Poštnina plačana ? gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. St. 236 (9541) TRST, nedelja, 10. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK s zasužnjeni Evropi Neodgovorna trma Neuspeh pogajanj o tako imenovanem obnovitvenem paktu, ki naj bi omogočil sodelovanje med vse-demokratičnimi političnimi silami naše dežele v reševanju o-gromnih problemov, ki jih je odprl potres v Furlaniji in Benečiji, nedvomno pomeni korak nazaj v razvoju političnih odnosov v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Večina, ki vodi deželno upravo in ki jo sestavljajo demokristjani, socialdemokrati in republikanci, se ie še enkrat oklenila nepopustljivih stališč v slepi obrambi dela Comellijevega deželnega odbora in s tem onemogočila ali vsaj zavrla nadaljevanje dialoga. Odkod to trmasto vztrajanje na odklanjanju vsakršnega sodelovanja? Ali ni res, da emergenčno stanje terja emergenčne rešitve, da Oagedija tako velikega obsega, kakršna je zajela našo deželo, zah-lova skupno angažiranje, enotno mobiliziranje vseh razpoložljivih sd ■ In to še posebno, ko je sedanji odbor v svojem dosedanjem delu po 6. maju pokazal vso svojo nesposobnost, vso svojo birokratsko neagilnost, kot je na splošno ^ ocenila ne samo opozicija v deželnem svetu, ampak celotno javno mnenje, ne samo v Italiji, ampak celo v tujini. Pričakovali bi vsaj nekaj samokritike. Toda še zadnje skupno poročilo deželnih tajništev treh večinskih strank po neuspehu pogajanj o obnovitvenem paktu zavrača vse obtožbe na račun dela deželnega odbora, upa si celo trditi, da ni bilo zamud, niti ne neizpolnjevanja obveznosti. To še enkrat po-Jjuje stališča, ki smo jih še pred ’atkim slišali v deželnem svetu, Jer so predstavniki večine govo-11 o nekakšni «zaroti» vsega ti-t'.a’ ki naj bi se trudil, da bi bla-! deželni odbor. Dejstvo pa je, 0 objektivna,poročila s prizadetih . ? °dij ne morejo prikrivati dejanskega stanja, ki že samo po se- 1 pomeni najhujšo obtožnico proti sedanjemu odboru. Poleg tega pa e' neučinkovitosti in nesposobnosti 0 oi a ni ugotovil samo tisk, am-?a.„ ce^° sama enobarvna demo- rscanska vlada v Rimu, ki je borala poslati v Videm izrednega komisarja, ko je sprevidela, da ezelna uprava ni kos svojim nalogam. Pravi paradoks je bil, da Je morala prav levica, ki je bila ?e doslej najbolj vneta zagovorna decentralizacije in avtonomije eze ne ustanove, zahtevati poseg srednje oblasti, da bi preprečila, a bi akcija deželnega odbora ne Nadejala še večje škode ne sa-'o Prebivalstvu prizadetega pod-ocja, pač pa samemu inštitutu de-zelne avtonomije. Zakaj torej KD in njeni zavezni-se vedno nočejo sodelovanja o-tahh političnih sil? Saj je do Kega sodelovanja, tudi s samimi aTTSU’ Prišl° že » mn°3ih dru-ra]ik italijanskega polotoka, mn°gih drugih deželah, kjer so ti J ?ro^emi mnogo manj drama-i m pereči, kot pa v naši deželi S maju. Ali se KD morda boji, nio 1 3rwolitev v tako sodelova-J pomenila preveč očitno prikrije neuspeha? Toda ta neuspeh Je dejstvo, ki Furlanije so ga prebivalci lastili ir.-ln Benečiie občutili na vsak, ln-° katerem se lahko Za 0 PrePriča, samo da ga pot anese na prizadeta področja. dSe^otratiČne opoziciiskc sile v čut j™ svetu so dokazale velik ,„! 9OW:n0S(i’ k0 kH»b trdo- zapreti vrat vsakršnemu nadaljnjemu dialogu v da bi to bilo v prepričanju, nasprotju z interesi «d ZŽ 7oZ boiivli1l g T T^vZeh Zi v j ,deÌelÌ: če nek^re sile nTJ h dramatičnih trenutkih ne znajo pustiti »■■■umnim,,',,, strani svojih "»»".m, » kotalkanje včeraj v trstu Sedmak državni mladinski prvak Poletov kotalkar Pavel Sedmak Je osvoji! včeraj prvo mesto na ™ ™ladinskem kotalkarjem prvenstvu v Trstu in je ta-ko pnbonj ppenskepju Poletu do_ sli n vVet" ,°sebni in kl“bski u-jeh. V izredno ostri konkurenci k premagal vrsto priznanih kotalkarjev iz vse države ter si je pr-vo mesto priboril s tako prednostjo v točkah, da o zasiuženosti nie-gov-ga uspeha ni mogoče dvomiti. Podrobnejše poročilo o uspehu mlade?a Openca objavljamo med »Portninu vestmi na zadnji strani. političnih strankarskih računov, je to brez dvoma zanje izredno slabo spričevalo. Zaostritev odnosov na deželni ravni pa negativno vpliva tudi na druge odprte politične probleme na nižjih ravneh. Dolgotrajne krize na tržaški občini in pokrajini ter na goriški pokrajini so prav tako posledica dejstva, da se KD in njeni tradicionalni zavezniki še niso sprijaznili z novim političnim ravnovesjem, ki je nastalo v državi in tudi pri nas po volitvah 20. junija. Dejstvo je, da za levico glasuje danes v Italiji 47 odstotkov volivcev, in da je torej brez levice ali celo proti njej, danes nemogoče vladati, tako v Rimu kot v najmanjši italijanski občini. Skratka, tridesetletne demokrščanske hegemonije je konec, prehod k novim političnim odnosom, k novemu «političnemu okviru», kot pravijo poklicni , politiki, ne more biti povsem neboleč, še posebno za tiste, ki so bili toliko časa na oblasti. Toda nevzdržno je, da bi ta prehodna faza trajala v nedogled. Vendar vzbuja presenečenje, da so v Rimu v razmeroma kratkem času našli bolj ali manj ustrezno rešitev ia to prehodno fazo s sestavo Andreottijeve vlade. Kako to, da take rešitve ni mogoče najti pri nas, ko pa bi morala prav v naši deželi biti stranka relativne večine bolj odprta kot na vsedržavni ravni, ko v njej prevladujejo tako imenovane leve struje? Kako to, da «napredni» krajevni demokristjani ne zmorejo tega, kar so lahko storili rimski «konservativci»? Priznati moramo, da odgovora na to vprašanje nismo še našli. TOM MARC MEDTEM KO IMA VLADA V NAČRTU NOVE PODRAŽITVE Kritične ocene strogih petkovih protiinflacijskih ukrepov vlade KPI, PSI in sindikati očitajo vladi socialno nepravičnost ukrepov, industrije] pa se bojijo, da bo deflacija zavrla proizvodnjo - Andreotti: Ni drugega izhoda RIM, 9. — Snočnji vladni protiinflacijski ukrepi so izzvali plaz reakcij vseh političnih in družbenih sil. V ocenah vsi na splošno ugotavljajo, da je spričo pc lažnega gospodarskega položaja in skokovite inflacije zategovanje pasu nujno, pripominjajo pa vsekakor, da vladni ukrepi najbrž niso najboljše orožje za boj proti inflaciji tako zaradi socialne nepravičnosti (prizadeli bodo prec-vsem nižje sio-je srednjega razrech) kot tudi, ker ni nobenega jamstva, da bodo zbrana sredstva res namenjena produktivnim naložbam. Prav tako so nekatere sile nezaupljive, ker bi morali viogo velikega izterjevalca zaupati prav tisti politični skupini (pa čeprav jo sedaj levica močno pogojuje v parlamentu), ki je s svojimi napakami in tudi zlorabami privedla državo na rob bankrota. «Med vsemi vladnimi ukrepi — je med zborovanjem v Milanu poudaril član vodstva KPI fsapolitano — je vzburila največ nezadovoljstva občutna podražitev bencina, ki prizadene vse sloje naše družbe. Vlada iz nerazumljivih vzrokov ni počakala, da bi v parlamentu Zaključili razpravo o vprašanju e-nergetskih virov in da bi se iz dialektične konfrontacije iziušči-la najboljša rešitev. Venc’nr pa za nas to vprašanje še ni dokončno rešeno, ker bo moral vladni odlok odobriti parlament, kjer bomo mi predložili svoje popravke k sprejetim ukrepom.» Napolitano je v nadaljevanju svojega posega poudaril, da so žrtve nujne, vendar pa morajo biti pravično porazdeljena in morajo bremeniti predvsem najpremož- nejše- družbene sloje. Obenem mora napor, ki ga zahtevamo od države, obroditi sadove tako v boju proti inflaciji kot v produktivnih naložbah in odpravljanju brezposelnosti. Vlada bo morala dobro preučiti ukrepe o novih podražitvah in v najkrajšem času dokazati z dejstvi, da je začela boj proti davčni utaji ter pripravlja načrt za sanacijo gospodarstva. Prav tako kritičen do vladnih u-krepov je bil tudi socialist Giannetta, za katerega se vlada ni znala rešiti spon podporne politike, ki se kaj lahko sprevrže kot doslej v klientelistično zlorabljanje zbramh sredstev. «Ni pojmljivo — je poudaril socialistični poslanec — da država še vztraja na dosedanji poti kreditiranja industrije po ugodnih pogojih, pač pa so potrebni ukrepi, ki naj upoštevajo «iiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiii'iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiittiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimaiiliifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii Nezdružljivost funkcij razburila vzdušje vsedržavnega sveta KD Fanfani in Andreotti na vsedržavnem svetu KD (Telefoto ANSA) trenutne, sektorske in teritorialne potrebe.» Nekoliko bolj pbzitivna je ocena socialdemokratskega tajnika Romite, ki meni, dà vladni ukrepi dejansko odgovarjajo potrebam države, da pa bo treba rešiti vprašanje združevanja dohodkov in vsaj delnega povračila stroškov za bencin najrevnejšim slojem delavcev. Nujen pa je tudi neizprosen boj proti davčni utaji. Za predsednika zveze srednjih in malih industrijcev (CONFAPI) Fabia Frugalija pa bodo vladni ukrepi imeli za posledico občutno podražitev denarja, kar bo izpostavilo proizvodni sistem deflacijskemu pritisku. «Kot nas uči izkušnja — je nadaljeval predsednik CONFAPI — takšna politika ne pospešuje proizvodnje, tudi ker manjka stvarno in tvorno načrtovanje. ki je po našem mnenju prvi pogoj za reševanje poraznega gospodarskega položaja.» Nekoliko bolj razčlenjene so reakcije sindikatov. Vsi brez izjeme so sicer kritični do konjunk-turnih ukrepov, vendar pa so nekateri pripravljeni na pogajanja in na soočanje z vlado ter s političnimi silami, drugi pa menijo, da je treba udariti s pestjo po mizi. Najglasnejši so seveda avtonomni sindikati, v katerih je o-paziti močne cehovske težnje, vendar pa se pristaši odločnega boja oglašajo tudi v federaciji CGIL, CISL, UIL. Tako so na primer v Piemontu proglasili za v sredp štiriurno splošni) stavilo' «kot prvi korak akcije, katere cilj je korenita sprememba vladnih ukrepov». V avtomobilski tovarni Alfa Romeo v Milanu pa so delavci neodvisno od sindikatov začeli z divjo stavko. Ministrski predsednik Andreotti je na vse kritike odgovoril v intervjuju z urednikom radijskega dnevnika GR-1 in poudaril, da bi Italiji grozil propad, če ne bi nujno sprejeli takojšnje stroge ukrepe za sanacijo. Obenem je naglasil, da bodo zbrana sredstva potrošili za finansiranje proizvodnega sistema in v tem okviru nakazal glavne cilje, ki si jih je zastavila vlada: začeti končno z reševanjem vprašanja Juga; preusmeriti in izboljšati tehnološko raven industrije (velike,, srednje in male), da bo konkurenčna na tujih tržiščih; ustvariti nova delovna mesta za mlade in rešiti vprašanje brezposelnosti ter končno posodobiti italijansko kmetijstvo in živinorejo, da bo v večji meri zadoščala potrebam države. Dodal je tudi, da so možne izboljšave vladnih ukrepov, obenem pa ;zra-zil prepričanje, da jih bo parla- ment osvojil vsaj v vseh bistvenih točkah. Z včerajšnjimi ukrepi pa še ni konec plaza podražitev, ki se je usul na italijanske državljane. V četrtek se bo namreč sestal medministrski odbor za cene CIP, ki bo določil nove telefonske ;n električne tarife. Kolikšna bo podražitev zaenkrat ni znano, ni dvoma pa. da bo občutna. Kar zadeva včerajšnje ukrepe se je zvedelo, da bodo objavljeni v Uradnem listu v ponedeljkovi številki. Zvedelo se je tudi, da bodo obveznice, ki jih bodo dali namesto draginjske doklade desetletne, kolikšna bo obrestna mera na «prisilno posojilo» in kako bedo obveznice izdajali pa bo odločil odbor za kredit in varčevanje, ki se bo sestal pred koncem meseca. Kar zadeva prometni davek za avtomobile, bodo lastniki plačali pristojbine v včeraj določeni višini z novim letom. RIM, 9. — Vsedržavni svet te publikanske stranke je soglasno odobril poročilo političnega tajnika Biasinija ter tako sprejel v bistvu smernice, ki jih je v torek začrtalo vodstvo. Za poročilo je glasovala tudi levica v stranki, ki je najprej predložila svojo resolucijo in nato glasovala za odobritev Biasinijevega poročila. PO NEURADNIH VESTEH IZ PEKINGA Hua Kuo-feng imenovan za predsednika kitajske komunistične partije Do pred šestimi leti je bil Maocetun-gov naslednik neznan partijski funkcionar PEKING, 9. - Predsednik vlade Hua Kuo-feng je bil imenovan za predsednika KP Kitajske namesto pokojnega Maocetunga. Vest sicer ni uradna, v Pekingu pa je cela vrsta plakatov in transparentov, ki vzklikajo imenovanju novega predsednika partije. Predstavnik vlade, ki so ga časnikarji zahodnih časopisov vprašali za potrdilo, je dejal, da nima nobenega uradnega sporočila o vsej zadevi. Hua Kuo-fengu so baje poverili tudi nalogo, da poskrbi za objavo zbranega dela predsednika Maocetunga. Po mnenju političnih o-pazovalcev gre za izredno pomembno nalogo, ki samo potrjuje, da se je Hua povzpel do najvišjih funkcij. Posredna potrditev njegovega imenovanja za vodjo politbiroja prihaja iz uradnega sporočila, v katerem je rečeno, da politični urad kitajske partije vodi prav Hua Kuo-feng. V kitajskem glavnem mestu u-gotavljajo, da je bila politična kariera novega predsednika kitajske partije zelo hitra. Postal je predsednik vlade, potem ko so Teng Hsiao-pinga odstavili in ga obtožili protirevolucionarne -dejavnosti. Do pred šestimi leti je Hua Kuo-feng bil skoraj neznan pokrajinski voditelj. Ob njegovem ime- novanju za predsednika vlade po smrti Čuenlaja so mnogi v Pekingu menili, da gre za začasno rešitev, dokler ne bi to pomembno funkcijo prevzel vidnejši funkcionar. Istočasno je bil izvoljen, kaže ob izrecni želji predsednika Maa za prvega podpredsednika partije, kar je pomenilo, da je bil že takrat v hierarhični lestvici takoj za Maocetungom. Uradni podatki trdijo, da se je Hua Kuo-feng rodil v pokrajini llllllllllir|ll||||||||||||||||||||||||||t||i||||ll||ll|||VMII||||,,llllmIl|||lll||||||||||||(||ru|||||)||||| V INTERVJUJU l UREDNIKOM AGENCIJE ANSA j- T- Colombo o vprašanju tujih TV postaj Po mnenju ministra mora parlament znova preučiti vprašanje pretvornikov in reklamnih oddaj RIM, 9. — Kot priznavajo vse politične sile in vlada je vprašanje reforme sredstev javnega obveščanja eno od najbolj žgočih in najbolj težkih vprašanj, s katerimi se sooča italijanska družba. Kot poudarja v kratkem sporočilu časnikarski sindikat FNSI je položaj na tem področju dramatičen, zlasti še, ker se morajo napredne družbene sile spopasti s tistimi, ki skušajo s koncentriranjem časnikov, radijskih in televizijskih postaj okrniti svoboda tiska in ker se gospodarska kriza spleta z globoko politično, kulturno in moralno krizo. RIM, 9. — Vode vsedržavnega sveta krščanske demokracije je danes nenadno vzburil minister za industrijo Carlo Donat Cattin, ki je postavil vprašanje ravnovesij na čelu stranke. Znano je, da obstaja predlog, pp katerem člani vlade, ministri in podtajniki ne morejo postati člani vodstva KD. Edina izjema v tem smislu sta bivša tajnika stranke Arnaldo For-lani in Amintore Fanfani. Ko so sestavljali vlado so se s to nezdružljivostjo funkcij vsi strinjali. Sedaj pa Donat Cattin odločno protestira in grozi, da bo odstopil kot minister za industrijo, če bo moral zbirati med ministrstvom in članstvom'v vodstvu stranke. Vsi se dobro zavedajo, da bi odpoved katerega koli od članov z muko sestavljene Andreottijeve vlade nujno pomenila njen konec. Med razpravo na današnjem zasedanju demokristjanskega vsedržavnega sveta so številni člani vodstva od desničarja Scalfara do pripadnika struje forze nuove Cabrasa in do dorotejca Giulia Orlanda izrazili podporo vladi. Tudi Antonio Bisaglia, minister za državne udeležbe ter viden predstavnik dorotejcev, je poudaril, da je obramba vlade prva dolžnost vseh demokristjanov. Bisaglia je tudi dejal, da se strinja s konfrontacijo z vsemi strankami ustavnega loka v zvezi z vprašanji, ki so nastala s sedanjo krizo in s perspektivami za razvoj italijanske družbe. Iz nadaljevanja njegovega posega pa je bilo razumeti, da misli predvsem na socialiste ter na dialog, ki ga je treba spet vzpostaviti med PSI in KD. Krščanska demokracija ne gleda na socialiste kot'na silo, ki bi bila koristna za obnavljanje zastarelih vladnih formul. Vprašanje novih odnosov s komunistično partijo sta postavila Carlo Fracanzani in Ermanno Cor- rieri. Slednji je v bistvu postavil naslednje vprašanje: «Če je KD močna, zakaj ne preizkusi komuniste, ki imajo trenutno izredno privilegiran položaj, saj niso niti v opoziciji niti v vladi?». Fracanzani pa je poudaril, da je treba priti do sporazuma med vsemi ljudskimi silami glede točno določene politične platforme. Vprašanje vstopa KPI v vlado postavlja predsednik partije Luigi Longo v članku, ki ga bo objavil jutrišnji «Unità». Longo predvsem ugotavlja, da terja sedanji položaj sodelovanje vseh demokratičnih sil, kjer imajo komunisti vidno vlogo. V nadaljevanju polemizira s tistimi, ki