tudi male vsote in zneske ! ! če bi ne utegnile posamni-dom roditi in nesti Bog ve koliko več, kakor pa doma v skrinji na podu, bode 1 pa nesla vsota takih malih vložkov -— hranilnici, ki nalaga odvisjii denaf pri ■drugih denarnih zadrugah.... in sicer v zadnjem času pod jako ugodnimi pogoji na podlagi (conto corrente) t. j. tekočega računa. Hranilnica bi bila torej jako prikrajšana, če bi zavladalo načelo: da manj kot sto se ne izplača vložiti. Tudi deset, pet in še manj se izplača, ako vsi ali mnogi store... Oe ne bo za posamue stranke znatnega dobička, bode pa ža hranilnico, ki je skupna last in pnovijia vseh zadružnikov ! Onim pa, ki se b,oj/e „sekirati“ za vsak zUešček in vsako toliko duij povemo: da dokler se jih vabi in prosi k temu sekiranju, naj le sekirajo spoljubno.Kdor ma kaj smisla za gospodarski napredek kmečkega ljudstva, ta bode vsikdar z veseljem postregel. Upamo pa, da je bilo načelništvo naše posojilnice in hranilnice vsikdar še postrežljivo. Kdor ve dalje, da kapitalisti in skoraj vsaki vaški botegar svoj denar dan za dnem obrestno nalagajo če tudi !e po par odstotov po Clearingovem načinu itd., tega hode veselilo, kedar bo videl, da se tildi kmečki denar, t. j. sad trdega dela množi.... Ko bi se ves kmečki in sploh delavski denar dan za dnem obrestno nalagal, bi se zdatno in vsaj posredno zajezila kapitalistična povodenj! So tudi drugi, ki se boje, da ne bi v kratkem rabili denarja in ga ne mogli takoj prejeti. Tudi ta bojazen je prazna in sredi votla. Naša hranilnica ima sedaj t. j. v pol leta nad 20 tisoč prometa in je imela priliko izplačati kar naenkrat znatne svote od 500 in 750 gld... Strankama se je izplačalo v dveh dneh, ker v tolikem času prejmemo denar iz Ljubljane; zdaj pa bi utegnili izplačati v zuesku do 1000 gld. tudi še isti dan in brez prejšnje odpovedi na podlagi posebne pogodbe z Montom z dne 14. junija 1897. sub 396; po kateri se nam je dovolil tekoč račun do 1000 gld. V tem slučaji se napravi stranki pobotnica za zahtevano svoto in na njo se ji izplača na Montu denar! To je nekaj prav važnega. Poprej je namreč hranilnica mogla obrestnosno vlagati, a le na pol meseca t. j. dnevi mej 1. — 15. in pa mej 15. — 1., če se je vlagalo v njih, so bili izgubljeni za obrestovanje. Zdaj pa vložimo, kedar hočemo, in se nam do 1000 gld., kar je za Reifei-snove zavode z zmerom se pretakajočim denarjem — velika svota — obrestuje od dne vloge ! Če se tedaj prej ni izplačalo niti za vlagatelja niti za hranilnico vlagati le za 14 dnij mej mesecem, se izplača sedaj za hranilnico vlaga tudi za en teden..., ker se še isti dan obrestonosno naloži.... Tako bi bila naša hranilnica v tem slučaju preprečila vsak izgovor. Komur je kaj mari, da vspeva skupen denarni zavod, ta bo storil, kakor smo mu tukaj svetovali. Ker pa se moramo o večini naših zadružnikov prav pohvalno izraziti, le hoteli smo naznaniti, da bi bilo lahko še bolje, kakor je ! Torej, naše geslo: denar ne bodi mrtev niti en teden! Vsak sold, ki ga rodi vložena glavnica (kapital) ali vlagatelju neposredno ali posredno po hranilnici (ki je od vseh zadružnikov) naj se smatra za soldata v boju za osvobojo kmečkega in sploh delavnih stanov nasproti kapitalizmu ! Iz goriške okolice: Vže parkrat smo poročali v „P. L.“, kako naša okoli-čanska mladina napreduje v narodnem petju. Reči moramo, da je bilo prošle mesce navdušenjo v tem oziru tako, kakor morda nikdar doslej ne! Skoro v vsaki okoličanski vasi so se ustanovili ozir spopolnili pevski zbori, ki so se pod spretnimi voditelji v kratkem času priučili mnogim, prelepim narodnim pesmam. Zanimanja za petje je bilo tim več, čim gutoviši so bili pevci, da bodo kmali mogli nastopiti javno na raznih narodnih veselicah... Ali varali so se.... Veselice so bile prepovedane, izleti se niso dopustili in naši mladeniči so po-nekodi izgubili veselje učiti se peti samo za pod „lipou ! Mi pa bi resnično in močno obžalovali, če bi čez mesec dnij, ko se bode vendarle utegnilo odpraviti zdajno nezasluženo izjemno stanje za goriško okolico, ne bilo nikjer izvežbanega zbora, da bi nastopil in s častjo vršil svojo nalogo na narodnem stavlju. Zato pa tem potom vsem društvom v goriški okolici prav toplo na srce pokladamo, naj se še začasa pripravljajo da bodo mogla nastopiti... Mesca avgusta bode prav gotovo mo goče prirediti veselice kakor se nam je zatrjevalo z verodostojne strani. Da bi goriška okoličanska narodna društva imela še naprej -počitnice, ko nam toliko treba narodnega navduševanja.... meninjo, da ne bi bilo prav.... Torej, na delo! Pevske vaje naj se povsodi z nova započno in pridno obiskujejo. !!! Bodo naj nam v zgled neumorna tržaško okoličanska pevska društva ! — Iz gor. Prevzvišenega in preljub-ljenega našega nadpastirja torej ni več med živimi ! Oj, kako nepričakovana, pretresljiva je bila ta novica za nas gorj.a-,ne. Verjeti nismo mogli žalostni tej vesti, verjeti dolgo nisipo hotelj.1 In vendar je bilo res ! Ni ga več mej nami.... Pa naj vam mar sedaj štejem polže, ki so z duhovskih očij rosile na odprti grob preblagega ip preljubeznivega duhovnega očeta ? Naj mar naštevam razne dokaze sočutja in ljubezni, kakor se kaže v teh žalnih treiiotkih mej našim dobrim ljudstvom, ki je ljubilo, in še ljubi svojega bivšega nadpastirja! O da, vsa podla natolcevanja, vse zvite kovarije, sumničenja, hinavska podtikanja in obrekovanja, ki so se v zadnjih mesecih trosila v svet proti osebi prevzvišenega pokojnika, vse to ni moglo omajati globokega spoštovanja in iskrene ljubezni, kakor jo je vsikdar gojil naš verni narod do svojih škofov..., kaj še le do svojega rojaka — škofa — svetnika Alojzija !! O, da! le plakaj, vroče plakaj, slovenski rod primorski za pokojnim škofom, ki se je čutil tvojega tudi po rodu! Odločno pa zavrni onega, ki bi se drznil trditi, da z<* te ni imel srca ! Da je bilo njegovo srce tudi v krščansko-narodnem pogledu — zlato in njegov značaj tudi v tem oziru neomadeževan, bo pričal enkrat prav gotovo pred obema narodoma v deželi Oče vseh narodov — Bog! Naj tedaj vsaj zdaj ob grobu pre-vzvišertega pokojnika •umolknejo vsa drzna. satanska klevetanja, katerih pravični Bog prav gotovo ne bo pustil neka-znjenih!! Mi pa slednjič rečemo, če se je moglo gorostasnih lažij nakvasiti o vzornem pokojniku nadškofu, kako nesramno bi se utegnilo še le kovati javno mnenje o kakem drugem ! Za to pa molimo, iskreno molimo za večni pokoj pokojniku, a vmes tudi srčno prosimo za njemu vrednega naslednika, ki bo po božjem srcu Njega, ki je vse narode tako ljubil, da je dal za nje zadnjo kapljo krvi ! Iz Korniina. Dragi Pr. L! Čudil se bodeš, da dobiš novico, prav izvirno in še