trdijo, da je vstop komunistov v vlado zgolj formalno dejanje, ki ga bodo slej-koprej izvršili. Longo trdi, da ne gre za odpor s strani komunistov, temveč za ukoreninjeno protikomunistično miselnost vodilne skupine KD, ki bi hotela prisiliti komuniste, ne samo da ostanejo v opoziciji temveč jih tudi izključiti iz vsakega neposrednega posvetovanja za rešitev čedalje bolj perečih in hudih vprašanj, ki tarejo , Italijo. Komunistični vodja zaključuje s pozivom voditeljem krščanske de-■ mokracije ter pravi, da terjajo žrtve in trdo delo, ki so potrebni za izhod iz krize določena politična jamstva. Italijanski državljani morajo biti gotovi, da bodo njihov trud in njihove žrtve služili ne samo za izhod iz sedanje gospodarske krize, temveč da bodo prispevali k premostitvi sedanjega gospodarskega sistema in sedanjih oblik oblasti, ki so pripeljali državo na rob bankrota. Jamstvo v tem smislu pa lahko dajo samo komunisti, pravi Longo, ki hočejo, da jim vstop v vlado omogočijo mobilizacija ljudskih množic ter stalna prisotnost pri vsakem vprašanju. CANDIDA CURZI Il III 11 MII 111111 III 11 I II 111 11 11 11 11111111M ■ I < 111 lili HM 11111 II I >111M M 1111111111IIM1111 II 111111II1111111 fi 11 II 111 11111111M11 • II11 III 111 illl I II 11 II 1111111 II M11111 n II 11111 li 1111 k l II 1111II ; i 11111 n Carter vedno bolj popularen Na svojem sedanjem potovanju po nekaterih državah ZDA beleži demokratski kandidat za predsedniške volitve Jimmy Carter dokajšen uspeh, ki ga gre pripisati, v veliki meri njegovemu zadnjemu televizijskemu nastopu, med katerim je postavil predsednika Forda v težave. (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nuni im im ...................................... Petkovi vladni protiinflacijski ukrepi so izzvali dokaj kritične ocene skoraj vseh levičarskih sil in sindikatov. Vsi sicer priznavajo, da je gospodarski položaj dramatičen in zategovanje pasu nujno, vencUr pa očitajo vladi nesistematičnost in socialno krivičnost ukrepov, ki bodo bremenili predvsem nižje sloje srednjega razreda. Dosedanji predsednik kitajske vlade Hua Huo-feng je bil imenovan, po doslej neuradnih vesteh, za predsednika kitajske partije. Politični opazovalci v Pekingu ugotavljajo, da je Hua naredil hitro politično kariero, saj je bil še pred šestimi leti neznan partijski funkcionar. Zahodna javnost je o njem služila prvič, ko je bil po Čuenlajevi smrti imenovan za predsednika vlade in podpredsednika partije. Na vsedržavnem svetu KD je minister za industrijo Donat Cattin postavil vprašanje nezdružljivosti funkcij v vSadi in v vsedržavnem vodstvu stranke. Doslej so si glede te nezdružljivosti bili vsi edini, Donat Cattin pa sedaj pravi, da bi odstopil s položaja ministra za industrijo, če bi moral zbirati med ministrstvom in vodstvom. Zasedanje se bo po vsej verjetnosti zaključilo danes, ko bodo za predsednika vsedržavnega sveta i-zvolili Alda Mora. Eno od osrednjih vprašanj, ki jih gre v tem okviru rešiti, je kako odbiti napad na javni radijski in televizijski monopol in preprečiti. da bi tuje televizijske posta .je odjedale italijanskim sredstvom javnega obveščanja reklamo, ki je eden od glavnih virov dohodkov tako časopisov kot tudi RAI-TV in torej jamstvo njihove neodvisnosti. Kaj je doslej ukrenila vlada, da bi izpolnila navodila ustavnega sodišča, ki je dovolilo delovanje pretvornikov tujih televizijskih postaj na italijanskem ozemlju pod pogojem, da ne oddajajo reklamnih oddaj? Minister za pošto in telekomunikacije Vittorino Colombo, ki je pristojen za tako ukrepanje, je v intervjuju z urednikom časnikarske agencije ANSA priznal, da doslej ni ukrenil v tem pogledu ničesar. ker so sistemi za «utišanje» teh oddaj predragi. Edina rešitev bi bila onesposobiti vse pretvorni ke. vendar pa taka akcija zahteva pristanek vseh političnih sjl, da «ne bi pahnili države v neke vrste kulturno mračnjaštvo.» «Ne smemo pa pozabiti — je poudaril še minister — da živimo v času, ko postajajo državne meje vše bolj odprte in televizijske postaje krijejo že večnacionalno o-zemlje. In ko bomo čez nekaj let imeli satelite, kaj bomo ukrenili? Jih bomo morda sestrelili z raketami? Prav zaradi tega sem prepričan, da je treba to problematiko znova preučiti, za to pa je pristojen parlament.» Te izjave dejansko pomenijo, da se pristojni minister umika z bojišča in prepušča parlamentu nalogo, da gre po kostanj v žerjavico. DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA! V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo pre jeli: V UREDNIŠTVU: Mira Hreščak 30.000, družina Smerdelj 30.000, družina Ferlu-ga 20.000. - Zbralo ŠD Polet: Namesto cvetja na grob Ivana Grgiča darujeta Pierina in Ma rio Furlan 10 000. — V pnmin na Bernardino Spacal daruje Ivan Urdih 5.000. — Namesto cvetja na grob Alojza Legiše darujeta Olga in Vinko ščurek '0.000. — Ob prvi obletnici smrti Justa Kalca in 24 obletnici pok. Pierine Kalc iz Grnpade darujeta družini Kalc iz Gropa-dc in Katinare 12 000. — V spomin na dragega moža in svaka Pepita Caharijo darujeta Mile-- i»a in Zora 10 000 lir V TRŽAŠKI KNJIGARNI: Srečko Colja 10.000. — V spo min na pok. dr. Mirka Legišo darujejo svojci 60.000 lir. NA NAŠ TEKOČI RAČUN PRI TKB: Urarna Malalan 50 000, Mil ček Škrap 10.000, Cenlralsped 85 000, Mara in Neva Ferjančič 20.000. Rozalija in Meri Se-ražin 5.000. Lidija in Albert Štrajn 20.000 lir. ZA TOLMINSKO: Rozalija in Meri Seražin pet tisoč lir. POVZETEK: V uredništvu 127.000 lir V Tržaški kniigarni 70,000 lir Na naš t°koči račun pri TKB 190 000 lir Za Tolminsko 5.000 lir Prejšnja vsota 392 000 l;r 38.832.321 lir SKUPAJ 39.224.321 lir + 500 N-din Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu. Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20, v Gorici, Ul. 24. maja 1 in na tekači račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. MILAN. 9. — Na Trgu San Ba-bila v Milanu, znanemu zbirališču desničarskih skrajnežev, je danes zvečer prišlo do ostrejših spopadov med levičarskimi izvenpar-lamentarci in policijo. Po pričakovanju očividcev so izgrede izzvali desničarski provokatorji, ki so obsuli s : ploho žaljivk mlade levičarje. Slednji so organizirali protestno demonstracijo po mestnih u-licah. da bi tako obsodili «protiko munistični teden», ki ga je napovedala MSI in v okviru katerega je prišlo do atentata na sedež pokrajinske federacije KPI v Milanu. Po silovitih spopadih s policijo, med katerimi naj bi odjeknilo tudi nekaj strelov, so se mladi demonstranti porazgubili in zaključili demonstracijo s shodom pred državno univerzo. Šanci pred 58 leti, tečen datum pa ni znan. Ne ve se niti. če je poročen. Med leti 1930 in 1940 se je preselil v pokrajino Hunan, kjer je leta 1955 postal tajnik KP za deželo Hsiangtan. Mnogi so mislili, da je sedanji predsednik rojen v Hunanu, dokler niso tuji dopisniki ugotovili, da govori z naglasom šansija. Leta 1959, za časa izredno slabe letine žita. je Hua Kuo-feng prevzel urad. ki se je ukvarjal z racioniranjem živeža. Sest let kasneje pa je imel vrsto pomembnih funkcij kot izvedenec za kmetijstvo. kot tak je tudi uresničil načrt za namakanje oekrajine Šao-šan. kier se je rodil Msocetung. Leta 1969 ie postal član centralnega komiteja, dve leti kasneje pa je dohj) nalogo, da se ukvarja z zadevo Lin Piaa in takrat si je zagotovil zaupanje vodstva partije. Podpisan sovjetsko angolski sporazum MOSKVA, 9. — Sovjetska zveza in Angola sta podpisali sporazum o prijateljstvu in sodelovanju, ki med drugim poudarja, da bo SZ spoštovala neuvrščeno politiko angolske vlade in da bo tudi v bodoče nudila svojo pomoč angolski vojski. Sporazuma sta včeraj podpisala predsednik angolske vlade in MP LA Agostinho Neto in generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev ob zaključku Netovega obiska v SZ. Sporazum bo veljal dvajset let TRŽAŠKI DNEVNIK DOKUMENT KOMUNISTIČNEGA DEŽELNEGA VODSTVA KPI: KD JE ODGOVORNA ZA NEUSPEH POGAJANJ «Obnovitveni pakt» samo poskus prikrivanja nesposobnosti deželne uprave - Potrebna je najširša demokratična solidarnost Deželno vodstvo KPI je od zaključku svoje zadnje seje v Vidmu objavilo poročilo, v katerem opozarja na težke odgovornosti Krščanske demokracije in njenih zaveznikov zaradi neuspeha pogajanj za dosego sporazuma o deželni politiki. Ko je postavila kot pogoj ohranitev sedanjega odbora in večine, ki sta doživela polom in zadala hud udarec sami deželni ustanovi — je rečeno v poročilu — je KD dokazala, da ne išče sporazuma zato, da bi reševala najbolj nujne probleme prizadetega prebivalstva, ampak samo za podkrepitev koalicije, ki ne uživa aiMiiiiiimiimiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiitiiiiit Nenadoma je umrl šolnik in glasbenik Julij Pavletič | V trzastu Doirušnici je nenauoma umrl znani zamejski šolnik in glasbenik Julij Pavletič. Pokojnik se je rodil 31. januarja 1902 v Trstu, njegovi starši pa so bili iz Roča pri Buzetu. Bili sj zavedna hrvaška rodovina, ki so taki ostali tudi po preselitvi v Trst, ko so se vključili v slovensko življenje in vse svoje otroke šolali v slovenskih šolah. Tudi Julij je sprva obiskoval slovensko šolo Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, nato slovensko učiteljišče v Gorici, učiteljsko maturo pa je opravil leta 1921 v Tolminu, kjer je štiri leta kasneje položil tudi usposobljenostni izpit. Že od leta 1921 pa vse do leta 1928 je nato služboval spet na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Leta 1928 je bil kot toliko drugih slovenskih šolnikov odpuščen iz službe v okviru zloglasne Genti-lejeve šolske reforme. Zaradi tega, pa tudi zaradi svojega odločnega nasprotovanja fašizmu, se je umaknil y , Jugoslavijo. Najprej je služboval v letih 1929-30 kot glasbenik v Šibeniku, nato od leta 1931 do 1933 v Ptuju spet kot glasbenik, dokler ni končno dobil učiteljsko mesto v majhni podeželski vasi Majšperk pri Ptuju, kjer je ostal do leta 1933, ko se je preselil na šolo v Hajdino, vedno v bližini Ptuja. Pred nemško okupacijo se je z družino, ki si jo je medtem ustvaril, umaknil v Ljubljano, kjer je bil prvo leto okupacije član radijskega simfoničnega orkestra, nato pa do leta 1945 uradnik pri filiali družbe Saici iz Torviscose. Kot napredno usmerjeni intelektualec je imel že v star' Jugoslaviji težave z oblastmi. Zato ni nič čudnega, če se je že v prvih dneh po ustanovitvi pridružil Osvobodilni f onti in najprej kot njen poverjenik pri radiu in potem pri podjetju. kjer je bil zaposlen, opravljal ves čas do osvoboditve odgovorne ilegalne funkcije. Takoj po osvoboditvi se je vrnil v rodni Trst in se skupno z drugimi slovenskim, šolniki lotil obnavljanja slovenskega šolstva. Poučeval j^ v Skednju in na raznih mestnih šolah. Mnogo let je bil didaktični ravnatelj pri Sv. Jakobu in na Opčinah, zadnja leta pred upokojitvijo pa asistent za pedagogij'. na slovenskem učiteljišču v Trstu. Čeprav šolnik po izobrazbi in služba je bila njegova velika ljubezen vendarle glasba. Že v mladih letih se je posvetil študiju violine in viole. Til je član znanega kvarteta, v katerem sta igrala tudi čelist Šedlbauer in violinist Karlo Sancin, i-gral je, kot že omenjeno, v orkestru ljubljanskega radia, po osvoboditvi pa je bil do pred nekaj leti kot violist stalni član orkestra naše Glasbene matice. Vrsto let je bil član odbora Glasbene matice, zavzeto pa je deloval tudi v sindikatu slovenske šole. Po opravljenih formalnostih ga bodo pokopali v družinski grobnici v Ljubljani. Sinu, našemu delovnemu tovarišu prof. Bojanu Pavletiču, vsej pokojnikovi družini in svojcem, izrekamo ob hudi izgubi naše iskreno sožalje. Umrl je Josip Podobnik Po hudi bolezni je včeraj umrl znani gospodarski operater z Opčin Josip Podobnik. . ijegovo ime je tesno povezano predvsem s Kmečko hranilnico in posojilnico na Opčinah, katere predsednik je bil od prvih povojnih let do svoje smrti. V veliki meri je tudi njegova zasluga, da se je openska hranilnica v povojnih letih razvila v pomemben, nobenega zaupanja in ki ni sposobna učinkovito voditi deželne politike. Voditelje KD skrbi samo to, da bi ohranili diskriminacije do levice in da bi prikrili zamude, napake in nesposobnost sedanjega odbora. Po mnenju KPI je bilo nemogoče doseči sporazum, ker ni bilo nobenih jamstev z, korenito in dejansko spremembo metod in smernic deželne akcije. Komunisti — se nadaljuje poročilo — so šli na pogajanja z največjo odprtostjo in so predlagali vrsto reš:tev za najbolj nujne probleme: bili so, in so še vedno, pripravljeni na soočanje za določitev skupnega programa za deželo in za sestavo takega odbora, ki bi brez diskriminacij razpolagal z najširšo demokratično solidarnostjo. Tudi v novem položaju, ki je nastal po ne-usoehu pogajanj, bodo predstavniki KPI napeli vse sile, da bi deželna ustanova končno izoblikovala svojo pravo vlogo. Deželno vodstvo v tej zvezi napoveduje navezavo novih stikov z drugimi polit:čnimi silami, da bi našli pozitiven izhod iz sedanjega položaja. Še posebno pa bo treba storiti vse, kar je mogoče — se zaključuje poročilo deželnega vodstva KPI — da bi se razvila nacionalna solidarnost, da bi zahteve do vlade predložili enotno in da bi se okrepilo sodelovanje med parlamentarci naše dežele. Obljube občine po protestih škedenjskih mater • Kronisti Julijske krajine so ime li v prejšnjih dneh redno skupščino, ob zaključku katere so izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo Ponis (predsednik), Altomare, Dolgan, Ma-yer Grego, Menegon, Nardelli in Natti. • Jutri, ob 20. uri, se bo sestala svetoivanska rajonska konzulta. Razpravljala bo o šolskem položaju ter o probiemu kamnoloma Faccanoni. • V kulturnem krožku «R. Rinaldi» v Ul. Madonnina 19 bo danes, ob 16.30, ponovitev Damianijeve in Gri-sancicheve dvodejanke «A casa tra poco», ki jo prireja ljudska dramska skupina «La Contrada». Jutri, ob 20.30, bo skupina nastopila v ške-denjski kinodvorani. • Danes, v nedeljo, 10. oktobra, prireja združenje Union ljudski praznik v Podlonjerju, ki bo v «Šanci». Pričetek bo ob 16. uri. Na sporedu bodo športna tekmovanja, igre za stare in mlade, glasba in ples. Skupina italijanskih in slovenskih mater iz Skednja (na sliki) je včeraj dopoldne spet prišla pred občinsko palačo s protestnimi transparenti zaradi neurejenih razmer na škedenjskih šolah, delegacija pa je imela razgovor z županom in odbornikoma za javna dela in šolstvo. Kot kaže, je odločna in vztrajna akcija škedenjskih mater dosegla prvi u-speh. Delo za popravila v šoli «De Marchi», kjer ima svoje prostore tudi slovenska šola, je v petek prevzelo na dražbi (s poviškom stroškov za 28 odst.) tržaško gradbeno podjetje, vodja občinskega tehničnega urada pa je zagotovil, da se bo delo začelo te dni. Kot smo včeraj poročali, je občinski odbor na svoji zadnji seji med drugim odobril izdatek tudi za popravila na tej šoli. Gradnja nove šole v Ul. Marco Praga naj bi se začela čez dober mesec, ker so premostili zadnje težave za zasedbo zemljišča. Občinski upravitelji so tudi obljubili, da bodo ukrenili vse potrebno za izboljšanje razmer na šoli v Ul. Pitacco. O slovenskem otroškem vrtcu, ki ima svojo učilnico v šoli «De Marchi» in ki naj bi dobil na razpolago šolski vrt, ni bil tokrat govor. O tem in o drugih vprašanjih slovenske šole v Skednju bodo govorili na sestanku združenja staršev, ki bo v torek. Nastalo je premirje, toda starši v Skednju bodo budno pazili, če se obljube občinskih upraviteljev uresničujejo, sicer bodo spet posegli. O vprašanju šolskih gradenj in vzdrževanju šol je te dni razpravljala tudi pokrajinska šolska komisija pri ACLI ter ostro ožigosala malomarnost pristojnih organov, še zlasti pa zavlačevanje z gradnjo nove šole v Ul. Marco Praga, o kateri govorijo le ob volitvah. iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiimimtiiiiiiiiiiiiiit n itiiNiuiiiiuiiiiiiiiiiiimiiit milili miiiimiiiniiiiiiimMiimiiiiiiii KOT ZAČASNI UKREP ZA IZHOD IZ KRIZE Upravljanje podjetja Bloch naj prevzame javna ustanova To zahtevo je izrazil tudi koordinacijski odbor krajevnih uprav na včerajšnji seji Kljub številnim posegom sindikatov ter krajevnih uprav je usoda štirih industrijskih obratov podjetja Calza Bloch še vedno skrajno negotova. Včeraj se je na sedežu pokrajinske uprave spet sestal ko ordinacijski odbor krajevnih uprav ter po proučitvi sedanjega položaja in zaključkov nedavnega srečanja sindikatov z ministrom za industrijo Donat Cattinom še enkrat poudaril potrebo, da se čimprej poveri začasno upravljanje proizvodne dejavnosti v podjetju javni ustanovi Gepi ter s tem prepreči razpad proizvodnega in trgovskega bogastva in odpust vsega delavstva. Ta ukrep mora biti le začasnega značaja, medtem pa je treba izdelati načrt