nikjer ne natisnjeno novost iz Korniina, kaj ne ? Pa nikar se ne prevzemi, kakor bi morda cel Kormin ali vsaj znaten del Kormincev bil prijatelj Pr L. Ne; glej; na poti sem bil po opravku in ravno sem hotel ustopiti v poštni vlak do Gorice; kar me presune robato - glavna opazka nekega kraljevo-italijanskega mo-žiceljna: No voio questi d’Austria ; voio no s tri zigari d’ Italia! — Kupoval je smodke in tirjal italijanske.. Dotična. prodajalka na postaji mu Je, pametno odgovorila : Noi siamo in AustrJa! Na-to pa je Italijančič kar zarohnel in vskliknil tako na glas, da ga je prav gotovo slišal tam prisotni policijski komisar: „Mer-da Austria ! Spudo ai zigati d'Austria !“ Da bi bil storil kaj takega kak Slovenec, bi se bilo takoj brzojavilo na Dunaj in alar-movalo vse mesto! — No za Laha je zadostovalo, da se ga je uprašalo po imenu, katerega pa seveda ni bil neumen povedati — potem pa se ga izpustilo v Avstrijo služit si polente, katere že menda ni najdel doma. Če hočete priče, Vam postrežemo!! Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Mil. nadškof Gla-vina posvečeval bode prihodnji teden ljubljanske bogoslovce namestu bolehajočega prevzvišenega knezonadškofa. — Na Rakeku je ogenj vpepelil parno žago tvrdke Feltrinelli. — Strela zažgala in upepelila je pohištvo Jan. Jene na Gori čici pri Domžalah. — Kranjska kmetijska družba je izvolila podpredsednikom drž. posl. g. Fr. Povšeta. Občni zbor je sklenil, da naj se povodom 50 letnice cesarjevega vladanja prihodnje leto otvori v Ljubljani gospodinjska šoja za kmetske deklice Na Štajerskem Utonil je v Celji v kopelji 18 letni Al. Tori. — Umrl je v Veliki Nedelji veleč. g. prof. dr Alojz. Meško, ki si je posebno zaslugo pridobil pri ustanavljanju kat. delavskih društev. — Pogorela je novo zidana hiša Vinko Terčiču pri Slatini. Zažgal mu je 10 letni šolar iz maščevanja, da ga je ta priganjal v šolo. — Na Vidmu je v Savi utonil čevljarski učenec. — Huda nevihta s toča je provzročila okoli Ormoža veliko škodo. — V Mariboru se je obesil neki ljudski učitelj. Zmešala se mu je pamet vsled obilega napora. — Zlatomašnikov šteje mariborska škofija 13. — V Vičavi pri Ptuju je v I)ravi utonil 12 letni deček. Starihi pazite na otroke! Na Koroškem. Okoli Podravelj je toča po nekaterih krajih napravila mnogo škode. — Na Gozdanjah je strela ubila 18 letnega Iv. Spelat-a. — V Celovcu se je ustanovilo krščansko soci-jalijo društvo. — Gorelo jp V pisarni dr. M»rtineka v Pliberku. Škoda ni'posebno znatna. — Stolni dekan msg. Šelander sj je zlomil uogo. Podrl ga je neprevi- den kolesar. Železnica Spodnji Dravberg-Velenje je dovoljena in se v kratkem prične graditi. HS. Nove maše. Č. g. Valentin Kovačič daroval bode dne 19 julija novo sv. mašo na Sv. Gori. — Č. g. Alojzij Matelič dne 18. julija pri kapucinih. — Č. g. Marko Fišer, kapucin dne 25. julija na Sv. Gori. Deželni šolski nadzornik v Trstu. Viktor Leschanovsky je prejel red železne krone tretje vrste. Občni zbor Alojzijevišča. Na občnem zboru zbralo se je še primerno število č. duhovščine. Zborovalce je pozdravil predsednik preč. msg. Košuta. Na to je prefekt veleuč g. dr. Pavlica poročal o delovanju odbora im vspehih zavoda. Vspeh koncem šolskega leta je bil še dosti povoljen. Da pri mnogih ni vspeha, je krivo, da se mnogokrat priporočajo manj sposobni dečki. Versko življenje in pobožnost sre se pa gojili ter so bili učenci res pobožni in ubogljivi. Nato je isti gospod poročal o društvenih dohodkih in stroških, ter se spominjal posebnih dobrotnikov našega zavoda. Na to je voditelj brat Zaharija ogovoril navzoče. V odbor sta bila izvoljena gg. dr. Pavlica in Andrej Pavlica. Za „Alojzijeviš6e“ so darovali preč. gg. A. Hvalica dekan 10, los. Pavletič župnik 8,” Ant. "Berlot župnik 8, Got. Pavletič župnik 5, Jos. Poljšak župnik 5, lan. Rojec kurat 5, Ant. lug vik. 5, Edvard Štrekelj vik. 5, Tomaž Čerin pro-fesor 10, Miklavž Kocjancič župnik 14. K. Pencin zlat(nnaMiiriT)7T^'ran Kranjec župnik 5, lan. Vidmar upiavitelj 5, lan. Dugulin župnik 10, Ant. Božič kurat 18, los. Golob kurat 10, lan. Kolavčič župnik 15, Fran Gu/elj kaplan 5. Ant. Terpin vikar 10, Fran Kodrič kurat 10, lan. Kurinčič kurat 14, Andrej Grgolet župnik 10, Ant. Cibič dekan 20, Filip Abram kaplan 3, lan. Filipič dekan 15, los Ušaj kaplan 3, Ant. Bratina vik. 4 Fran Ceket kurat 15, Leopold Stuoelj vikar 20, I. I. 5, Ant. Zarl župnik 8, iv. Leben kurat 5. los. Cigoj kaplan 5, Andrej Mesar vikar 5, Hilarij Vuk kurat 5 gld. Andr. Pavlica stolni vikar 5 gld. Em. pl. Hol-zinger 3 gld. BI. g. Ivan Močnik iz Golij pri Cerknem 39 gld. Bog blagoslovi darove in ohrani /ložnost, dobrotnikov! Razstava za javno blaginjo. Drugo leto otvori se meseca majnika na Dunaju v svetovno — razstavni rotundi v Pratru razstava pripomočkov za javno blaginjo. Na tej razstavi bode razvidno, v koliko je napredovala skrb za obrambo človeka pred različnimi zdravstvenimi nevarnostmi in nesrečami in pa tudi za izomiko, razvedrilo in sploh duševno v-zgojo vseh slojev prebivalstva v teku vladne dobe našega pres vit lega vladarja v Avstriji. Na udeležitev razstave povabljena so oblasti, duhovščina, društva in različne zadruge, katerim je izročeno nadzorstvo nad občno blaginjo, kakor tudi posamezni človekoljubi. V zdravstveni oddelek razstave do-poslati je izdelke t. j. dokazov o pripomočkih za zdravljenje otrok od rojstva nadalje; potem za oskrb telesno pohabljenih, sirot in bolnikov sploh. Nadalje dokazov o oskrbljevanji delavcev, poslov in vseh pod nadzorstvo družili stavljenih ljudij. V izobraževalni oddelek doposlatije dokazov o pripomočkih ljudske haojbrazbe v ožjem in širšem krogu, bodisi v skromnem domu, ali v javnih ižobraževališčih itd. itd. Ker ima na tej razstavi biti razvidno duševno in telesno blagostanje posameznih avstrijskih narodov, je važuo tudi za Slovence, da se udeleže iste. Ondi. namreč v skupni izložbi pripomočkov za našo duševno in telesno blaginjo, bo , razvidno, na kateri stopinji omike in telesne kreposti stoji naš narod: Ustanovitev izobraževalnih zadrug za naše pri-prosto ljudstvo, ustanovitve gospodarskih šol itd. itd. vse to »ode Rajalo dokaz, v koliko smo napredovali Slovenci kakor kulturen narod ia koliko še treba, da dosežemo vrhunec v izobrazbi in materijalni blaginji. Ker je koneČni namen razstave ta, da se, v koliker mogoče, tudi od stranr državnih zakladov pripomore v ’ dopolnitev nedostatkov, utegne razstava tudi za Slovence imeti svoj dobri pomen. Torej Slovenci, udeležite se razstave mnogo-brojno! V vseh kronovinah naše države ustanovili so se posebni odseki za nabiranje izložbenih pripomočkov. i Deželna komisija za Primorsko sestoji iz