za preosnovo proizvodne dejavnosti podjetja ter s tem zagotoviti proizvodno kontinuiteto in o-hraniti zaposlitveno raven vseh štirih obratov. V ta namen je koordinacijski odbor krajevnih uprav zahteval za prihodnje dni srečanje z deželnim odbornikom za industrijo. Sedanji položaj podjetja bodo jutri obravnavali na posebni skupščini tudi delavci, ki jim grozi odpust. Skupščina bo ob 10. uri. • Tržaško združenje malih trgovcev sr>oroča, da bodo papirnice, na podlagi občinskega odloka, poslovale jutri po običajnem umiku. Odprte bodo torej v dopoldanskih in popoldanskih urah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiitmHiiiiiiiiiiiii>iiiiiMii«uitMmiiiiitiMtitiiii(t«iiiiiiii!iii>iiiiimiiiiitiMuiw!jimt«imi V ZVEZI Z NEZASLIŠANIMI UKREPI AVSTRIJSKE VLADE SOLIDARNOST NAŠIH LJUDI l BOJEM KOROŠKIH SLOVENCEV Protestne izjave Slovenskega društva milj-ske občine ter p. d. «Lipa» iz Bazovice Položaj koroških Slovencev vzbuja tudi pri nas vsak dan večjo zaskrbljenost. O tem teče razprava v zadnjem času v vseh naših organizacijah. Preteklo sredo je tudi odbor Slovenskega društva miljske občine na svoji seji razpravljal o hudih problemih na Koroškem ter izdal protest s sledečo vsebino: Slovensko društvo miljske občine se pridružuje protestom vseh slovenskih organizacij in združenj v domovini in zamejstvu proti načrtom dunajske vlade o preštevanju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Demokracijo in socialno pravičnost ni mogoče izvajati s preštevanjem manjšin, posebno pa ne takih manjšin kot sta slovenska na Koroškem in hrvaška na Gradiščanskem, ki sta bili od vseh dunajskih vlad do danes vedno zatirani, preganjani in zaničevani, ki sta prestali krvavo preganjanje nacistične Nemčije in sta še danes žrtvi nasilja, groženj in diskriminacije ter raznarodovanja s strani neonacističnih skupin in, kar je najbolj žalostno in obsojanja vredno, tudi s strani avstrijskih deželnih in državnih organov. To kljub državni pogodbi, kljub ostalim mednarodnim in deželnih voditeljev...Slovenska!.narodna skupnost v Italiji, ki še ne u-živa vseh. svojih pravic, zna globoko čutiti -..krivice in težaki-.položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji, zato z največjo resnostjo vabi dunajsko vlado, naj se tem načrtom odpove in naj da slovenski in hrvaški manjšini v državi vse državljanske pravice brez kakršnih koli omejitev in neglede na njihovo številčno stanje, ker jim te pravice pripadajo po vseh zakonih in načelih. Tudi člani prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice, ki so se v preteklih dneh zbrali na rednem občnem zboru, so izrazili v posebni resoluciji ogorčenje zaradi ukrepov avstrijske vlade o preštevanju slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti na Koroškem in Gradiščanskem ter izrazili prizadetim vso solidarnost v njihovem pravičnem boju. Obnovljeni hotel Excelsior od včeraj tudi uradno odprt Ob udeležbi velikega števila povabljenih gostov je bilo včeraj ob 18. uri svečano uradno odprtje obnovljenega in moderniziranega hotela Savoia Excelsior Palače. Predsednik državnega zavarovalnega inštituta INA posl. vitez dela Mario Dosi, je v kratkem nagovoru dejal, da je inštitut, ki mu predseduje, prevzel nase breme obnovitve hotela v prepričanju, da bo s tem prispeval k uveljavljanju mednarodne vloge Trsta in vrnil hotel tako slavne preteklosti njegovi naravni funkciji. Tržaški župan Spaccini pa se je v svojem odgovoru navezal prav na večnacionalni izvor tržaškega mesta, na oživljanje njegove em-porijske funkcije in poudaril, da predstavlja obnovitev hotela Excelsior pomembno pridobitev Trsta, ki se vse bolj uveljavlja kot mednarodno in državno središče raznih mednarodnih kongresov in manifestacij, ki pa je prav v tej zvezi močno ob- pogodbam in zagotovilom državnih čutil pomanjkanje hotelskih zmoglji- Im Al zri-4/lln 1 Vi Trrvlifol ìmr QlnTrAnclzQ tlQ- viertlro lrofartAni in T'olirmi!! nn PD «VALENTIN VODNIK» IZ DOLINE vabi na SOLIDARNOSTNO SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI ki bo danes, 10. oktobra, ob 17 uri v Mali dvorani Kulturnega doma pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze. Nastopil bo mešani pevski zbor iz R A D I Š vosti visoke kategorije. Zahvalil se je inštitutu INA in njegovemu predsedniku posl. Dosiju za pomembno pridobitev. , Svečanega sprejema so se med drugimi udeležili tudi predsednik deželnega sveta Pittoni, podpredsednik deželnega odbora Stoper, prefekt dr. Molinari, jugoslovanski konzul Srečko Kovačič in drugi konzularni predstavniki ter predstavniki mestnega gospodarskega in javnega življenja. GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1976-77 Kulturni dom v Trstu 23. 10. 1976: OKTET GALLUS — 13. 11. 1976: KOMORNI ORKESTER «PRO MUSICA» iz Beograda, dirigent Djura Jakšič, solist Vladimir Škerlak - violina - 2. 12. 1976: PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih — 20.-12. 1976: KOMORNI ORKESTER «F. BUSONI», dirigent Aldo Belli, solist Mojca šiškovič - klavičembalo — 19. 1. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Boris Švara, solist Neva Merlak - klavir — 12. 2. 1977: Marjan Kozina: Ekvinokcij - opera v 4. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko — 8. 3. 1977: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Irena Grafenauer - flavta — 23. 3. 1977: JANEZ LOVŠE, klavirski recital — 16. 4. 1977: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Črtomir šiškovič - violina Cene abonmajev Parter redni 12.000 lir Balkon redni Parter znižani 10.000 lir Balkon znižani Mladinski in invalidski 4.000 lir 10.000 lir 8.000 lir Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 —■ tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Lanski abonenti lahko potrdijo svoj sedež do 15. oktobra STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Svetlana Makarovič SOVIČA OK A Režija in obnova predstave MATJAŽ LOBODA Osnutki za lutke in sceno JAKA JUDNIČ Pesmi uglasbila SVETLANA MAKAROVIČ Glasbena oprema in priredba FRANCI OGRIZEK Izvedba lutk JANKO ŠTELE Izvedba kostumov DECA ŠTUPMK _ VOJKO ŠTUHEC Izvedba scene SALKO BAŠIČ Tehnično ■ vodstvo CIRIL JAGODIC Jutri, 11. t.m., ob 15.30 in ob 17.30 (Mala dvorana). Predstavi razprodani. Ponovitev v ponedeljek, 18. t.m., ob 15.30 in ob 17.30. Nenavadna nočna motociklistična dirka Nenavaden protest nad podražitvijo bencina in drugimi vladnimi ukrepi, ali čisto navadna nočna potegavščina razbrzdanih mladincev, ki se radi zbirajo s svojimi motornimi kolesi in od časa do časa priredijo motociklistično dirko izven programa? Dejstvo je, da se je v sinočnjih poznih urah zbralo pri univerzi nad petdeset motociklistov, ki so se s silnim hrupom podili po glavni cesti. Ko so nato posegli mestni redarji, orožniki in a-genti javne varnosti ter naložili nekaj glob ter za silo razgnali razborite motocikliste, so se le-ti odpeljali k Sv. Justu, kjer se je njihova hrupna vožnja nadaljevala. Policijske sile so imele precejšnje preglavice preden so jih dokončno razgnale. Za prave vzroke te nenavadne množične dirke pa v poznih urah nismo mogli izvedeti. llllllllllllllllllil■■l■l■lllll>>•lll■u je presegalo zgolj gospodarske dejavnosti. Nekaj let je bil namre- predsednik Slovenske var, 92Tetna Silvia Petronio vd. Toffaloni. OKLICI: uradnik Rino Fullin in gospodinja Maria Grazia Petrina, delavec Angelo Contestabile in čistilka Domenica DeiTOsto, uradnik Giorgio Pipan in uradnica Sogna Speccogna, uradnik Polo Cossi in uradnica Daniela Zacchigna, uradnik Marko Lachi in profesorica Pierina Tretjak, radiotelegrafist Fran- Včeraj-danes študent Enzo Ziglio in študentka I radnica Marta Clagnaz, mehanik NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana L Mariabeatrice Marcucci, mizar Domenico Raiola in gospodinja Maria Jerman, uradnik Renato Buda in uradnica Silvia Cepirlo, uradnik Rino Volpi in uradnica Manuela Bislacchi, šofer Bruno Ugotti in hišna pomočnica Asija Hasinagic, mehanik Carlo Cerbon in uradnica Marija Kuzmanič, pomorščak Antonio Benci in gospodinja Maria Anna Cerut, uradnik Bruno Zonch in u- 'mi/ž/jvsjtoN VObFA/JEl FOTO - KINO MATERIAL prosvete ter član upravnega sveta i co Cauter in uradnica Lida Milko-. Trgovskega tehničnega zavoda. Uža- vic, strojni kapetan Gianfranco loščenim svojcem naše sožalje. * Franza in gospodinja Eva Bercè, Claudio Stori in gospodinja Doria-na Trevisan, finančni stražnik Attilio Sparma in uradnica Lauretta Pertotti, krošnjar Antonio Cinquepal-mi in gospodinja Annunziata Del Sabato, uradnik Pietro Caterini in bolničarka Cristina Lippert, delavec Walter Contri in uradnica Marisa Giannacarro, natakar Angelo Russo in uradnica Iris Mieth, žerjavar Giorgio Belladonna in študentka Elz-bieta Danuta Swinarska, Ettore Mo-digno in uradnica Giuseppina Massi, univerz, študent Furio Carini in u-radnica Luana Paulina, inženir Paolo Pocecco in študentka Karin Anna Gabriela Redlich, polk. Fabio Ron-zani in gospodinja Lucia Stancich, univerz, študent Alessandro Valente in uradnica Adriana Coceani, časnikar Giampaolo Carbonetto in uradnica Elsa Candotti, uradnik Giovanni Forasacco in trg. pomočnica Luisa Riservato, inženir Giacomo Mazzorin in študentka Francesca Tranchina, učitelj Adriano De Vec chi in univerz, študentka Luisa Sar-dos Albertini, delavec Umberto Bo-zio in delavka Zora Trajkovic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AllEsculapio, Ul. Roma 15; INAM AJ Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Ul. delTIstria 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228*124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se slian: tel. 209-197; tavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ioter.ja BARI 29 25 89 62 50 CAGLIARI 55 14 27 80 17 FIRENCK 83 4 5 73 1 GENOVA 63 67 25 41 30 MILAN 52 88 21 1 83 NEAPELJ 31 74 55 81 24 PALERMO 43 55 13 34 14 RIM 81 47 56 17 6 TURIN 3 32 59 78 34 BENETKE 68 45 88 90 15 ENALOTTO 1X2 2 X X X 2 1 2 2 X SLOVENSKI KLUB vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 12. oktobra 1976, ob 20.30 Na dnevnem redu: 1 Poročilo predoecr.ika 2. Poročilo blagajrika 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Vclitve novega odbora 5. Razno Po občnem zbo.u bo družabni večer, posvečen zaslužnemu članu Mariu Magajni ob njegovi GO-ietnici. Odbor Kino pazzo Ariston 15.30—22.00 «Pazzo west». Barvni film. Mignon 15.00 «E' tempo di uccidere detective Treck». Igra Isaac Hayes. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nazionale «Robin e Marian», A. Hepburn, S. Connery, R. Shaw. Grattacielo 15.30 «Brutti, sporchi e cattivi». Igra Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice: ob 10 00 in 11.30 «II conte di Montecristo» Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O'Neal. Excelsior: ob 10.00 in 11.30 «La meravigliosa storia di Carlotta e il porcellino» Excelsior 15.30 «Mr. Klein». Jeanne Moreau in Alain Delon. Eden 15.30 «Complotto di famiglia» K. Black, B. Dem, B. Harris. Re zija: A. Hitchcock. Barvni film. Ritz 15.30 «Gator». Igra Buri Rey nolds. Barvni film. Aurora 15.00 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo», R. Harrys. Capitol 15.00 «La poliziotta fa carriera». Edwige Fenech. Prepoveda no mladini pod 14. letom. Cristallo 15.00 «L'affittacamere», graio Luciano Salce, V. Caprioli Lino Banfi. Prepovedano mladin pod 18. letom. Moderno 15.00 «Il terribile ispettore» Paolo Villaggio in Agostina Belli Filodrammatico 15.00 «Il penetrante profumo dell'adulterio». Igra Sandra Toumier. Prepovedano mladin pod 18. letom. Impero 16.00 «I cannoni di Navarro ne». Gregory Peck. Vittorio Veneto 14.30 «Ispettore Ban nighan, la morte segue la tua om bra». Igra John Wayne. Ideale 15.00 «La mia colt cerca quattro ceri ti attendono». Astra 15.30 «La valle dell'Eden» igra James Dean. Abbazia 15.00 «Come eravamo» Bar bra Streisand in Robert Redford Barvni film. Radio 14.30 «L'urlo di Chen terrorizza anche l'occidente». Igra Bruce J ipp Volta (Milje) 15.00 «Rollerball», J. Caan in J. Houseman. KVOTE: 12 točk 27.565.000; Il točk • 293.200; 10 točk - 28.900 lir. Dipl. slavist, pesnik, športni in kulturni delavec, išče službo, ki ustreza njegovi specializaciji, v kakršnihkoli organizacijah in podjetjih, tudi slovenskih. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: HOJA ZA KRIŽEM Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Od torka, 12. do 17. oktobra, izven abonmaja Garinei in Gio-vannini predstavljata «Amori miei» Jaie Fiastrija z Omello Vanoni, Dui-liem Del Pretejem, Gianricom Tede-schijem. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. V torek in sredo 30 odst. popusta abonentom Teatra stabile. Razna obvestila Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo sestanek vseh slovenskih študentov fakultete za torek, 12. oktobra ob 17. uri v Ul. Università 7. Nadaljevali bomo razpravo o dokumentu o manjšinski problematiki na fakulteti, ki ga bo moral odobriti svet, s posebnim ozirom na konkretne predloge za letošnje akademsko leto. SLOVENSKA SKUPNOST - TRST sklicuje za soboto, 23. oktobra, ob 16. uri in nedeljo, 24. oktobra, ob 9. uri OBČNI ZBOR Vabljeni člani, kandidati in podpisniki list Slovenske skupnosti. Predsedstvo občnega zbora Koncerti V okviru glasbenih srečanj tso danes, ob 17. uri v Verdijevem gledališču simfonični koncert, ki ga bo dirigiral Gianfranco Masini, novi stalni direktor orkestra. Na sporedu so skladbe Rossinija, Mozarta, Merca-danteja, Corala in Zandonaia. Sodeloval bo tudi solist Giorgio Zagnoni, ki spada med najuglednejše italijanske flavtiste. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 3L948). Jutri bodo na razpolago vstopnice za torkov izredni koncert (ob 21. uri) Slovenske filharmonije pod taktirko Antona Nanuta in z udeležbo pianistke Dubravke Tomšič. Ob izgubi dragega Josipa Podobnika izreka svojcem, posebno Kristini in Aleksandru, iskreno sožalje Slovenska prosveta iz Trsta. Ravnatelj in vsi uslužbenci Openske hranilnice in posojilnice se ganjeni pridružujejo žalosti družine ob izgubi predsednika JOSIPA PODOBNIKA Užaloščeni družini izrekajo globoka sožalje; inž. Milan Sosič in družina inž. Jože Sosič in družina dr. Drago Gantar z družino. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Josipa Ote Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku, zdravniku Slavcu ter darovalcem cvetja. Družina Dolina, 10.* oktobra 1976 «Spomin je tolažba» 8. 10. 1972 - 8. 10. 1976 Ob neizmerno žalostni obletnici se te nadvse dragi Bruno Pertot spominjamo z neutolažljivo žalostjo in te obenem kličemo v spomin vsem, ki so te ljubili in cenili. Tvoja mama, oče in sestra Obenem se spominjamo svojih no-notov Marije in Matija Regenta, Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi oče JOSIP PODOBNIK TRGOVEC Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalujoči: hči Kristina, sin Aleksander, zet Lino, brat Karlo, tašča Otilija, družina Fava in drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, 10. oktobra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Podpredsednik upravnega sveta Hranilnice in posojilnice na Opčinah ing. Milan Sosič, odborniki Marino Carli, Mario Danev, Karlo Guštin, Ernesto Malalan, Ignacij Marc, Paolo Milič, Alojz Purich, ing. Jože Sosič, dr. Milan Starc, predsednik nadzornega odbora dr. Alojz Antonaz ter nadzornika Albin Malalan in arh. Pio Ulian naznanjajo, da je umrl JOSIP PODOBNIK dolgoletni predsednik Hranilnice in posojilnice, ki je s svojo požrtvovalnostjo in neutrudno predanostjo pripomogel k njenemu uspehu. Trst, 10. oktobra 1976 ZAHVALA Ob izgubi drage MARIJE GRGIČ vd. FIDEL se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili spomin naše drage mame. Sin in hči z družinama Pesek, Gorica, 10. oktobra 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in none MARIJE ČUK vd. PRAŠELJ se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala KPI Prosek - Kontovel, pevcem, č.g. župniku in darovalcem cvetja. Družini Ferfolja in Furlan Prosek, Devinščina, 10. oktobra 1976 JUTRI LUTKE! Soviča Oka v Mali dvorani Kulturnega doma - - 'v:"";-;....' ■. ' 'r ■- ; 7 m " ':1 ■$ k*lv : v -- ■ ■ : v /■■■ ■■ : : ■ y;±. . v -v:W.' DR. CDO KALAN (SGZ) NA SREČANJU O SUE1U Osimski dogovor osnova za sodelovanje med pristanišči ob severnem Jadranu To neponovljivo ugodnost je treba takoj izkoristiti, da bi nadoknadili zamude, ki so prišle do izraza ob ponovnem odprtju prekopa Na dvodnevnem posvetu na te- j prometa s tretjimi deželami. J (za Genovo, Benetkami in Raven- mo «Suez po enem letu», ki sta ga ; Stopper je v tej zvezi dejal da so ! no), Tržič pa na 18. mestu. Isti viri pred kratkim organizirali v našem ! bili s predstavniki jugoslovanskih j navajajo tudi, da bo Genova za-, rnestu vsedržavno in deželno' zdru- ! luk že vzpostavljeni prvi stiki in da ! nesljivo prejela 191 milijard lir, ] ženje trgovinskih zbornic, so prišla j namerava deželna uprava v bližnji ' «#t« lil m: : '*<3i \ ’ $ , ' / e...