sledečih gospodov: Predsednik: deželni sanitetni referent dr. Adalbert Bohata, namest niš t veni *#■ r* "* sovetnik vitez Čermak, višji stavbeni so-vetnik Aleksander Porenta, deželna šolska nadzornika vitez Klodič in Lešanof-shj. okrajni glavar dr. IJochegger, obrtniški nadzornik Dom. Coglievina in okrajni komisar Kreklch. Razstava slogine obrtne šole je bila zares krasna. Z veseljem.smo opazovali razne, posamezno res izborne, izdelke učencev. Tudi dekliška obrtna šola je pokazala lep uspeRTjakoj v prvem letu. Učenci in mladeniči, ki' ste se posvetili obrti, obiskujte to prekoristno šolo, učite in urite se, da ne zaostanete za italijanskimi obrtniki! Obravnava Budin contra „Cor-nere“ vršila se bode pri porotnem sodišču na Dunaju. Kongrua. K našemu članku pod tem naslovom se je oglasil dopisnik v ^Slovenskem Listu". Pred vsem zatrjuje, da je med drugimi vzroki odločevala tudi politika, kateri vikarijati se povzdignejo v kuracije. To nires. Prevzvišeni knezonadškof je predlagal, kakor se je izjavil, mnogo vikarijatov, a vlada jih ni hotela povzdigniti. Zakaj ? Tega ni povedala. Drugič ni res, da sta imela pri tem glavno besedo dva znana gospoda. Ako sta ta dva bila potrebna prijateljev med duhovniki, bi bila na pristojnem mestu vplivala, da se kar naj več .vikarijatov povzdigne v kuracije, ne pa nasprotno, kar trdi dopisnik „Slov. L.“ S tem da bi vplivala, da se veliki in naj- pridobila potrebnih prijateljev. Logika !? Toiiko v pojasnilo. V Podgori se je danes se sv. mašo sklenilo šolsko leto, prvo v novem šolskem poslopju. Ob enem sta se tudi oba slov. šolska vrta zaključila z malo preskušajo, pri koji so se otroci z kolači obdarovali. V Album : Nekemu goriškemu italijanskemu zdravniku povemu v imenu javnega mnenja, da naj malo bolj skrbi za one, kateri so mu kot zdravniku mestne bolniške blagajne izročeni. Če bi se utegnilo z nova pripetiti, kakor ni — davno, da bi se ga tiikrat klicalo in še le tretji dan priklicalo ozir, da bi vnovič tirjal od bolnika, ki ne more niti ostati s postelje, naj nam pride po zdravila, ga brez usmiljenja javimo in izpostavimo pred javno mnenje!!! — Kje je toli livalisano človekoljubje nekaterih Jjudij? Kolesarjem: V neki okoličanski vasi povozil je poznan kolesar malega šolarja in mu prebil lice, zdrobil par zob in kar je še narveč, je prav malo manjkalo, da mu ni izbil očesa ali ga zadel na sence ter tako ga prav gotovo usmrtil ! Kolesarji! Vozite vendar malo bolj počasi; posebno proti večeru, v mraku in po vaseh, kjer se zdaj v večernem hladu zbira vse mlado in staro! — Mlatilnica se letos ne splača, tako se pritožujejo laški lastniki mlatilnic! Res je, žito je tako slabo, da letos bodo imeli posestniki mlatilnic malo dobička. Smer pa menda ne bode zmerom tako slaba pšenična letina in zato hi mi želeli, da si slovenske občine omislijo svoje mlatilnice n. pr. na deleže ali na občinske stroške! Prepričani smo, da bi se izplačalo! Dobra postava — Slab nasledek. Pretečeni teUen je neki kmet peljal voz sena v Trst. Pod voz obesi svetilnico. V Komnu se uimme seno. Na upitje moža so pritekli ljudje in prevrnili voz. Mož se je nekoliko opekel. V Sempolajskem vikarijatu so imeli v 14 dneh dva javna plesa in eden ogenj. Dne 12. t. m. gorelo je pri Iv. Rebuli Zgorela sta hlev in skedenj —: dan poprej pa so izvrstno plesali pri J. K........ — Ognja in piesa, reši nas, o Gospod. Iz Komna. Cerkev M. B. v. Ober-sljanu je sedaj pav lepo prenovljena, Poleg starih, lepili slik krasijo sedaj dve novi, delo domačega umetnika g. Ivana Strnada, ki je vso cerkev lepo prenovil. Hvala veleč g. dekanu za trud. Duhovne vaje za tržaško škofijo se lodo vršile v Trstu (v malem semenišču) v dveh dobah: od 16. do 23. in od 23. do 28. avgusta. ysi duhovniki združenih škofij so dolžni udeležiti _se duhovnih vaj. Najnovejši čin tržaških mestnih očetov. Poznati in bojeviti dr. D’Angeli stavil je v mestnem zboru predlog, da je iz zdravstveno nobtično-upravnih raz-logovjjter iz ozirov- na~lCOristi mesta niL-praviti iz javnih ulic vse okoličanake praviti ___ _____________ prodajalke kruli«, in dmgih-žml. ter prodajalce oglja, da ni smeti dopuščati po ulicah vozov, v katerih so vpreženi voli, da je odpraviti prevažanje umazanega perila. glasno. Da je q^o]j^n^i]n-^lo^emisn^e ui^to- Mlini ! seveda g. D’Angeli smrdijo samo odpadki slovenskih volov; oni laških mul so pa pravi parfim. Na odstranitvi slovenskih prodajalcev kruha se bode pač srčno zahvalilo niže ljudstvo tržaško. —- No, vročina poslednjih dni je gotovo vplivala tudi na možgane tržaških očetov. Proti predlogu sta govorila slov. svetovalca Iv. Goriup in Iv. M. Vatovec. Nova železnica v Trstu. Inžener Pelc in fabrikant Nairc sta dobila koncesijo, da speljeta železnico na robasta kolesa iz Trsta čez Opčino do Sežane. Železnica bode stala 85.000 gld. Vožnja bode trajala samo 45 minut. S to železnico bode posebno Opčina pridobila. Podgrajska posojilnica in hranilnica je imela v upravnem letu 1896 115.746 gld. 28V4 kr. prometa. Slovenska nižja gimnazija v Celju ostane. Vršijo se namreč v soboto sprejemni izpiti, seveda tudi v jeseni. V Loretu se je. 5 julija vršila slovesnost posvečenja altarja v slovanski kapeli sv. Cirila in Metoda Zbralo se je tej slovesnosti blizu 200 romarjev iz raznih slovanskih pokrajin. Najbolj zastopani so bili Slavonci, drugi so prišli iz Hervaškega, Dalmacije, Bosne in leden ie zastona.1 tildi Slovence. Duhovnov je bilo 23 in njim na čelu prevzvišeni na.ik škof serajevski m o n sign or dr. Stadler. Na predvečer so pred baziliko zbrani pričakovali prevzvišeuega vladiko ter ga pozdravili z glasnimi „Živili“. Po kratkem oddihu se je potem slovesnost pričela s tem, da so v procesiji ponesli relikvije sv. Cirila in Metoda v kapelo sv. Jožefa, kjer so bile čez noč na altarju izpostavljene. Molili smo na to „officium pluri-morum martyrum“ in s tem so bili obredj za ta večer končani. V ponedeljek ob 8. uri so udeleženci se zbrali v slovanski kapeli, kjer je prevzvišeni z navadnimi obredi posvetil altar ter vanj položil svete ostanke. Sledila je potem slovesna pon-tifikalna maša, katero je ljudstvo spremljalo z narodnim cerkvenim petjem. Bo sv. evangeliju, katerega je dijakom v hrvatskem jeziku odpel, je pnntKiknnt. ipvrlnu^nji^j pjio-oAmpjl i-nnini-jt. ter jim razlagal pomen te slavnosti. Po dokončani pontifikalni maši je bila še tilia sv m iš:i i K skupnemu obedu se je zbralo 23 duhovnikov in bilo je več napitnic, katere so romarji stoječi na trgu, spremljali „živijo" in narodmini napevi. Proti Židom. V Tarnovu v Galiciji so se vršili veliki izgredi. Ker je neki gostilničar in žganjar sleparil vojake, razbili so mu vse