«A«. ponovno do izraza prizadevanja poslovnih krogov iz naše dežele za vzpostavitev širšega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči ob severnem Jadranu. Podpredsednik deželnega odbora ; Stopper je v svojem posegu naglasil. da se člen 7 italijansko - jugoslovanskega dogovora o okrepitvi medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju, ki je bil podpisan lanskega novembra v Osimu, ! izrecno ukvarja s tem vprašanjem. • Omenjeni člen namreč predvideva I vzpostavitev «tesnega in stalnega» ! sodelovanja med zainteresiranimi j lukami (v poštev pridejo-zlasti Trst j in Tržič na italijanski ter Koper in Reka na jugoslovanski strani), in sicer na podlagi specializacije, .izboljšanja tehnične opreme, zmanjšanja režijskih stroškov in usklajenega stopnjevanja konkurenčne sposobnosti zlasti kar zadeva razvoj Ob 15.30 in ob 17.30 bosta jutri predstavi lutkovne igre, s katero nas bo tudi v naslednjih tednih vsak ponedeljek obiskovalo Lutkovno gledališče, iz Ljubljane. O dolgoletni tradiciji slovenskega lutkarstva nas prepričujejo zavidljivi uspehi, ki jih ljubljanski lutkarji dosegajo doma in na tujem. U-metriiška in tehnična priprava je v rokah predanih strokovnjakov, saj Je poleg znanja, za dobrega lutkarja značilna tudi posebna predanost tej zvrsti in ljubezen, do mladega gledalca. Mnogi obiskovalci lutkovnih predstav tega ne po-?abijo nikoli in doživetje, ki ga prejmejo v rani otroški dobi, ohra-mjo skozi vso življenjsko dobo ter 9a prenašajo na svoje otroke in vnuke. Kako zahtevno je delo lutkarja Pa nam najboljše tolmači' lista sodelavcev predstave naših gostov, k' jih na tem mestu predstavljamo tudi z njihovimi privatnimi i-meni in funkcijami, ki jih opravijo pri SOVIČI OKI: Režija in obnova predstave: . Matjaž loboda. Osnutki za lutke in sceno: JAKA JUDNIC. Pesmi uglasbila: SVETLANA MAKAROVIČ. Glasbena oprema in priredba: FRANCI OGRIZFK. ............ . - Izvedba lutk: JANKO ŠTEFE Izvedba kostumov SECA ŠTUPNIK. Izvedba scene-VOJKO ŠTUHEC S AL KO BAŠIČ Tehnično vodstvo: CIRIL JAGODIC. liliiniiiiiniiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiriiiimiiiiiic^Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE TRGATVE Nujno potrebno dobro kletarjenje Kratek pogovor z nekaterimi našimi vinogradniki na Krasu Trgatve je konec. Čez mesec dni bo sv. Martin, ki iz mošta naredi vino. Če ne bi bilo gnilobe, bi na. Krasu trgali, zlasti črno grozdje, te dni, ob lepem, sončnem vremenu. Pa ni bilo kaj čakati, sicer ne bi imeli kaj nabirati, ker še je gniloba nag- kletarjenje. veda peronospora, ki. napada tudi druge kulture. Ko se je končalo, za zdaj, delo v vinogradu, se je začelo v kleti. Prav. ob takem pridelku, kot je letos, bo potrebna večja skrb za pravilno ganizira tržaški odsek organizacije «International Plast/c Modellers’ Society». Na razstavi, ki obsega o-krog 450 modelov (predvsem bojne ladje in letala, tanke, vojaštvo, pa tudi modele z raznih drugih področij), sodeluje večje število zbirate- lo širila in ni pomagalo nobena sred- j Te dni smo obiskali nekatere vino- ^ev amaterjev iz Trsta in iz dru- __ 4,.j: .. t :4. i u ’ - .. . . ... ! trii-» o v i c- r. u T+oliii IqIta no stvo, tudi v listih predelih, kjer je gradnike in se bežno z njimi pogo-kazalo, da bo vse grozdje zdravo. : vorili ker imajo pač polne roke dela. Poleg gnilobe -pa je nagajalo med ( y vinogradu ob cesti pred Zgonikom smo v petek zapazili traktor in sko- trgatvijo tudi deželno in hladno vreme. Letos bi imeli izredno vinsko letino, tako po količini kot po kakovosti, če ne bi bilo v avgustu, in septembru toliko dežja in ros. Ob takem vremenu se je razpasla gniloba in se- raj že polne posode grozdja. Ivan Kocman in njegovi sorodniki ter prijatelji iz mesta, ki so mu prišli po magat, so trgali zadhje grozdje in gih središč v Italiji — tako na primer iz Pordenona, Firenc, Barija, Palerma, Sassarija itd. — prisotni pa so tudi nekateri modelarji iz češkoslovaške, Španije in Japonske. Združeno z razstavo je tudi 1. vsedržavno tekmovanje za najlepše modele. Eksponate bo pregledala po se otepali ostilo jih je kot čebel v sebna strokovna žirija ki bo prihod- BALETNA ŠOLA SSG Stalno slovensko gledališče sporoča, da bo sestanek staršev, o-T1 •Treritmičcnn"1 p-énagegòT v sredo, .13. t.m.. ob 15. uri v Kul- Vpisovanje v baletno šolo se nadaljuje še do torka, 12. t.m. r v upravi SSG ob delavnikih od 8. do .14. ure. Lutke Soviča oka Oče sovir -1 Vodijo PETER DOUGAN Govorijo NADJA VIDMAR BREDA HROVATIN JOŽE ZALAR 1 sovca 2. sovica Luna ^3iiek Račka Lisica Miška Medved ZORA DOBEIC NIKA PIRJEVEC STOJAN PATE VIDA KASTELIC JERNEJ SLAPERNIK LUČKA DROLC-URŠIČ STOJAN PATE LACI CIGOJ JERNEJ SLAPERNIK ZORA DOBEIC BREDA HROVATIN VIDA KASTELIC BREDA HROVATIN NIKA PIRJEVEC MARKO VELKAVRH MIRO WEBER da zdaj je treba varčevati. Vlada očitno še ni dovolj prihranila na račun slovenske šole, ko nas je pustila toliko . let brez . vsake strokovne šole, in na račun slovenskih šolnikov, ki jih je . skoraj dvajset let plačevala kot suplente po najnižji tarifi. Skrajni čas je, da vlada neha siediti na naš račun in dosledno izvede ustavni predpis o zaščiti naše manjšine s tem, da slovenski mladini zagotovi najširšo možnost šolanja na šolah vseh vrst in stopenj. . (S seje sindikata slovenske šole 1.10.76) Sodelujeta še: ANTON CERAR in MIRO SEDMAK Inspicient: EMIL ZUPANC Razsvetljava: RADO ALEKSIČ " iiimmnHiiiiiiniiiiiiiimiiiuiiiiiiiMmHiiimininmiiniimiiimnniinnuiinniMiniii Začetek šolskega leta v znamenju varčevanja Smo po uslavi enako-r.IT 1° Pomem’ »a šolskem pod-vr v’i lmamo Pravico hodili v ru0* tretji razred osnovne srpriJ;rt-i,VS-ei naPrei do konca višjih i, phsol. Tako vsaj piše v za- St n ° s[ovenskih šolah iz leta 1961. " i„,dpiSi sctUli’ k°t Piše v usta-dioi-ri ]e- m(d°’ S7no prav. zato pa L ntram- Ker nas te malo, fekri™ -- pretrPeti marsikatero Mah v 3° tUdl na obstoječih narnirn .osn°v,ni še marsikdo gre «premalo Zčetlt Peteaa lena, m drugega razreda, svlnb 1 ka ucltelPšča marsikdo dovnu , m°rt obisk°vati. ker ni odvrti TSamh’ da bi letnik sPl°h stirimi v T° ?° Primeri■ k° smodi, n™1 prav zat0’ ker smo manjšina m nas je malo. vas Tm,iienh primerih so sicer za sa.m°?11 P°90je za ^Postavitev samostojnega razreda. Tako za pe- sanihmn n^fhšča zadošča 12 vpi-Toda yro\l na italijanski šoti. zahtpr°i-TO jOV°li- Kako je mogoče uJnZd1 Pd manjšine, ki tvori po uradnih virih slabo desetino prebi-va stva sorazmerno petkrat večji P° zakon zahteva od ve-kni'„ Let°S ie PriPotilo še ne- čpini aa: YSa držc-va nai bi varoevala m sola na prvem mestu. Zato se letos oblasti spet strogo držijo predpisa, da se odpre vzporednica šele ko ima razred preko 30 u-cencev. Na učiteljišču v Trstu se zgodilo, da sta bili lanski vzporednici 1. razred, združeni, nn, to skupno število učencev padlo Pod 30. V italijanskem šolskem sistemu sicer velja načelo didaktične kontinuitete, po katerem ostanejo vzporednice št nadalje take, tudi ko izgubijo pogoje, zato, da dijaki ne menjujejo profesorjev. Te- panju. «Si jih videl? Kar ni naredila gniloba, bi opravile ose. Škoda, da ni bilo tako lepo vreme pred clrrevi». i V Zgoniku so sredi tedna že vsi potrgali. Tudi Miro Žigon, ki smo ga obiskali y. kleti. Zvrhana bačva Ì črnega grozdja zahteva pridne roke. Miro repka, repka'; iz druge posode pa se pretaka- po dolgi cevi v sod-mošt. j «Koliko ga bo?» «Toliko, ali- nekaj več kot lani». «Kakšno bo?» | «To bo najprej povedal sv. Martin». Pri Radetičevih v Medji vasi smo pred več kot dvema tednoma, ko so že. potrgali belo in začeli nabirati črno grozdje. Radetič in njegova sinova Jože in Leopold so imeli precej dela s pretakanjem mošta. «Ka-j pa -je tista svetla posoda v kotu?» «Menda je nisi še videl take na Krasu. Sod je, sod za 26 hi, jeklen. Kupili smo ga v Ogleju. Poln je belega mošta,» mi odgovori s prikritim ponosom stari Radetič, ki je zelo radoveden, kako se bo ta nova naprava obnesla. «Imate težave s prodajo?» «Kaj ne veš. da imamo svojo gostilno in točimo svoje, domače vino?» A. B. Danes dopoldne pri Montcbelu Odprtje vsedržavne razstave «Expomodel 76» Na sejmišču pri Montebelu bodo danes dopoldne ob 10. uri odprli 1. vsedržavno, razstavo modelarstva z naslovom «Expomodel 76», ki jo or- Pavletu Nadlišku je žena Tina povila prvorojenčka MAURA Srečnima staršema čestitata, novorojenčku pa želita obilo sreče nona Slavica in nono Pepi S kreditno karto "BANKAMERICARD.. v vseh trgovinah"T ciub-a„ brez gotovine ali tekočega računa, zadostuje le tvoje ime i« Pr0 elega^< ht te ^ ^ r~club njo nedeljo pred zaključkom prire ditve porazdelila predvidene denarne nagrade in priznanja. Posebna nagrada je določena za razstavljavca modela, za katerega se bo , s posebnim glasovanjem izreklo prisotno občinstvo. V SOBOTO IN NEDELJO Toskanski pevci na obisku v Dolini Letos poleti se je pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline udeležil četrtega srečanja pevskih zborov v Fivizzanu pri Mass' Carrari. Izredno uspelo gostovanje in prijaznost domačinov je bila dovolj trdna podlaga za trajnejši sodelovanje. Pevski zbor «La montanara» iz Fivizzana bo tako v soboto in nedeljo gost dolinskih pevcev. V občinski telovadnici v Dolini bodo i-meli toskanski pevci v soboto zvečer svoj koncert, ki ga bosta popestrila še domača zbora France Prešeren iz Boljunca in Valentin Vodnik iz Doline. prihodnosti opraviti še nove korake na tej poti v skladu s splošno deželno politiko, ki stremi za tem, da bi se vsestransko povezala s sosednimi deželami. V ta okvir spada'tudi pobuda, po kateri bodo na skorajšnjem sestanku v Muehchnu predstavniki Italije. Jugoslavije, Avstrije in Madžarske nastopili z enotnim poročilom o možnostih za večje sodelovanje — tudi kar zadeva promet — v meddeželnem merilu. Na nujnost sodelovanja z jugoslovanskimi pristanišči ob severnem Jadranu je na srečanju opozoril tudi tržiški župan Maiani, ki je v tej zvezi poudaril polno pripravljenost tržiških poslovnih krogov na skupno obravnavo ustrezne problematike s predstavniki Kopra in Reke. Poseben poudarek temu vprašanju pa je v svojem posegu dal predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja dr. Odo Kalan. Kalan je prikazal možnosti, ki jih nudi komplementarnost prizadetih luk, zlasti po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Razvoj prometa v zadnjem letu je pokazal, dà je tržaško pristanišče — kakor tudi številna druga — dočakalo dan 5. junija nepripravljeno. Zato je treba toliko bolj pohiteti zdaj, ko se s podpisom osimskih dogovorov ponuja tudi neponovljiva ugodnost, da se naše področje tesno poveže z jugoslovanskim gospodarstvom, se pravi z gospodarskimi strukturami države, ki predstavlja vrata v obdonavski bazen. Odtod nujnost čimprejšnje vzpostavitve predvidenih oblik sodelovanja s Koprom in Reko, hkrati s tem pa tudi nujnost ureditve sodobnih prometnih povezav med se-vernojadranskim luškim kompleksom in srednjeevropskim in balkanskim zalediem. Predstavnik Slovenskega gospo- preostala sredstva pa bodo porazdelili sorazmerno s prometom, ki so ga v posameznih pristaniščih zabeležili 1972. leta. Kolikšno pomoč iz tega sklada si lahko obeta Trst. je težko predvidevati. Vsekakor pa je v tem trenutku predvsem pomembno. da se omenjeni načrt začne izvajati brez vsakega nadaljnjega odlašanja. Vsaka zamuda na tem področju — je na srečanju poudaril dr. Kalan — pomeni namreč novo naraščanje stroškov in novo nazadovanje v tekmi za pridobivanje novega prometa na Sredozemlju, SERGEJU GABRŠČKU za uspešno opravljeno diplomo na ljubljanski fakulteti za kemijo, iskreno čestitajo tete Angela, Lidija in Nevenka z družinami. OBDAVČITVI, KI PRITISKAJO IA VRAT Previsoke pristojbine za prehode na javne ceste Poseg Kmečke zveze pri občinskih oblasteh, da bi spremenile kriterije obdavčevanja Tržaška občinska uprava je lani. najbrž z namenom, da zmanjša svoj deficit, sklenila zelo povečati pristojbine za prehod iz hiš na javne ceste. Z zadnjimi davčnimi kartela-mi so bili davkoplačevalci neprijet- dvoriščna vrata gledajo na javno cesto, celo taki, ki za dovoljenje za prehod niso nikoli vprašali. Saj so pač naravno s svojega borjača morali na cesto, ali notranjo vaško pot, ter nikomur ni moglo priti na no presenečeni, ko so ugotovili, da j misel, da bi mogel ubraniti, ali da jih terjajo za take prehode (passi bi jim mogel vsiljevati «mitnino». carrabili) kar precejšnje zneske, ki Kmetu iz Križa je na primer obči-gredo v detettisoče in celo stotisoče, na zaračunala več kot 150.000 lir namesto nekaj stotin lir, kolikor so (ker pač računa kv. m širino vrat bili vajeni. krat dolžino do roba ceste) letne pri- če je bil povišek kolikor toliko stojbine, kar se nam zdi vsekakor razumljiv, spričo hitrega padanja vrednosti denarja, bi bilo vsekakor prav, da bi o njem razpravljali pretirano. Kmečka zveza je že posredovala pri občini kakor hitro je bila obve- v rajonskih konzultah. da bi sestavi- | ščena o zadevi in sicer pred nekaj li diferenciranje tarife upoštevajoč I tedni, v četrtek pa se je njeno pred- način uporabe, dohodkovne katego rije in druge okolnosti. da bi se pristojbina nalagala pravično. Naravno bi se zdelo, da bi morali plačati več lastniki luksuznih vil. podjetja in podobni koristniki, manjše pristojbine pi. manj premožni lastniki skromnih stanovanj ali družinskih hiš. Kaže pa, da ni tako. Davčne kartele z omenjeno pristojbino so v zadnjih časih prejeli številni prebivalci vasi tržaškega podeželja, katerih lliilimiiimiliiiiiliiliiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiitiftiiiiiiimiiKiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiilliiiiil DELOVANJE ZGOMŠKE OBČINSKE UPIIAVE ASFALTIRALI BODO CESTO IZ REPNICA DO ZASRADCA Poslani pozivi za rušenje nedovoljenih «črnih» hišic S pričetkom novega šolskega leta se je zgoniška občinska uprava v minulih dneh soočila z vrsto problemov, ki so zahtevali nujno rešitev. Prevoz šolarjev, nabava učbenikov, šolska kuhinja, šolski zdravnik, šola s celodnevno zasedbo: vsa ta vprašanja so bila in delno so še na dnevnem redu odbora, v prvi vrsti odbornika za šolstvo M. Budina, ki se je aktivno zavzel in uokviril celotni po-darskega združenja je v svojem po- j ložaj. še zmeraj je zasilno rešeno segu opozoril tudi na potrebo po po j vprašanje prostorov italijanske o- sodobitvi tehnične opreme v tržaškem pristanišču, sicer je zaman pričakovati, da bo Trst lahko uspešno izvaial svojo vlogo «po Suezu». Pristojni vladni organi so že pred časom sestavili srednjeročni načrt za nove naložbe v luške strukture, ki predvideva skupen izdatek v višini 1.130 milijard lir (od tega 1.000 milijard za.- same. luke). .V tej. «vezi naj omenimo, da se je prav v dneh po posvetu na trgovinski zbornici i»' neuradnih virov zvedelo,; ;da namerava vlada porazdeliti omenjena, sredstva med 25 najvažnejšimi lukami v državi in da sta Trst na u-streznem spisku na četrtem mestu PD TABOR obvešča, da bo prvo srečanje v okviru baletnega tečaja v torek, 12. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V četrtek, 14. oktobra, ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah prva pevska vaja novoustanovljenega mladinskega pevskega zbora. Vabljeni so vsi učenci in dijaki od 9. do 14. leta starosti. iiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimunHiiiimimiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiii Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Nadalina in Josip Castellani 2 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI V počastitev spomina dragega Pepita darujeta sestra Milka in Danilo 10.000 lir. V spomin na nepozabnega brata Pepita darujeta Ivan in Milka Ca-harija 10.000 lir. V spomin na predragega moža in očeta darujeta Milena in Igor Ca-harija 30.0Ò0 lir. V počastitev spomina dragega Pepita Caharijo daruje svakinja Zora Kocman 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V REPNIČU V počastitev spomina dragega Pepita darujeta sestra Milka in Danilo 10.000, lir. V spomin na predragega moža in očeta darujeta Milena in Igor Ca-harija 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB PRI BRIŠČIKIH V spomin na predragega moža in očeta darujeta Milena in Igor Ca- harija 10.000 lir. * * * V počastitev spomina Ivanke Pra-šelj Birsa darujeta Emil in Danica Regent 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Grgiča in Marice Fidel daruje družina Komar (Bazovica) 2.500 lir za PD Lipa in 2.500 lir za ŠD Zarja. V spomin na pokojnega Josipa Oto darujeta Emil Ota 5.000 lil’ in Klavdij Ota 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na pok. Josipa Oto daruje Karlo Sancin iz Ospa 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na pok. Josipa Oto daruje Eto Kocjan 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. j Ob 1. obletnici smrti Justa Kalca in 24. obletnici smrti Pierine Kalc se ju spominjata družini Kalc vl Gropade in Ratinare ter darujeta I 5.000 lir za Dijaško matico. Novi podporni član Marij Švara daruje 5.