posode ter ga pretepli. Potem so vojaki napadli več židovskih prodajalnic, razbili izložbe in okna sinagoge. Napadli in pretepli so z bajoneti več Židov in jednega celč ubili. — No. temu, dasi krutemu činu vojaštva se ni malo ni čuditi. Ako se pomisli, kako postopajo Židje z vojaštvom v Galiciji, je le čudo, da se ni ože zgodilo več nesreč. Kovan denar. Od I. 1892 do konca 1896 so v Avstriji nakovali 727,878.552 komadov denarja kronske veljave v sne-sku 316,555.815 gld. Mej temi je 24.372318 komadov od zlata po 20 kron, 210.734 zlatih komadov po 10 kron, 96.545.500 srebrnih kron itd. Na Ogerskem so v tem času nakovali 406,827.367 komadov kronske veljave v znesku 174,946.650 gld. V celi državi je bilo torej na kovanih 634,705.919 komadov v znesku 491,502 465 gld. Evropska vojska zahteva ogromne svote V minolem letu se je potrošilo za vojaštvo v Evropi 2 milijardi 127 milijonov goldinarjev. Rusija je potrošila 516 milijonov, Anglija 383, Francija 370, Nemčija 265, Avstrija 178, Italija, 131 in pol milijona itd. Pravi prijatelj Neki misijonar je obiskoval pogosto v Turinu na Laškem jetnišnice, da bi spravil hudodeluike z Bogom. Med drugimi najde tudi moža. ki je bil obsojen k smrti. Ko stopi duhovnik v njegovo celico, ga najde na tleh klečečega in milo jokajočega. Ko zapazi kaznjenec misijonarja, obrne se k njemu in mu reče : „Ne mislite, da žalujem vsled tega, ker bodem jutri obešen ; marveč vsled tega se jokam, ker sem bil skozi 40 let najstrastnejši in največji sovražnik sv. križa, sedaj pa je ta moj jedini prijatelj, dočim so me vsi prešuji zapustili in nimam sedaj nikogar, da bi me tolažil 4o let sem pohajkoval s prijatelji ne meneč se za Boga in zato sem postal hudodelec in po pravici zaslužil smrtno kazen. Zapustili so me, boječ se, da jih ne izdam, kajti podpirali so me pri mojih hudobnih dejanjih. Sedaj pa nimam drugega prijatelja, nego Kristusa križanega. Ta me tolaži, akoravuo sem ga žalil celo svoje življenje11. — Ves skesan se je spovedal in duhovnik mu je veselo pred smrtjo podelil sv. obhajilo. Listnica uredništva: VeleS. g, dek. v B. : Kakor Vaš, tako so tudi nekateri drugi (]e_ kanati poslali prispevek za stroške odposlancev. Bilo je le nekoliko slabo izraženo. Hvala za opo- zoritev. Politični pregled. Notranje dežele. Shod Nemcev v Hebu je vlada prepovedala in sicer dvakrat. Vkljub temu se je v nedeljo v Hebu zbralo nad 70 drž. in dež. poslancev in nad 10.000 ljudstva. Ker jim vlada ni pustila zborovati pričeli so demonstrovati. Mesto samo je bilo podobno vojnemu taboru, kajti pripravljeno je bilo vse vojaštvo. Mesto je bilo vse v Bismarkovih zastavah, ter so pred Franc. Jožefovim spomenikom peli izdajsko pesem „Wacht am Rhein“. Mnogo prevročekrvnih so potaknili po luknjah. Tudi v Celovcu so se zbrali „Nem-ci“ alpskih dežel ter napovedali najod-ločniši boj jezikovnim naredbam. Bog razumi te ljudi. Ako Slovan dobi nekoliko pravic v uradih, je to krivica, a krivica ni, ako se v slovenskih krajih nemško in italijansko uraduje. In ako se moramo Slovani učiti nemščine, zakaj bi se Nemci, ki hočejo med Slovani uradovati, ne učili slovanskih jezikov. Nemštvo na češkem mora biti na jako s]^hjh nn^uli alrn rvm na nar nraHrnlHh ki se priuče češčini, vže preti pogin Italijansko politično društvo za Istro js te dni zborovalo v Kopru, a so se