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina prijatelja učitelja Srečka Vilharja daruje À-lojz Markovič - Zvonko 25.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Karla Rupla darujejo prijatelji Dominik Ukmar, Franc Puntar, Alojz Lukša, Emil Širca in Milivoj Zužič 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Ivanko Prašelj darujeta Nikolo in Mara Prašelj 5.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Srečka Vilharja daruje Armid Ukmar 10.000 lir za Dijaško matico. Za TPPZ darujeta Nadalina in Josip Castellani 3.000 lir. Namesto cvetja na grob dragemu stricu Jožetu Ota daruje nečak Dragi 5.000 lir za PD Valentin Vodnik. V spomin na Jožeta Caharijo darujejo Pjerina Sedmak iz Križa 5.000, Viktor Milič 3.000, Danila, Zofka, Meri, Olga in Milko (delovni kolegi Milke Caharije) 8.500 lir za ŠK Kras. V spomin na .Josipa Miliča daruje družina Sardoč (Prosek 370) 5.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Pepita Caharije daruje Milka Perčič 5.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Pepita Caharije derujeta sestra Danica in Pepi 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na predragega moža in očeta darujeta Milena in Igor Ca-harija 30.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina dragega Pepita Caharijo daruje svakinja Zora Kocman 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na dragega moža in svaka Pepita Caharijo darujeta Milena in Zora 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob zaključku sezone daruje Draga Pahor 3.000 lir za TFS Stu ledi. Ob priliki praznika grozdja v Bo-ljuncu daruje pekarna Ota 5.000 lir za PD Prešeren. Ob 9. obletnici smrti drage mame darujeta Slavica in Renzo 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. snovne šole, ki bo do konca septembra letos nameščena v zasebnem poslopju pri Brišnikih. Prvotno je sicer kazalo, da se bodo vsi šolarji italijanske narodnosti lahko že s pričetkom šolskega pouka vselili' v prenovljene prostore v bivši vojašnici v Zgoniku, toda kompleksna formalno - birokratska procedura (potrebno je bilo tujli stva za notranje zadeve) je'zakasnila pričetek obnovitvenih del. Kar se otroških y^Jcev tipe, je„ morala uprava začasno nadomestiti vzgojiteljico v Gabrovcu, število otrok, ki letos obiskuje že od 1. septembra občinska slovenska otroška vrtca, pa znaša skupno 74, od katerih je 25 italijanske narodnosti. Prispevek za javna dela iz komisarskega proračuna je bil prvotno namenjen za ureditev trga v Repni-ču, zatem pa za zazidavo ambula-torija v isti vasi. Iz enega ali drugega razloga (veto zavoda za spomeniško varstvo in previsoki stroški) sta bili ti javni deli neizvršljivi, zato je občinska uprava sedaj. sklenila, naj z razpoložljivo vsoto denarja asfaltirajo cesto, ki-pelje iz Repnica v Zagradec vse do meje z repen-tabrsko občino. Tako bo odpravljen še zadnji odsek makadamske ceste, ki ju doslej občutno oviral in otež-kočal promet med repentabrsko in zgoniško občino. Kar zadeva črne gradnje, je župan že pred časom odposlal vsem tistim kršiteljem, za katere se je pozitivno izreklo tudi deželno ravnateljstvo za urbanistične zadeve, poziv za rušenje nedovoljenih zgradb. Nekateri (vendar maloštevilni) so že sami odstranili z zemljišč barake oziroma montažne hišice, večina pa je vložila priziv na deželno upravno sodišče v upanju, da se bodo tako izognili roki pravice. —bs— vodil nepozabni Fran Venturini. Tedaj se je udeleževala vseh številnih nastopov in turnej po Jugoslaviji. Dokler je ni bolezen priklenila na dom se je udeleževala društvenih prired-tev in prireditev Stalnega slovenskega gledališča. Prezgodnja sinova smrt jo je še bolj prizadela in dne 1. t. m. je končalo njeno zem-sko trpljenje. Ohranili jo bomo v dragem spominu. P. K. TEČAJ ZA BOLNIČARJE Na podlagi odločbe predsednika civilne bolnice iz Gradeža in na predlog odbornikov Romana in Miz-zaua je deželni odbor odobril ustanovitev šole za splošne bolničarje. Poleg že obstoječih tečajev bo novi tečaj omogočil študij 177 učencem. Tečaj; bo >v «klopu raznih oddelkov združpr.iiL,fx;liiiških ustanov v Trstu. Tečaji mednai odnega jezika E S 1' E B A N T O se - pričnejo « torek, 19. oktobra. Informacije in vpisovanje pri TRŽAŠKEM ZDRUŽENJU E-SPERANT1STOV - Ul. Trento l./I. nadstropje — tel. 37-117 ob delavnikih od 17.30 do 20. ure. ob torkih in petkih tudi od 20. do 22. ure. Nenadna smrt Zore Grudnove Dne 4. t. m. smo spremili k večnemu počitku Zoro Gruden roj. Hreščak, članico prosvetnega društva Slavko Škamperle od ustanovitve leta 1945. Zora je bila rojena pri Sv. Ivanu 8. 11. 1899 in je začela peti še zelo mlada v takratnem cerkvenem pevskem zboru.'’ Po poroki je bil njen mož, kot toliko drugih nameščencev pri železnici, premeščen v Bologno. Tu jih je zatekla .vojna, in ker so ji zavezniške bombe razdejale stanovanje v Bologni, se je morala zateči k Sv.. Ivanu pod domači krov. Ob obnovitvi prosvetnega delovanja pri Sv. Ivanu leta 1945 je postala članica društva Slavko Škamperle in pevka v zboru, ki ga je Mali oglasi PRODAM KLETKO (višina približno 2 m) s sedmimi kanarčki. Veliki Repen 32 — tel. 227-240. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov " Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija « Conoscersi », Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. stavništvo sestalo s pristojnim odbornikom Vergeriom. da izposluje pravičnejšo rešitev. Obrazložila mu je in mu bo te dni tudi pismeno potrdila svoje pomisleke glede na kriterije, s katerimi so sestavili nove tarife in svoje predloge. Področje občine so namreč razdelili v štiri cone in v njih postavili tarife za prehode osem tisoč, sedem tisoč, šest tisoč in pet tisoč lir letno na kv. m. Oproščeni so samo tisti kmetje, ki imajo samo en prehod. Pristojni odbornik je- izrazil sicer največje razumevanje za izražena mu stališča, poudaril pa je težave, ki jih postavlja zastarela zakonodaja občinski upravi, in pripravljenost, da se za naprej upoštevajo drugačni kriteriji. Za sedaj bi mogli tisti, ki nimajo posebne potrebe po označenem in zaščitenem prehodu, pismeno sporočiti občinski upravi odpoved, da bi jih razbremenili tako občutnega stroška. Najbolje je, da se vsi člani Kmečke zveze, ki so prejeli davčne kartele s povišano takso, zglasijo z njimi v uradih organizacije čimprej po nasvet in pomoč. L. V. Šolske vesti 1'rva vaja «11o-k-ua pevskega zbora, k> ga vodi - Stojan Kuret, bo v Kulturnem domu jutri, 11. t.m., ob 17. uri. Prva vaja mladinskega pevskega zbora bo prav tako v Kulturnem domu jutri, ob 18. uri. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo. Prosveta Pl) 'tabor obvešča, da bo vpisovanje V’ baletni tečaj za sezono 1976 77 še danes, 10. oktobra od 11. do 16. ure pri Luciji Hrovatin, Ul. Ginepri 5. tel. 211-161. Prvo srečanje bo v torek, 12. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Izleti SPD'i priredi 17 oktobra ailobus-ni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13. oktobra v Ul. Geppa 9, Urad ZSŠDI, tel. 31-119. PD F. Venturini - Donijo organizira 17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSŠDI. Ul. Geppa 9. tel. 31-119 do 26. oktobra. AUTORALLY • Nadomestni deli za: fiat • austin - renault - peugeot • ford • Volkswagen - nsu • opel • Oprema za rally • Gume: Miclielin - UniroyaJ - Kleber - Dunlop • Originalni nadomestni deli: Lucas • Marelli - Ferodo -Abarth • VIDO PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 mayV;t W.- •• h SPLOŠNA OPREMA Tl .v- JioVblC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo GORIŠKI DNEVNIK NA SVEČANOSTI V VILI LOCATELLI V ANCORISU Poudarjeno prijateljstvo in bratstvo slovenskega in furlanskega ljudstva Predstavniki občine Krmin in krajevnih skupnosti Dobrovo in Medana podpisali listino o pobratenju venska vprašanja v Gorici je bila v sredo na županstvu pod vodstvom predsednika prof. Emila Valentinčiča in člani konzulte so , že na tej seji sklenili porazdeliti si med seboj delo ter se sestajati vsakih petnajst dni. Konzulta se je sestala na županstvu in že na prvi seji je prišlo do neljubega dogodka. Občinska u-prava ni poskrbela za zapisnikarja, tako da so morali člani poskrbeti sami. Proti temu so odločno protestirali in zahtevali ne le uradnika, ki bi jim bil na razpolago, marveč tudi mesto, kjer bi se lahko stalno sestajali. Član konzulte, občinski odbornik inž. Cefarin, je sicer obrazložil kakšen je položaj osebja na občini in dejal, da bo občina čim-prej poskrbela za najem v službo uradnika, ki bo skrbel za te potrebe. Zatem so člani konzulte vzeli v pretres način notranjega in zunanjega delovanja, sklenili programirati Župan Krmina Giovanni Zar med govorom na včerajšnji slavnosti stike z vsemi dejavniki slovenske Na uradni svečanosti V graščini ................................................HIIIIIIIIIIIHI.■■■.......................iiiimmiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiimiiiii.n.............. NA PRVI DELOVNI SEJI KONZULTE ZA SLOVENSKA VPRAŠANJA Izvoljeni dve komisiji za preučevanje perečih dolskih in urbanističnih vprašanj Konzulta bo zahtevala od občine dokumentacijo o vseh vprašanjih, ki zadevajo slovensko prebivalstvo Prva delovna seja konzulte za slo- narodnostne skupnosti in ustanoviti grofov Locatelli v kraju Angoris, na področju Krmina, so včeraj predpoldne župan krminske občine Giovanni Zar in predsednika krajevnih skupnosti Dobrovo Jelko Kodermac in Medana Cvetko Mavrič podpisali listino o pobratenju občine Krmin s tema dvema skupnostima v jugoslovanskih Brdih. Gre za drugo, tokrat zaključno fazo pobratenja, saj so prvo listino podpisali sredi septembra v Novi Gorici, na svečani seji tamkajšnje občinske skupščine. Krminčani so sprejeli jugoslovanske goste na županstvu. V jugoslovanski delegaciji so bili poleg omenjenih predsednikov še drugi člani teh krajevnih skupnosti in predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj ter številni drugi predstavniki Nove Gorice in njenih družbenopolitičnih organizacij. Z italijanske strani pa so bili prisotni župan Krmina Giovanni Zar z občinskimi odborniki in s svetovalci, prišli pa so tudi predstavniki vseh drugih društev in organizacij, ki delujejo na tem področju, župani okoliških furlanskih občin, deželni odbornik Tripani, deželni svetovalci Bergo-mas, Devetak in Zorzenon, poveljnik finančnih straž v Krminu kap. Franco Musy, in drugi. Prisotni so bili, . „ . tudi vidni predstavniki Slovencev, ki i ° vceraj ponoči in zgodaj zju-živijo v krminski občini. j ^ra-j živahno na mednarodnem Najprej je spregovoril krminski . nonetti prehodu pri rdeči hiši, kjer župan Zar, za njim pa predsednik Je bila °b treh zjutraj precejšnja PRVI DAN VARČEVANJA Na vseh mejnih prehodih z Jugoslavijo dolge vrste «žejnih» avtomobilistov Zaprte bencinske črpalke ■ Promet na Goriškem še bolj intenziven kakor običajno Ugibanja o «splošnem varčevanju» so se uresničila. Od včeraj je v veljavi višja cena bencina in nekateri drugi ukrepi. Žal pa se številni avtomobilisti niso uspeli še prepričati, j kako globoko je treba seči v žep ko je treba dodobra napojiti želez- J ne konjičke. Upravljalci bencinskih j črpalk so se že v petek spuntali in : oklicali zaporo, tako da se je veliko avtomobilistov znašlo v težavah. Odprte so le nekatere avtomatične črpalke, kjer si gorivo natočijo avtomobilisti sami. Kako je izgledal začetek tedna varčevanja na Goriškem? Očividci so nam sporočili, da je £UpcUi £40.1, La ujmi pčt piCUSCUiiJIS. : ---- ~ ---- **-----*------- krajevne skupnosti Dobrovo Jelko vrsta. Promet se je zgostil nato spoji okrog 6. ure zjutraj, ko je bilo treba čakati za prehod meje kar lep Kodermac. Oba sta v govorih poudarila vzroke, ki so privedli do pobratenja. Slovensko in furlansko prebivalstvo živi na tem ozemlju v pri-jateljskih stikih že dolga stoletja, Vittorio Veneto. V koloni je bilo o- čas, saj je rep kolone segal do križišča med ulico Terza Armata in od naselitve Slovencev v te kraje, in narodnostna meja je ostala taka skozi stoletja, kar je znak, da je tu vladala strpnost. Furlani in Slovenci so skozi stoletja sklepali prijateljstva, navezovali družinske zveze, prav zato ni bilo nasprotstev. Tudi prenapetim nacionalistom ni u-spelo v času faš;zma ustvariti medsebojnega sovraštva. Prav zaradi tega se je to prijateljstvo še bolj u-trdilo v času borbe proti fašizmu in tu, zaradi že obstoječega slovenskega partizanstva, je bila možna u-stanovitev prvih garibaldinskih brigad na ozemlju naše dežele. Prijateljstvo se je utrdilo v skupnih borbah, zlasti še v znani bitki pri Peternelu, kjer so našli junaško smrt slovenski in furlanski partizani. Župan Zar je še poudaril, da bo treba prijateljstvo utrjevati tudi s študiranjem zgodovine, kajti velikokrat je za predsodke krivo nepozna-nje dejanske realnosti drugonarod-nsga prebivalstva. Govoroma je sledila svečanost podpisa listin. Popoldne so si gostje ogledali krminsko zadružno klet, ki je pričela delovati v prejšnjem letu, nato so jim nekatere furlanske in slovenske kulturne skupine priredile kulturni nastop. paziti največ vozil z videmsko, beneško in pordenonsko registracijo. Na sedežu obmejne policije so nam sporočili, da je promet nekoliko popustil okrog devete ure zjutraj, proti poldnevu pa je že spet začel naraščati. Ni dvoma, da je tolikšno gnečo treba pripisati zadnjim sklepom vlade o podražitvi goriva. Na bencinskih črpalkah onstran meja so kajpak zadovoljni, saj so prodali rekordno količino goriva. Kljub temu pa se je med zadovoljstvo vrinila temna senca. Govorijo namreč, da se bo tudi v sosednji republiki v kratkem podražilo gorivo. S sedanjih 5 ND naj bi prešlo na 6 dinarjev, kar bo vsekakor povzročilo padec prometa na bencinskih črpalkah. Če pri tem upoštevamo še napovedi držav proizvajalk, da bodo po novem letu povišale cene surove nafte, potem avtomobilisti ne moremo biti najbolj optimistični. Po informacijah, ki smo jih zbrali, so se za zaporo odločile vse črpalke v naši pokrajnii, tako, da se je marsikdo znašel v škripcih. Pri cestni policiji smo se pozanimali, če so zadnji ukrepi vplivali na zmanjšanje prometa. Izgleda, da se avtomobilisti nikakor nočejo ali ne morejo odreči svojemu vozilu, saj je MiujiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZVAJANJE OSIMSKIH SPORAZUMOV V KRATKEM BODO ODPRLI PREHOD V GABRIJELOVI ULICI Trenutno bo odprt samo za pešce, kolesarje in motocikliste - Konec meseca sestanki komisij za sodelovanje med Gorico in N. Gorico delovne skupine, ki bi se specializirale, na raznih področjih. Že na prvi seji so izvolili iz svoje s--ede dve skupini. To sta komisija za šolska vprašanja, v kateri so Edmund Košuta, prof. Vita Veselova in prof. Lojzka Bratuž, in komisija za urbanistična vprašanja, v kateri so arh. Jože Cej, dr. M:rko Primožič, dr. Danilo Čotar in dr. Mirjam Korenova. Prva naj preuči položaj slovenskih šol v mestu s posebnim o-zirom na vprašanje prostorov, druga pa mora preučiti vprašanje urbanistične naselitve s posebnim ozirom na vprašanje Štandreža. Že te dni je bil napovedan sestanek te druge komisije z občinskim odbornikom za javna dela Zucallijem. Konzulta si bo predvsem postavila cilj, z ustreznim preučevanjem dokumentacije, najti ustrezne rešitve in jih predlagati občinski upravi. Zato želijo dobiti ustrezno dokumentacijo tudi od občinske uprave in izvedeti koliko daje n. pr. goriška občina slovenskim kulturnim in športnim društvom, kakšno mesto zavzema tukajšnja slovenska kultura v občinskem vidiku, kako je s topono-mastiko in slovenskimi napisi, kako je s stiki občin Gorica in Nova Gorica, koliko je na občini slovenskega osebja, kako bo z rabo javnih športnih naprav tudi s strani slovenskih društev itd. Občina naj ne bi sprejela nobenega sklepa, ki zadeva slovensko prebivalstvo, ne da bi se prej posvetovala s konzul-to. Priredili bodo okroglo mizo o lokaciji slovenskih šol, predlagali bodo tudi, da bi bile seje konzulte dostopne javnosti. Konzulta je torej pričela z delom. Upat; je, da ne bo udarila ob čeri neposlušne občinske birokracije in da bomo lahko, vsaj pri reševanju naših vprašanj, Slovenci dejansko soodločali. izvolitve levičarskega predsednika. Tudi pokrajinsko tajništvo socialistične st-anke je izdalo poročilo. V njem ostro napada krščansko demokracijo in njena zaveznika, PSDI in PRI, ki niso hoteli sprejeti predloga socialistov in komunistov za skupno in složno vodenje pokrajinske uprave. 