kmalu razšli, ker se „mladi,‘ niso porazumeli s „starimi“. „Mladim“ so stari še vse premalo napeti nasproti Slovanom. Lepa bodočnost čaka Istro / Drugi shod nemažarskih naro-dnostij na Ogerskem vršil se bode v jeseni v Budimpešti. Izdelal bode zopet spomenico na cesarja. Važen korak. Naš presvitli cesar poslal je sultanu brzojavko, sestavljeno sicer v jako prijateljskem tonu, ki pa jasno pove Turku, da naj hitro sklene mir -s Grško, ako hoče sploh še ostati v Evropi. V jednakem smislu je Rusija vže poprej nastopila. Sedaj bode menda kmalu konec grško-turškim homatijam. Vnanje države Bolgarski knez Ferdinand je zopet na potovanju. Nekaj din je vže prebil v Parizu, sedaj je v Rimu, odkoder se poda naravnost v Bukarešt. Naj-brže kakor navadno zopet berači, kad bi menda postal kralj bolgar-ki in zato išče pomoči. V Belgiji so rudarji začeli ustavljati delo. Stavkuje sedaj vže blizu 30.000 delavcev; socijalisti pa si pi izadevajo, da se razstegne stavka na vsa belgijska rudarska podjetja. Ju nazadnje bodo tepeni le delavci. m im (S m V GOlIICi v Nunski ulici štev. 14-1(5. $elika zaloga šivalnih str j i v in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. crrfli iiiii Vino na prodaj okoli 40 lil. pristnega belega Vipavca na debelo — vse h kratu, pa tudi v manjših delih — ima v Kamnjah h št. 56. prav po ceni. JVa je nova hiša z vinogradom in vodnjakom v Vrtovinu radi družinskih nazmer. Qena je na obroke za 5 do 10 let 800 f. proti gotovemu plačilu 700 gl. Ima 3 sobe obokan hram in kub njo. Prav visoko je podstrešje, da se naredi še ena. nrn storna soba zgoraj. Kaj več pri uredništvu ali pri Janezu Kamlus-u v Vrtovinu pošta :• Črniče pri Gorici. zastopnik tvrdke N. Scliad Monakovo Vrtna ulica št. 24. priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-miranih tovaren Diir-kopp in rSwift" Steyr. _ _ Specialiteta „D i a n a 21 “, izvrsten stroj, leliak tek. Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda] naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna viua. Za pristnost se jamči. pekovski mojster na Kornu v Gorici i *•» norn/Mlo uoohnvrotnorrj T\Pč»ivi4 tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. SiečarfslItJSf v Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron. V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in parameuti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe. Xi?SSSM srebrar v ulica jjlprelli štev. 17. Priporoča se prečastiti duhovščini za izgot.ovljenje cerkvenih posod in orodja po uajnovejili uzoreih in najnižji ceni' kot: monitrapc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-hrint in pozlatim. Da si zamorejo tudi men j premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. go-spooov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenja priporočam po najnižjih cenah. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. Štejem si v čast, naznaniti slavnemu občinstvu, da sem s 1- julijem t. 1. ot-voril svojo pisarno v GORICI na Kornu (v Kavčičevi hiši). Odvetnik dr. Alojzij Franko. J. PIPAN & COMP. slovenska tvrdka vstanovljena 1. 1876 v %ia ionta št. 1. velika zaloga kave, riža, južnega sadja in vseh vrst olja. 'i Oddaja se le na debelo. Prvi fotografični zavod v Gorici ooleir škofije, prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela. Neprekosljivo delo jamči. (