'odstvo PSI meni, da je mogoče, kljub dosedanjim nesporazumom, najti, še pred začetkom jutrišnje seje, sporazum med demokratičnimi strankami in vabi še enkrat socialdemokrate in republikance, da omogočijo sestavo novega, široko zasnovanega levičarskega odboira. na Goriškem so se šolniki zbrali na večerji, na kateri so se poslovili od dveh kolegov, ki sta stopila letos v pokoj. To sta prof. Branko Ferlat in prof. Emil Doktorič, ki sta dolgo vrsto let poučevala na naših šolah. O njenem profesorskem in človeškem liku sta spregovorila profesorja Valentinčič in Humar, ki sta se v imenu vseh profesorjev in dijakov zahvalila upokojencema za njuno delo na šolskem področju. Zaradi njunega neutrudnega dela na šolskem področju smo se v uredništvu zmenili, da bomo o dveh profesorjih napisali nekaj več vrstic, kot le skopo novico o njuni upokojitvi. Ko smo obiskali prof. Doktoriča, da bi kaj več izvedeli o njegovem pedagoškem delu, nam je rekel, da nima kaj posebnega povedati. Kljub temu o prof. Doktoriču napišemo nekaj vrstic. Profesorsko šolo je začel takoj po drugi svetovni vojni na nižjih srednjih šolah, kjer je poučeval predvsem italijanščino, zgodovino in zemljepis. Povedati je V Tolminu bodo danes ob 10. uri še treba, da se je po opravljeni viš-odkrili v parku pred knjižnico spo- ji šoli vpisal na pravno fakulteto. menik domačemu zgodovinarju Si- Zaradi takratnih razmer pa je šo-monu Rutarju. Po slovesnosti bo iz- lanje opustil in se posvetil profesorici za udeležence včerajšnjega zbo-1 skemu poklicu. rovanja zgodovinarjev, po Baški V našem razgovoru nam je prof. grapi do Ruta, zaključek proslave Doktorič povedal marsikatere zaniha v Tolminu ob 17. uri. I mivosti o sedanjem in nekdanjem liiiiiiiiiiiuiimiimimiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininrimtmiiiiiiiniiiuiiiiiimiiiimiiimiuiiimiii KAKO JE S PROMETOM V PORTOROSEGI V SEPTEMBRU 68 LADIJ IN 90.000 TON TOVORA Na 1. mestu spet les - Večina ladij izpluje brez lovora UPOKOJITEV DVEH SLOVENSKIH PROFESORJEV Ob koncu letošnjega seminarja za | šolskem življenju na Goriškem. Ta-profesorje in učitelje slovenskih šol | ko smo izvedeli, da so leta 1958 pr- Julri seja pokrajinskega sveta Jutri, ob 18.30, se sestane, kot smo že poročali, goriški pokrajinski svet. Znano je stališče KD, ki noče sodelovanja s komunisti, včeraj smo dobili tiskovno poročilo PSDI, ki napa- - - da , komuniste, češ da so hoteli s 40.000 ton. Okrog 20.000 ton je bilo tem, da so odpovedali podporo so-1 premoga, v glavnem za potrebe trži-cialdemokratu, predsedniku Compa- ak? termoelektrarne. Sledijo kovin-gnonu, dejansko podpreti,gnofagrvni, sk* izdelki in polizdelki. Teh je bilo odbor, aociamerno- okrog 14.000 ton. Okrògrii.OOO ton je V tržiškem pristanišču Portorose-ga beležijo letos izredno povečanje prometa. Do konca septembra so v tej severnojadranski luki pretvorili že 977.547 ton različnega blaga, kar presega celotno količino v lanskem letu. Če bo promet tudi v prihodnjih dveh mesecih tako intenziven, računajo, da bo do konca leta šlo preko tega pristanišča kar nad 1.200.000 ton blaga. To bi bil brez dvoma rekord, saj so tako količino blaga dosegli le redko do sedaj. 68 ladij je v septembru pripeljalo okrog 90.000 ton tovora. Na prvem mestu je še vedno les (hlodovina in deske), namenjen predvsem lesnopredelovalnemu središču v okolici Vidma. Tega tovora je bilo skoraj avtobusi in kovinski polizdelki. Če pregledamo količino tovora, ki so ga pretovorili v devetih mesecih ugotovimo, da je na prvem mestu premog (nad 370.000 ton), sledi les (nad 265.000 ton), mineralna olja (nad 112.000 ton), žitarice (nad 60 tisoč ton) kovine in kovinski izdelki (nad 47.000 ton) celuloza ( za štivan-sko papirnico — nad 42.000 ton) kao-lin (nad 33.000 ton) in razno drugo blago v manjših količinah, številke nedvomno potrjujejo, da je pristanišče Portorosega pomemben člen vič pripravili šolski izlet v Slovenijo. Pogovor pa je stekel še na druga, danes pereča vprašanja, ki pestijo našo družbo. Med drugim se je prof. Doktorič pritožil zaradi siromašne pokojnine, ki jo danes profesorji prejemajo. Preden smo se od njega poslovili nam je pol za šalo pol za res dejal: «Napišite, da me niste dobili doma, ker kot novoupokojen profesor sem ves dan okoli, da si poiščem službo!» Profesorja Branka Periata smo dobili doma. Našemu vabilu se je z zadovoljstvom odzval in nam takoj nanizal vrsto osebnih podatkov. Rodil se je 23. julija leta 1906 v Rupi v družini nadučitelja Antona. Prof. Ferlat nam je s ponosom povedal, da je prvič prestopil šolski prag, ko mu je bilo 4 leta. K pouku ni bil redno vpisan, ker pa je oče poučeval v Rupi, se je kot otrok vedno zanimal za šolski pouk. Tako je vsak dan prihajal v učilnico in pridno poslušal, kar so se drugi učenci učili. Potem ko je dve leti obiskoval domačo osnovno šolo, je moral z vso družino v begunstvo na Štajersko, od koder se je v Gorico vrnil komaj po končani vojni vihri. Po končani realki v Idriji, se je vpisal na fakulteto za ladjedelsko inženirstvo v Genovi, kjer je študije zaradi vojaščine dokončal s precejšnjo zamudo. Prvo zaposlitev je kot vodja oddelka v ladjedelnici dobil v Boki Kotorski, kjer je pričakal drugo svetovno vojno. V tem času je sodeloval s partizanskimi enotami in vodil akcije pri reševanju potopljenih ladij. Zaradi svojega dela je bil velikokrat premeščen. Tako so ga najprej poslali v Dubrovnik, potem pa v Split, Zadar in nazadnje še v Kraljevico, kjer je vodil posebni urad. Profesorsko službo je nastopil leta 1945 v Gorici, kjer je poleg matematike in risanja poučeval tudi žensko telovadbo. Poučevanje v Gorici je združeval z lekcijami, ki jih je dajal v obrtnih šolah v Solkanu, Renčah in Biljah (samo za en dan). Leta 1947 je za nekaj mesecev poučeval na navtični šoli v Kopru. Istega leta pa se je vrnil v Gorico, kjer je kot profesor matematike in fizike poučeval na slovenskem učiteljišču, kjer je ostal do svoje upokojitve, 30. septembra letos. demokristjanski krati so precej razjarjeni ,,jp,napovedujejo, da bodo na jutrišnji seji oddali belo glasovnico pri glasovanju za odbornike. Niso pa razložili, kako bodo glasovali, če pride do možnosti bilo tudi žitaric v razsuten stanju. 4» Vkrcali pa so minimalpe, količine tovora, nekaj nad 2.000 ton. V glavnem so to izdelki kovinske industrije v naši deželi — stroji, tovornjaki, Presenečenje na bencinskih črpalkah včeraj! Na petkovem sestanku ožjega občinskega odbora v Gorici so potrdili datume za nekatere sestanke med raznimi komisijami občin Gorica in Nova Gorica, ki bodo v drugi polovici oktobra. Za datume so se domenili na sestankih zastopnikov obeh občin. Komisija, »a bo preučila vprašanje dobave jugoslovanske vode Gorici (sporazum zapade konec leta) in morebitne dobave italijanskega metana Novi Gorici se bo sestala v Novi Gorici 26. oktobra. Komisija, ki bo preučila koledar sodelovanja na kulturnem in športnem področju med mestoma, pa se bo sestala v Gorici dan kasneje, medtem ko se bo sestala (kraj sestanka ni še določen) 28. oktobra komisija, ki bo imela nalogo preučit: gospodarske perspektive, ki spadajo v okvir osimskega sporazuma. Občinski odbor je tudi mnenja, da se mora čimprej sestati teko imenovana 4. komisija, ki ima nalogo preučevati urbanistična in zdravstvena vprašanja. Ta komisija naj bi imela nalogo preučevati tudi vprašanje odprt- DE2URNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je » Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, ja mejnega prehoda v Ul. »v. Ga-lUL Cosulich 117, tel 72-480. brijela. Ta prehod bodo odprli v kratkem, vendarle samo za pešce, kolesarje in motocikliste. Sporazum o predčasnem odprtju prehoda so dosegli na informalnem sestanku mešane obmejne komisije konec septembra v Beogradu. Ustrezni tehnični urad že izdeluje načrt za hitro odprtje tega prehoda. Občinski odbor je tudi z zadovoljstvom sprejel na znanje vest, da je deželni tehnični nadzorni odbor odobril splošni načrt za obmejno postajališče pri Štandrežu. Na isti seji so odborniki preučili še nekatera notranja vprašanja občinske uprave. Seja goriškega občinskega sveta bo jutri, ob 18.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 34, tel. 29-72. bil promet včeraj še bolj gost kakor po navadi. Nekateri opravičujejo to z dejstvom, da je večina šoferjev imela pač še precejšnjo zalogo goriva po stari ceni. Ob prihodnjem koncu tedna pa bo že mogoče ugotoviti, če so se avtomobilisti odločili za varčevanje, kar je edini izhod v velikem številu delavskih družin. Žal včeraj nismo uspeli izvedeti, kako bo z nakazili goriva v okviru proste cone. Kakor je splošno znano, je liter goriva po znižani ceni stal 200 lir. Koliko pa bo treba plačati v prihodnje je veliko vprašanje. Govorijo celo, da bodo nakazila proste cone ukinili. Vsekakor črpalke že od včeraj zaprte in tako je razdeljevanje goriva ustavljeno. Letos so že tako koristnikom iz prost» cone razdelili manjšo količino goriva. V teh dneh pa se lahko pri prostorih ACI dvignejo zadevni kuponi za zadnje obdobje letos, ki veljajo še do konca novembra. Nad novimi predpisi tarnajo zlasti delavci v gostinstvu, ki bodo tako ob lep del zaslužka, posebno v krajih kjer je razvit turizem ob koncu tedna. Vsekakor so taka predvideva nja še precej preuranjena, kajti podražitve utegnejo imeti tudi nekatere pozitivne posledice. Avtomobilisti bodo prisiljeni posluževati se v večji meri javnih prevoznih sredstev, tisti pa, ki se poslužujejo avta za prevoz na delo bodo prav gotovo razmislili o bolj ekonomski uporabi. Po našem mnenju ukrep vlade nima za glavni cilj nagrabiti določeno število milijard, ampak stremi za zmanjšanjem porabe nafte in naftnih derivatov. Morda je zdaj pravi trenutek, da premagamo prevelik egoizem, ki se je razbohotil v nas prav zaradi avtomobila. Egoizem, ki nas sili. da se na delo v tovarno vozimo sami v avtu, medtem ko bi se lahko skupaj z nami peljali še vsaj tri tovariši. Poraba goriva bi se tako zmanjšala kar za tri četrtine. In ne nazadnje bomo od podražitve bencina imeti koristi prav vsi. Če se bo zmanjšal promet, bomo dihali tudi bolj čist zrak. Livio Rožič in Marzia Fabro na državnem prvenstvu Kotalkarji športnega združenja Ginnastica Goriziana so se uvrstili v finale državnega prvenstva. Med izločilnimi nastopi, ki potekajo od petka, zaključili pa se bodo danes v Trstu, je največ točk dosegla dvojica Marzia Fabro in Livio Rožič, ki se bosta tako pomerila z najboljšimi kotalkarji iz Italije. Mlada dva sta ves čas pridno vadila pod nadzorstvom trenerke Luciane Marangon Onesti in Daniele Doimovich Merlo, zato je pričakovati, da se bosta na državnem prvenstvu dobro uvrstila. IlIlliliiiiiiiiiiiiiiiiiiilIliilililliillliiilililiiiiiiililiiiiiiuiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin S SESTANKA VODSTEV PROSVETNIH CENTRAL Skupna akcija SPZ in ZSKP za obe abonmajski sezoni Vsa društva se morajo zavzeti za uspeh sezone Stalnega slovenskega gledališča in Glasbene malice Sestanki delavcev ki hodijo v solo Tajništvo enotne sindikalne federacije vabi vse, ki so se vpisali, da hi sledili tečaju 150 ur, ki je pripraven za delavce, da pridejo na sestanke, ki bodo v sredo, 13. oktobra, ob 18. uri na sedežu CISL v Krminu, v četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri, na sedežu FLM v Tržiču, v petek, 15. oktobra, ob 18. uri, pa na delavski zbornici v Gorici. 9 Občinski odbornik dr. Mario Braccati bo na razpolago strankam vsak torek od 12. do 13.30. Vodstvi Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete sta sprejeli skupno obvezo, da si je treba prizadevati, da bi prišlo v bodoči kulturni sezoni do večjega števila abonentov tako za redno slovensko gledališko sezono kot za redno slovensko glasbeno sezono. Znano je namreč, cfa se že več let prireja v Gorici skupna gledališka sezona, za katero je dalo pobudo Stalno slovensko gledališče iz Trsta in pri kateri sodelujeta SPZ in ZSKP, v prvih letih je bila aktivno soudeležena tudi goriška kulturna ustanova EMAC. Prišlo pa je kasneje tudi do skupne glasbene sezone, za katero je dala pobudo Glasbena matica. Obe sezoni sta dosegli precejšen uspeh, percentualno vzeto je bilo, upoštevajoč število slovenskega ......lllllJHIllllllllllllIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiiiiiiiIllIIIIIIIIIIIIIIIfllluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijjjiiiiijii DANES OB 11. URI V PROSTORIH «STELLA MATUTINA» Odprtje razstave fotografov s treh obmejnih dežel Prireditev je pripravil goriški fotografski krožek Združevati ljudi ob meji s pomočjo fotografije — to naj bi bil cilj prirediteljev četrtega fotografskega natečaja za ljubitelje fotografije s Koroške, iz Slovenije ter Furlanije - Julijske krajine. Letošnji uspeh natečaja, ki ga je pripravil goriški fotografski krožek, je potrdil pravilnost izbrane poti pri sklepanju novih prijateljstev ljubiteljev fotografije, ki živijo v treh obmejnih deželah. Letošnjega natečaja se je namreč udeležilo veliko število fotografov, ki so predstavili 340 del. Delo ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali člani fotografskega krožka iz Padove, je bilo precej težavno, saj so bile vse predstavljene fotografije kakovostno in tehnično dobre. Po večdnevni oceni razstavljenih del so sklenili, da bodo za razstavo sprejeli 87 fotografij, in sicer 18 del koroških fotografov, 33 slovenskih ter 36 deželnih. Na razstavi bo sodelovalo skupno 72 ljubiteljev fotografije. Za Koroško so prvo nagrado, ex aequo, prejeli: Karl Kulterer (naslov dela je «Ohne Titel»), lnge Sore («Pro und kontra») ter Engelbert Zellnitz («Dolga senca»). Prvo nagrado so za Slovenijo dobili Marijan Paternoster («Kolo št. 2»), Vlastja Simončič («Most št. 1») ter Milenko Pegan («Gube»), Med deželnimi ljubitelji fotografije so se na prvo mesto uvrstili: Gino Morelli («Poljske cvetlice št. 3»), ldana Me-deot («Porti et») ter Giovanni Viola («Na tisoče kilometrov»). Prvo nagrado za najboljšo kolekcijo so prisodili Marijanu Paternostru iz Ljubljane za delo «Kolo št. 1, 2, 3 in 4». Fotografsko razstavo bodo odprli danes ob 11. uri v prostorih «Stella Matutina». prebivalstva, več abonentov za slovensko kot za italijansko gledališko sezono. Vendarle je bilo občutiti nekako stagnacijo v zadnjem času in zato je nujno, da se akcija za nabiranje abonentov poveča, še zlasti med študirajočo mladino. Obe prosvetni centrali bosta zato potom svojih prosvetnih društev povečali svoje delovanje na tem področju. SPZ je precej tega napravila že lani, njeni predstavniki sc obljubili, da se bodo tudi letos zavzeli za to vprašanje. Isto bo veljalo za glasbeno sezono. Zastopniki obeh prosvetnih zvez pa so preučili tudi nekatere druge akcije, v katerih je prišlo do sodelovanja, tako Primorska poje, Ce-cilijanka in druge prireditve. Še zlasti je bila predmet razprave skupna slovenska prireditev v Krminu, ki je doživela uspeh že trikrat. U-gotovljeno pa je bilo, da je sedaj Mestno gledališče v Krminu, kjer so bile te prireditve, poškodovano zaradi potresa in treba bo zato najti drugo dvorano. v gospodarstvu naše dežele. Giba- j nje prometa v zadnjem času pa po- SuUUmHHI Grobov« očistili do 25. oktobra Goriško županstvo obvešča prebi valstvo, da je treba vsa dela na grobovih na pokopališčih nepreklicno končati do 25. oktobra. Po tem datumu bodo morali občinski uslužbenci pokopališča očistiti. Smučarski izleti PD «Andrej Paglavec» Prosvetno društvo «Andrej Paglavec» v Podgori prireja za zimsko sezono abonmajske smučarske izlete. Vseh izletov bo šest, kot cilj so si izbrali smučišča na Piancavallu nad Pordenonom, če bo potreba nanesla bodo pa poiskali druga smučišča. Avtobus bo odhajal ob nedeljah zjutraj ob 7. uri iz Gorice ir iz Pod-gore. Povratek bo v večernih Urah. Udeleženci izletov in smučarskega športa bodo zavarovani za vsako morebitno nesrečo pri smučanju. Začetniki v tem športu bodo imeli vsakokrat brezplačnega vaditelja za dve uri. Ostali smučarji bodo po dogo- ' voru z organizatorjem imeli strokovnega vaditelja po dve uri predpoldne po ugodni ceni. Kosilo bo iz nahrbtnika, večerja pa bo v skupnem abonmaju v znani restavraciji. Poskrbljeno bo tudi, da bo vse nedelje v avtobusu harmonika. Za zaključek je v programu tudi tekmovanje med udeleženci in nato še skupna večerja z zabavo. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti na sedežu prosvetnega društva v Podgori, vsak večer od 19. do 20. ure. trjuje tudi načrte za uveljavitev Tržiča v mednarodnem ladijskem tovornem prometu. Predvsem se za tako vlogo zanima Avstrija, ki glavnino svojega lesa zdaj izvaža preko Trsta. Upoštevati je treba, da bi se ob delni preusmeritvi tovora preko Tržiča tudi'prfevoz'jfo'Vsdj véri jetnosti nekoliko pocenil. Večina ladij, ki pripeljejo tovor, odhaja iz Portorosega praznih, kar predstavlja določeno izgubo časa preden dosežejo bližnja pristanišča kjer prevzamejo povratne tovore. Seveda bi za tako novo vlogo morali vsaj delno opremiti pristanišče s primernimi napravami, kajti obstoječe komaj zadoščajo za stalno naraščajoči promet. Pismo uredništvu Iz Sovodenj smo od Giovannija Bartagnolija prejeli pismo naslednje vsebine: «Spoštovano uredništvo. Ob letošnjem šolskem letu se je za številne starše sovodenjskih dijakov, ki obiskujejo šole v Gorici, pojavilo vprašanje prevoza otrok. Do lanskega leta, ko je avtobusne proge vzdrževalo podjetje Ribi, je v Sovodnje vozil avtobus dvakrat dnevno (zjutraj in popoldne), tako da s prevozom dijakov v Gorico ni bilo večjih težav. Letos pa, ko je Ribijevo podjetje prevzel pokrajinski prevozni konzorcij, avtobusi ne vozijo več v Sovodnje, kar predstavlja za nas starše in za same dijake velike težave. Mnenja sem, da če ne bo v čim krajšem času prišlo do vzpostavitve avtobusne povezave s Sovodnjami. bo za prevoz naših dijakov potreben šolski avtobus. SA/ Gorica VERDI 15.00—22.00 »Drum 1'ultimo Mandingo». K. Norton, I. Vega. Barvni iilm prepovedan mladim pod 18. letom. CORSO 15.15—22.00 «Complotto di fa-ripiglia». Režija Alfred Hitchkock, igrata K. Black, B. Dem. Barvni film. ,, , MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Comizi d’amore». Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 13.45-21.30 «La conquista del West». G. Pečk, H. Fonda. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Velluto nero». L. Gemser, A. Belle. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan, m v* ^ I rzia EXCELSIOR 16.00-22.00 «Qualcuno volò sui nido del cuculo». J. Ni-ckolson. PRINCIPE 16.00—22.00 «Emmanuelle nera n. 2». Nova Gorica in okolica SOČA «Mož z zlato pištolo». Ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Propad Japonske». Japonski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLF «Borsalino in družba». Francoski barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Iz ganskega matičnega urada ROJSTVA: Luca Plet, Tamara Braghi. SMRTI: 74-letna gospodinja Regina Tomas vd. Cornar, 86-letni kmet Ariodante Gallabresi. OKLICI: šivilja Filomena Russo in finančni stražnik Giovanni Manga-niello. POROKE: uradnica Elda Ziani in kmet Roberto Borsi, uradnica Vida Tomažič in kuhar Pietro Schettino, uradnica Maria Luisa Nadalutti in podčastnik karabinjerje Pietro Maltese, profesorica Gabriella Sbrozzi in inženir Franco Valent. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA ■ Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KULTURA 10. oktobra 1976 OB 20-LETNICI NJEGOVE SMRTI Slovenski skladatelj Marij Kogoj in tendence v obdobju 1900-1930 Referat na XI. srečanju o kulturi v Srednji Evropi - Gorica 1976 (tema: «Glasba v Srednji Evropi 1900-1930») Obdobje, o katerem govorimo, kaže kulturno - zgodovinsko ■ teritorialno območje Srednje Evrope v razvojno zadnji, že po naravi stvari najbolj krizni situaciji. To je čas, ko Srednja Evropa poleg dr-zavno-politične in gospodarske celovitosti izgublja in izgubi svojo odločilno ali vsaj vodilno vlogo v kulturi, ker z razpadom Avstro-Ogrske monarhije, ki je bila njeno jedro, preide iz vsakdanje realnosti v kulturološko, sociološko in politično preteklost. Vpliv te preteklosti je seveda še vedno očiten, zlasti v duhovnih gibanjih. Zave-dati se moramo, da v letih do prve svetovne vojne ustvarjajo nakopičena (in umetno zadrževana) nacionalna, socialna in politična nasprotja na habsburškem ozemlju tudi duhovno eksplozivno klimo. Toda posledica teh nasprotij so po letu 1918 tudi ne povsod ugodni Pogoji za kulturni razvoj malih, prej nesamostojnih narodov. Še posebej težki postanejo ti pogoji pri narodnostnih manjšinah, na primer pri Slovencih pod italijansko oz. avstrijsko oblastjo. Obdobje 1900 - 1930 podčrtuje zato tudi tiste poteze postfindesie-clovske Srednje Evrope, ki jih je starejša kulturna zgodovina puščala ob strani in so seveda res prvenstveno predmet kulturne (v našem primeru glasbene) sociolo-Sijc- Mislim na duhovno življenje zunaj velikih središč, natančneje: na tendence, ki so iz teh središč usmerjale in sooblikovale kulturno ziv-.jenje tako imenovane province. V Srednji Evropi je bil ta proces praviloma le proces dohitevanja zamujenega, torej počasnega prilagajanja neznanemu. Do globi je-ga, tvornega stika med novimi tendencami in novim okoljem, je prihajalo redko, ker je bilo pač malo območij, ki so bila zmožna tvorno sprejeti izziv in odgovoriti nanj Jasno je, da lahko le takšen dialog potrdi resnično moč in dalj-nosežnast novega, saj edini omogo-Ga samostojno dopolnjevanje in dograjevanje idej, se pravi proces njihovega zgodovinskega uveljavljanja. Samo takšen dialog je v tgodovini znamenje aktivnega kul-""lrnega življenja, ki loči kraje ali osebnosti zunaj velikih središč °d letargične province. V našem obdobju Srednje Evrope . lahko, z. njegovo pomočjo ločimo tudi kulturno zaostala območja Avstro-grške monarhije od tistih predelan ali mest, ki z živo ustvarjal-astjo potrjujejo in pospešujejo snoj boj za nacionalno osveščanje in osamosvojitev. Poleg te notranje duhovne dimenzije, ki po letu 1900 hitro raste piasti na ozemljih prihodnjih samostojnih narodov, moramo v o-aravnavanem času z enako pozornostjo upoštevati tudi zunanje, e. pravi vseevropsko okolje. V Jem se po mnogih napovedih XIX. stoletja že jasno uresničujejo poze novega razvoja, ki je (oziro-1%a. no) pluralističen in samo še r® ,n° zavezan tendencam in spod-«aam Srednje Evrope. Evropska uitura stopa v dobo brez enotnega stilnega okvira: nadomestili o°do različni kompozicijsko-inicni sistemi in stilno-estetske ■nrHieT‘*ve v širokem diapazonu od al je van ja ali renoviranja stoga do postavljanja revolucionar-o novega. Razpor med kompozi-»tehničnimi in stilnimi zna-nostmi oziroma fazami v raz-Ju posameznih skladateljev se no poslej le še poglabljal, celo do ostrih kontrastov. Prekom orci ttil & -H ,, Kzxjw Up < za za- l&mm SapVis < v ijferts Knjiga Alberta Kluna «Preko-ie v r k "^»osvobodilni vojni» Trwuh ,dneh že v Prodaji tudi v Tržašk, knjigami. Ker vlada Knjigo spričo njene vsebinske okretnosti in opisovanja dogod “v, k, jih je sodoživljalo tudi ve- večilfh™ a-J uaŠem zameistvu živečih bivših borcev, veliko zanimanje, priporočamo, da si jo čim-Prej nabavite. O knjigi sami in jenem nastajanju smo izčrpno poročali prejšnjo nedeljo po razgovoru z avtorjem Albertom Klunom. £n tem smo napačno zapisali, da je *Iun z družino v času fašizma migriral v Ljubljano. Klun je vsa ?yoja mladostna leta živel i družno na Primorskem in se tu, v Hrpeljah, že v samem začetku tudi vključil v narodnoosvobodilno ei- haitf». * tost vsem novim kulturnim tokovom in tendencam: prav s tem Slovenci preraščajo provincialne okvire, ki zadoščajo drugim goričkim nacionalnim skupnostim. Zaradi narave stvari in omejenih možnosti sta seveda najizrazitejši splošno-duhovna in literarna dejavnost, najmanj pa glasbena — vendar ravno primer Marija Kogoja dokazuje, kako tvorna in občutljiva za nova srednjeevropska dogajanja je bila goriška duhovna atmosfera tudi v glasbenem pogledu. Skromni okviri je notranje niso omejevali. Marij Kogoj (1892-1956) se je pričel duhovno oblikovati prav v tem nemirnem in zanosnem času ter okolju sredi zadnjih kriznih let Srednje Evrope. Njegovi pogledi na svet so zrasli iz znanih okvirov humanistične izobrazbe av-stroogrskega gimnazijskega študija. Odločilne predznake so jim dali revno socialno poreklo, zavestna pripadnost gibanju za nacionalno osamosvojitev in izjemno močna, že zgodaj izrazita osebnost. Kot samouk si je v letih 1910-1914 pridobil vzorno tehnično znanje, ki je zadostovalo za sprejem v Schrekerjev razred na dunajski Akademie fur Musik in darstellen-de Kunst. Isti čas in enako hitro je tudi umetniško dorasel in prerasel večino tedanjih slovenskih skladateljev — in to po izpovedni moči in stilni usmerjenosti, kar seveda priča o nenavadnem talentu. Glede usmerjenosti moram poudariti, da jo poleg razumljive mladostne nagnjenosti k novemu označuje predvsem težnja v poudarjeno ekspresivnost. Brez dvoma gre za vpliv novih srednjeevropskih silnic, ki odmevajo v živi atmosferi goriške slovenske umetniške mladine. Tudi več Kogojevih sošolcev in prijateljev tega časa se namreč razvije v pomembne ustvarjalce: omenim naj vsaj slikarja Gojmirja Antona Kosa in Vena Pilona ter pisatelja Franceta Bevka. Kogojeve kompozicijsko-tehnične in stilne značilnosti dozorijo med prvo svetovno vojno na Dunaju: najprej v Schrekerjevem razredu, pozneje spet avtodidaktično, vendar z odločilnim Schonbergovim vplivom. Njegova *Harmonielehre» postane mlademu skladatelju izhodišče za nadaljnji razvoj, estetske in filozofske poglede pa st oblikuje pretežno ob «wagnerjan-skem» Nietscheju. V tem procesu odločala kritična distanca in poudarjen antropocentrizem močne osebnosti ter njene ustvarjalne intuicije. Posledica je stil (seveda stil, pojmovan kot način doživljanja in mišljenja, ne kot seštevek obveznih icompozicijsko-tehnič-nih in formalnih floskul), ki spaja individualno presnovane poteze zadnjega obdobja nemške romantike (Wagner, Schreker, Richard Strauss, Schonberg) z busonijev-skim iskanjem novih izraznih možnosti in nove estetike. Vsebinsko, torej po umetniškem odnosu do življenja, gre za izrazito ekspresionistično odkrivanje človeške res-Borut Loparnik (Nadaljevanje na 8. strani) Rad bi ta trenutek Srednje Evrope konkretiziral na majhnem, vendar tipičnem primeru mesta, v katerem smo danes zbrani. Do u-ničenja med prvo svetovno vojno je Gorica kulturno izjemno delovno in značilno mnogonacionalno provincijsko mesto Avstro-Ogrske monarhije. Mešanica Slovencev. I-talijanov, Furlanov in Nemcev odpira vso paleto nerešenih nacionalnih ter politično-upravnih problemov časa in države, večkrat z ostrino dokončnih nasprotij. V mestu je najštevilnejša slovenska skupnost: tesno je povezana s pretežno slovenskim zaledjem in gospodarsko najbolj ekspanzivna, zato zlasti po letu 1900 naglo pridobiva na pomenu in moči. oboje s poudarkom na gibanju za nacionalno osamosvojitev. Gre seveda za središče kmečkega okoliša, vendar ima Gorica že tudi nekaj industrije, dobre prometne zveze, razvija turizem, še zlasti pa živahno trgovino. Kot močna vojaška postojanka in upravno je, razumljivo, v nemških rokah, toda nacionalno je nemški vpli« o-mejen izključno na tanek zgornji sloj prebivalstva. Vse ostalo življenje je v rokah Slovencev in I-talijanov (med katere uradne statistike redno prištevajo tudi Furlane). Mesto je sedež močne slovenske nadškofije in ima gimnazijo, ki je ena največjih v državi; v njei stalno prevladuje slovenski element: od leta 1910 so razredi razdeljeni na slovenske, italijanske in nemške paralelke, 1913 pa ustanovijo tri samostojne gimnazije. Hkrati so v Gorici močno semenišče ter moško in žensko u-čiteljišče, vsa z izrazitim slovenskim obeležjem. Mesto ima slovensko in italijansko glasbeno društvo in obe vzdržujeta svoji glasbeni šoli. Koncertno in operno življenje je vezano seveda predvsem na gostovanja, vendar se prav Slovenci vse bolj opirajo tudi na lastne moči in izbruh svetovne vojne jim na primer prepreči načrtovano izvedbo Beethovnove Misse solemnis. Vrhu tega imajo Slovenci dve tiskarni in književni založbi, poleg dveh dnevnikov izdajajo še vrsto časopisov, znanstveno revijo in bogate knjižne zbirke. ,..................... Vse to živahno kulturno delo se po letu 1900 širi in poglablja precej hitreje kot drugod po slovenskem etničnem ozemlju in dosega vse večji pomen v splošnem boju za nacionalno osamosvojitev. Njegova poglavitna prednost je odpr- I mili iiiimiimii m mili iiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi n um i n iinimii mn min uni im n n n m ti n m m umi luminili iiiiiiiiiiiiiiiiiut um im n nun mini m m m n n n mm Gostovanje glasbene šole «Josip Slavenski» iz Beograda v torek v ©allusovi dvoranici Glasbene matice, je bilo ne le zaradi kvalitete nastopajočih, marveč tudi zaradi stikov med dvema sorodnima ustanovama, zelo pomembno, kar sta posebej pouriorila tudi ravnatelja obeh šol dirigent Djura Jakšič (levo) in prof. Svetko Grgič (desno), ko sta izmenjala pozdrave in darila niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii.«r ŠESTA ABONMAJSKA KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE Za uvod oktet «Gallus» iz Ljubljane Novost: Kosinova opera «Ekvinokcij» Vseh koncertov bo 8 z gostujočimi in domačimi ansambli in solisti - Ljubljanska Opera poslej redno v abonmaju r / ,rr Éfek*», Prizor iz slovenske opere Marjana Kozine «Ekvinokcij*, s katero bo ljubljanska Ope.ta gostovala v Trstu v okviru abonmajske sezone Glasbene matice. (Milka Evtimova v vlogi Jele in Samo Smerkolj v vlogi bogatega Amerikanca Ni!|a) MARIBORSKO KULTURNO PISMO Trinajsto srečanje pisateljev tokrat res v areni življenja... Retrospektiva mariborskega umetnika Ivana Cobala v njegovi Mali galeriji Letošnje srečanje pisateljev, trinajsto po vrstnem redu, ki se ga je udeležilo nad 40 pisateljev, literarnih zgodovinarjev in esejistov, je v nadvse uspeli organizaciji pododbora slovenskih pisateljev v Mariboru, potekalo pod geslom našega velikega pisatelja Ivana Cankarja «V areni življenja sem stal». Tradicionalna kulturna manifestacija je ponovno potrdila pomen in smisel teh srečanj. Kot gostje so se srečanja udeležili pisatelji iz Trsta, Zagreba, Kraševca in Kraljeva, kar je dalo obeležje jugoslovanskega pomena. Zvrstilo se je šestnajst referatov, ki so pritegnili sodelujoče k živahni razpravi o žgočih problemih današnjega dne, ki tarejo tako ustvarjalce lepe besede, kot njihove odjemalce, ki si z branjem knjig širijo svoje obzorje. Med prvimi je razpravljal o Cankarjevem Kurentu predsednik centralnega društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč, dr. Franc Zadravec pa je v pronicljivi študiji osvetlil pojem hrepenenja v Cankarjevih spisih. Nadaljnje tehtne referate so prispevali Nada Gaborovičeva, Janez Švajncer, Cvetko Zagorski, Srečko Golob, Vladimir Gajšek, Marjan Kolar, Vlado Habjan, Branka Jurca, Jolka Milič, Branko Rudolf, Vladimir Koch in podpisani; dočim so s stališča svojih razmišljanj sodelovali še hrvaški in srbski gostje Dalibor Cvitan in Nedeljko Fabrio iz Zagreba in srbska književnika, pesnik in esejist Ljubiša Didič iz Kraljeva in Miloš Petrovič iz Kraševca. Obogatitev letošnjega srečanja je bila prisotnost mladih piscev študentov in študentk, ki so prisluhnili mišljenjem in razglabljanjem že uveljavljenih starejših književnikov. Kot vsako leto, so se udeleženci srečanja tudi letos in to še v povečanem številu udeležili obiskov na deloviščih neposrednih proiz-vajeloev in v šolah. Obiskali so dve delovni organizaciji Kmetijski kombinat v Slovenski Bistrici in EMI v Poljčanah, se pogovarjali z delavci in vodilnimi člani, na treh šolah pa so pisatelji brali učencem svoja dela. Dragi večer so udeleženci prisostvovali izvirni uprizoritvi recitala «Pozdravljena dolina šentflorjanska», ki jih je iz Cankarjevih spisov smiselno izbral in uprizoril pesnik prof. Janko Čar. Recital so izvedli v Kulturnem domu člani Svobode Slovenska Bistrica, ki je pričal o presenetljivem smislu in sposobnosti mladih igralcev za interpretiranje in izgovor besedila. ta Urbanc in Zorana Cotič. Izvedli sta kompozicije A. Corelli-ja, W. A. Mozarta in G. Fr. Haendla. Otvoritev razstave je izzvenela v prisrčnem kontaktu z obiskovalci, med katerimi je bilo nekaj vidnih osebnosti kulturnega in političnega življenja. Vendar bi delo umetnika zaslužilo odmevnejše manifestacije, čeprav si v svoji skromnosti tega umetnik ne želi. Vsekakor bo potrebno ob neki priložnosti kaj več spregovoriti o njegovem ustvarjanju in o njegovi Mali galeriji, ki je letos kot prvi jesenski utrip zanesla v obdravsko mesto nekaj kulturnega življenja. Emil Frelih Pet let je poteklo od jeseni 1971, ko je Glasbena matica objavila uvedbo abonmajskih koncertov. Pobuda, ki jo je sprva marsikdo imel za tvegano, je skoraj presegla pričakovanja organizatorjev. Postala je pomemben dejavnik v kulturnem življenju našega mesta. Pokazalo se je, da je z abonmajskimi glasbenimi prireditvami lažje usmerjati programsko politiko na daljše razdobje in v večji meri upoštevati želje poslušalcev. Tudi pri načrtovanju letošnjega programa abonmajskih koncertov se je Glasbena matica ravnala po izhodiščih, ki so bila že doslej odločilna — pester izbor glasbenih del z raznih področij glasbenega ustvarjanja, pri čemer naj se upošteva želje poslušalcev, vključevanje domačih glasbenih umetnikov ter visoka kvalitetna raven koncertov. Pestrejšo izbiro repertoarja bi omogočila šele izdatnejša podpora iz javnih sredstev, ki se pa vse do danes omejuje le na simbolično skromen prispevek. Letošnja abonmajska sezona prinaša programsko novost, o kateri je bilo že večkrat govora, namreč uvrstitev v koncertni abonma go- stovanja Opere iz Ljubljane, čeprav v formalnem pogledu taka uvrstitev morda ni povsem na mestu, menimo, da v okviru našega kulturnega delovanja trenutno ne bi mogli najti ustreznejše rešitve. Prav gotovo bo občinstvo to pobudo z zadovoljstvom vzelo na znanje, ker gre pri tem za gostovanje večjega obsega in bo pri njegovi realizaciji sodelovalo tudi Stalno slovensko gledališče v Trstu. Vsekakor je namen, da bi imeli odslej operni ansambel iz Ljubljane v gosteh vsako leto. Pc:eg gostovanja Onere iz Ljubljane v februarju 1977, ki bo predstavila slovensko operno delo «Ekvinokcij» skladatelja Marjana Kozine, obsega abonma še 8 glasbenih prireditev. Na prvem koncertu 23 oktobra bo nastopil oktet »Gallus» iz Ljubljane, ki sodi danes med najboljše slovenske vokalne ansamble. Njegov umetniški vodja je Milivoj Šurbek. V začetku novembra bo gostoval ansambel «Pro musica» iz Beograda pod vodstvom dirigenta Djure Jakšiča. Kot solist bo sodeloval znani slovenski violinist Vladimir škerlak Jakšič, ki je eden najvidnejših poustvarjalnih glasbenih umetnikov v Beogradu, bo predstavil tudi glasbeni deli domačih avtorjev. Decembra bo na sporedu najprej pevski zbor RTV Ljubljana pod taktirko Marka Muniha, ki je bil že ponovno naš gost na odru Kulturnega doma. Spored zbora RTV iz Ljubljane obsega v glavnem dela vokalne literature, ki pri nas še niso bila izvajana. Sledil bo koncert Tržaškega komornega orkestra «Busoni» pod vodstvom dirigenta Alda Bellija s sodelovanjem solistke Mojce šiško-vič — cembalo. Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Borisom Švaro in tržaško pianistko Nevo Merlak, ki bo izvajala Concertino skladatelja Mitje Žebreta, bo v gosteh januarja. Razen Žebretove skladbe obsega program Beethovnovo III. simfonijo - Eroico in De-bussyjevo skladbo «Favnovo popoldne». V marcu bosta dva koncerta. Najprej bo nastopil orkester Glasbene matice z dirigentom Oskarjem Kjudrom, kot solistka pa bo sodelovala Irena Grafenauer, ki sodi med najboljše jugoslovanske flavtiste. Še v marcu bo imel celovečerni recital pianist Janez Lovše, ki je letos pedagoški sodelavec šole Glasbene matice. Poleg Beethovnovih in Schumannovih del bo izvajal tudi skladbo slovenskega skladatelja Slavka Osterca. Za zaključek sezone se bo predstavil v Kulturnem domu Slovenski komorni orkester z dirigentom Antonom Nanutom, kot solist pa bo sodeloval violinist Črtomir šiško-vič, letošnji diplomant šole Glasbene matice. Izven abonmaja bo gost Glasbene matice ansambel Acezantes iz Zagreba, ki sodi med odlične izvajalce glasbenih del izrazito novodobnih smeri. Poleg nastopov na slovenskih šolah in gostovanj, zlasti z orkestrom Glasbene matice, je predviden v sodelovanju s SSG v Trstu nastop baleta ljubljanske Opere. Z organizacijo koncertnih prireditev si je Glasbena matica pridobila močan ugled v kulturnem življenju našega mesta. Pridobila pa si je tudi ugled pri italijanskih ljubiteljih glasbenih umetnosti, katerih številna navzočnost pri koncertih v Kulturnem domu potrjuje, da je glasbena umetnost pomemben dejavnik pri prizadevanju za zbli-žanje med italijanskim in slovenskim ljudstvom in za medsebojno spoznavanje kulturnih dobrin — i Dva nova lista v pesniškem albumu ALI PODRIMJA Pesniški list 31 ALI PODRIMJA PESNIŠKI UST 31 Pesniški list 31 prinaša pesmi albanskega pesnika Ali Podrimje. Podrimja se je rodil v Djakovici. zaposlen pa je v Prištini. Njegove pesmi je za Pesniški list prevedel Ciril Zlobec po srbohrvaškem prevodu Vehapa Šite. Vsebino Podrimjevih pesmi bi lahko označili s tremi besedami: tišina, odtujenost, groza. Iz trojnega prekletstva modernega člove- ka se Podrimja skuša rešiti z željo po nečem pristnem in z neherojskim umikom v pesem: narisal bi (ljubezen) kruh. (Narisal bi ljubezen kruh). Kaj naj storim (sam vase se zaprem) ostanem suženj pesmi. (Kaj naj storim). Stiska pa je pretežka gmota, da bi se človek lahko oprijel bil čic iluzije. Tišina, odtujenost, groza so svinčena sidra. Poglejmo, kako se trije poimenovalci uresničujejo v pesmih: TIŠINA: Ker moja tišina (je težka kot zakleti kamen) govori kot človek prikovan na steno (Vzvalovala je potonika). ODTUJENOST: V vazi vino nepopito je ostalo (in kri iz žrela se je zlila) od takrat iščejo ljudje drag drugega (Balada o mostu). GROZA: Jaz stopam med skeleti (in nihče me ne vidi) groza (Na lov). Podrimjeve pesmi spadajo torej v tok alienativnp lirike, ki ima v sodobni književnosti veliko tradicijo. Podrimja nam pogosto ponudi nekaj svežih verzov, zaide pa tudi v konvencionalne metafore in besedne zveze. V tipu poezije, ki ima že bogato tradicijo, se to pač rado zgodi. FRANCE FORSTNERIČ Pesniški list 32 Med srečanjem so pisatelji sprejeli protestno pismo proti ravnanju avstrijskih oblasti s slovenskim koroškim življem, ki so ga poslali slovenskemu združenju koroških književnikov in jugoslovanskemu * l>illllll,>ll,l,ll,,l,,,,llll,ll,il,ll,l,,,,,,>>,fl,,ll,lil>n1ll,>,,>,l,>,ll,ll,,,ll,i,l,lillllll,i,,t,ll,l,,ll,ll,,l">l,lil,>,lll,I>,ll,>ll,>,l,li,l,llll>l,,llllllll,,,iMI,l,iln,,lillll,lll,l,,,,lt,,(>ll,ll,,ll,,,lll,,ll,ll,lllllllll>il,li,lil,,11111,11111111111,11,1 sekretariatu za zunanje zadeve. Pri oblikovanju sklepov letošnjega izredno bogatega srečanja, so predložili temo za srečanje v prihodnjem letu, ki bo potekalo v duhu «Literatura od moderne do danes». Znani mariborski umetnik Ivan Čobal je proslavljal tri pomem- bne jubileje: petdesetletnico življenja, dvajset let ustvarjanja in petletnico obstoja Male galerije. ! S svojim delovanjem je vnesel v mariborsko kulturno življenje mno- ; go pestrosti. Njegova Mala gale- i rija, ki je postala zatočišče tudi ’ drugim slovenskim umetnikom je pravcati kulturni hram, saj po- j spešuje ob otvoritvah razstav tudi j drage umetniške veje kot glasbo, j ples, književnost in igralsko u- j metnost. Ob svojem jubileju je Ivan Čo- j bal prikazal manjšo retrospektivo ; dosedanjega ustvarjanja, s katerim vsakokrat preseneti obisko- i valce, ki so postali že kar redni ljubitelji njegove umetnosti, ki se izraža' v moči figuralike z drznimi nanesi barv in v zanimivi interpretaciji pokrajine. Vsa dela nosijo pečat študioznega razmišljanja, ki pa so vendarle plod trenutnega razpoloženja. Kot vsakokrat, je tudi tokrat otvoril razstavo koncert skladb za altblokflavto ob spremljavi orgel, ki sta jik precizno izvedli Marje- Forstneričev pesniški razvoj je nato sledil iskanju novih izraznih možnosti. Osebkova alienacija je na jezik delovala tako, da je besede odtujila od njihovega običajnega pomena. Forstneričev pesniški list je dokaz takšnega procesa. V Pesmi o rasti je avtor zapisal verza: Ko zaide med Domene / se glas pesmi posuši. Beseda naj bi toraj bila osvobojena pomenov. Forstneričeva bogata metaforika pa nas vedno ne preseneča in ne obuia v nas nepredvidljivih čustev in asociacij. Večkrat deluje mrzlo. Forstnerič bolje uspeva tam, kjer nadomesti drznost metafor z navadnejšo govorico. Pesmi, kot je na primer Starca, več povedo in bolj presenetijo kot pesmi, kjer se avtor preizkuša z nepredvidljivimi besednimi zvezami. Vsebinska osnova pesmi je občutek eksistencialne ogroženosti in človeške nemoči: Ta nori ptičji „ _________ „„ krik nič ne odmeva / mehke tona slovenskem rSfaČenaUvna »“«“«L' „V£™,j & FRANCE FORSTNERIČ PESNIŠKI LIST 32 Pesniški list 32 je četrta Forstneričeva zbirka. Njegova prva zbirka je bila naslovljena Zelena ječa in je izšla leta 1961. Naslov in letnica nam dokazujeta, da so matrice Forstneričeve poezije tes- poezija. Imena Zajca, Tauferja, Strniše so bralcem slovenske moderne književnosti dobro znana. snegom / še naprej sameva. (Severna idila) Ace Mermolja V PORTOROŽU IN TRSTU Strokovno zborovanje slavistov Od srede, 13., do sobote 16. t.m., bo v Portorožu in v Trstu (v četrtek 14.) strokovno zborovanje članov Slavističnega društva Slovenije, združeno z rednim občnim zborom. Spored zborovanja je naslednji: PORTOROŽ, AVDITORIJ Sreda, 13. oktobra 1976 9.00 — 9.30 Začetek zborovanja 9.30 — 10.00 F. Zacravec O poeziji Srečka Kosovela 10.00 — 10.20 F. Bernik Cankarjeva zgodnja proza 10.20 — 10.40 J. Koruza Ivan Cankar in današnja dramatika 10.40 — 11.10 S. Fatur Poskusne šolske interpretacije pesmi Dragotina Ketteja 11.10 — 11.30 Odmor 11.30 — 12.10 B. Paternu Neznano slovensko NOB pesništvo M. Stanonik O zbiranju in obdelavi tovrstnega gradiva 15.30 — 16.00 A. Glazer Periodizacija slovenske mladinske književnosti 16.00 — 16.20 Š. Barbarič Morje v slovenskem pesništvu XIX. st. 16.20 — 16.40 Odmor 16.40 — 17.10 E. Štampar Vladimir Nazor 17.10 — 17.30 M. Matè Bora Stankovič 17.30 — 17.50 D. Štefanija Partenijla Zografski 18.15 — 20.00 Čas za morebitno razpravo ob referatih oziroma za razgovor zainteresiranih z vodji debatnih razpravljanj, predvidenih v petek in soboto. TRST, KULTURNI DOM Četrtek, 14. oktobra 1976 9.00 — 9.20 Pozdrav predsednika Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Bonsa Raceta 9.20 — 9.50 M. Pirjevec Ivan Cankar in Trst 9.50 — 10.20 M. Košuta Slovenska kultura v Trstu 10.20 — 10.50 P. Merkù Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji 10.50 — 11.20 Odmor 11.20 — 11.50 K. šiškovič Potrebne smeri razvoja slovenskega šolstva v Italiji 11.50 — 12.20 2. Gruden Prispevek k poznavanju jezikovne situacije tržaških Slovencev 12.20 — 12.50 V. Černo Beneška Slovenija danes 12.50 — 13.20 P. Petricig Pobude za spoznavanje in utrditev slovenskega jezika pri doraščajoči mladini v Beneški Sloveniji 14.00 — 16.00 Kosilo v Repnu 16.00 — 18.00 Ekskurz.la v razne smeri po tržaškem Krasu 18.00 Vrnitev v Portorož PORTOROŽ, AVDITORIJ Petek, 15. oktobra 1976 9.00 — 9.45 F. Bezlaj Vloga sodobnega primerjalnega jezikoslovja pri oblikovanju strokovne zavesti o jeziku 9.45 — 10.30 J Toporišič Teoretične podstave novega slovenskega pravop sa (nori» s in kodifikacija) 10.30 — 11.00 Odmor 11 00 — 11.30 F. Jakopin Nekaj zanimivosti iz slovanske antroponimije 11.30 — 12.00 B Pogorelec Cankar kot vozlišče slovenskega slogovnega razvoja RAZPRAVA V SKUPINAH 15.00 —. 17.00 J. Toporišič 17.00 — 1900 Vprakinja norme in kodifikacije 15.00 — 17 00 V. Majdič 17.00 — 19.00 Svoboda in mej~ lektoriranja 15.00 — 17.00 B Pogorelec 17.00 — 19.00 Stilistika umetnostnega jezika: vprašanja slogovnega razvoja (od Cankarja v noveri čas) 17.00 — 19.00 15.00 — 17.00 Sodelavci Inštituta za slovenski jezik, SAZU 17.00 — 19.00 Stilne lastnosti besed Sobota, 16. oktobra 1976 Občni zbor 9.00 — 9.30 Koroški trenutek 9.30 — 10.00 P. Winkler Strokovno izpopolnjevanje učiteljev slovenščine 1000 — 10.30 Slovenščina v javni rabi, informac ja o simpoziju 10.30 — 1045 Odmor 10.45 — 12.30 Poročilo predsednika. Razprava. Volitve. Sklepi. Razprava v skupinah 15.00 — 17.00 M. Kmecl 17.00 - 19.00 Mala literarna teorija, njen sistem in njena uporabnost 15.00 — 17.00 H. Gluš č 17.00 - 19.00 Razvoj sodobnega romana 15 00 — 17.00 F Zadravec 17 00 — 19.00 Satira v Cankarjevi prozi 1500 — 17.00 B Paternu 17.00 — 19.00 Pesniško delo Franceta Prešerna Z razliko od prejšnje nedelje, ko sva vam predstavila štiri plošče, ki so izšle ob koncu poletja, bova v današnji rubriki obravnavala že po novem dišeče plošče. Obravnavani. albumi so danes trije, dva, od teh bosta kmalu v naših diskotekah, tretji pa. ki predstavlja pravo novost, mora šele priti v Evropo. Besede, ki sva, jih komaj napisala, gredo na račun najnovejše plošče Boba Dylana. ki je od treh obravnavanih daleč naj -boljša. Nekateri snrašujejo, kdaj in kje lahko poslušajo plošče, ki- jih midva obravnavava. Te pridejo v poštev v ponedeljkih in torkih na Radiu Trst A, v okviru vsakodnevne glasbene rubrike «Glasba na našem, valu» (razen ob nedeljah,>, ki ima različne konduktorie in ki se prične približno ob tri-četrt na tri. HARD RAIN Bob Dy lan < (Columbia 34349) ; Prejšnjo nedeljo sva obravnavala ansambel The Band. ki je bil dolgo časa ob Dylanovi strani. Kot nalašč sva prejšnji teden dobila novo ploščo tega velikega kan-iavtorja. Naj poudariva, da je plošča izšla le v Združenih državah ter da jo lahko ■ štejemo za ‘novost ne le pri nas. temveč ■ v Evropi nasploh. Podatki o tej plošči so dakaj skromni. Na ovojnici j je napisanega zelo malo. kot imajo navado Američani. Vseeno, nekaj je gotovega, plošča, kot je razvidno pri poslušanju, je bila posneta živo, se pravi na nekem koncertu. Razumljivo, da je Dylan predstavil nekaj novih skladb, med temi pa zasledimo tudi kak star motiv, tako na primer «Oh. si-ster», «Lay, lady, lay» ter «You’re a big girl noiv». Po ločitvi z ansamblom The Band nastopa Dylan ob spremljavi novega «banda» The Rolling Thunder Reme, ki ga sestavlja dvanajst dobrih glasbenikov. Do tu podatki. Kaj naše mnenje? Po poslušanju celotnega albuma so se nama najbolj vtisnile v spomin prav stare in vedno lepe, že omenjene popevke. Vse ostale, nove. so si v večji meri podobne, tako da postane poslušanje včasih monotono. To, seveda, če se spomnimo njegovih prejšnjih vrhunskih albumov. Nikar ne mi-%slite, da sva si predrznila metati senco na Dylana. On je in ostane velik kantavtor in je v primerjavi z ostalimi glasbeniki daleč prvi. Nekaj primerov iz te odlične plošče boste lahko poslušali jutri. OLIAS OF SUNHILOW Jon Anderson (Atlantic W 50261) Najbrž smo priča ugodnemu trenutku za «kolosale». Mike Old-field, še posebno pa Rick Wake-man sta pustila globoko sled za sabo in po tej zdaj hodi veliko bolj ali manj nadarjenih glasbenikov. Med zadnje spadata prav gotovo Alan Parson. ki sva ga o- menila zadnjič, ter Jon Anderson, ki je po zgledu svojih kolegov (članov skupine Yes) poskusil samostojni vzpon. Rick Wakeman je vplival na Jona Andersona ne samo z glasbenega vidika, tudi koreografija in obravnavana tema sta podobni. Kot že Rick Wakeman, se je tudi Jon Anderson zatekel k mitologiji in postavil zgodbo v srednjeveško okolje. Glasbena struktura tega dela je skoraj renesančna in nikakor ne spominja na tipično glasbo skupine Yes. Najbolj se nama zdita posrečeni skladbi «Meeting - sound out thè galleon» ter «Dance of Ranyart Olias (to built the Moor-glade)». V torkovi oddaji boste lahko vse to preverili. SOFTS SOFTS MACHINE Soft Machine (RCA NEN 00022) Nemalo razočaranje bodo doživeli tisti, ki dobro poznajo skupino Soft Machine in ki vedo, kaj vsega so bili zmožni ti ljudje. Pa poglejmo malo nazaj v preteklost, da si skupaj osvežimo spomin. Soft Machine niso začetniki. Njihova nora glasbila so se pričela oglaševati že tam okrog leta 1964. Takrat so še nastopali z imenom David Alien quartet. Toda kmalu je avstralski poet David Allen odšel, na njegovo mesto pa je prišel nemirni Kevin Ayers. Soft Machine torej: glasba brez določenih shem, ki ne ljubi okvirov; ni bila pop, kot danes pojmujemo ta izraz, ni bila jazz in elektronska plat je bila omiljena. Njihova glasba je bila dobesedno nov način izvajanja, ki je bil namenjen predvsem Duhu. saj je bila od tega tudi ustvarjena. Današnje Soft Machine bi težko opisali z istimi besedami. Od nekdanjega ansambla je ostal le še Karl Jenkins. Tudi Mike Ratledge je pred nedavnim zapustil skupino in pri tem albumu sodeluje le še pri eni skladbi. Njihova zadnja plošča se s precej oguljenimi shemami najbolj približuje jazzu. Kako je postala njihova glasba uporabna, priča dejstvo, da so prav s te plošče že izbrali odlomek za siglo neke radijske oddaje. V torek boste lahko prisluhnili skladbi «One more the eight». Pavel Ugrin in Sandi Pertot PLOŠČE... NAJ... Plošče, ki so v preteklem tednu šle najbolj v promet: V LONDONU: 1. Dancing Queen - Abba; 2. Missisippi Pussycat; 3. Sailing; 4. Disco Duck; 5. Cant’t get by without you reai thing V BONNU: 1. Dancing Queen; 2. Horoscope; 3. Rock and roll love letter; 4. Don’t go breàking my heart; 5. Love my like i love you. Hrvatska drama reškega gledališča «Ivan Zajc» in njen letošnji program REKA, 9. — Novo, že .31., sezono je reško gledališče «Ivan Zajc» začelo z uprizoritvijo gledališke Priredbe romana «Selo Stepanči-kovo», ki ga je napisal Dostojevski, za oder pa pripravil Arsa Jovanovič. Delo je postavila na oder reška Hrvatska drama, ki že vrsto let ni v svoj repertoar vključila klasičnega dela in je zato sedanja uprizoritev zahtevala precejšen napor, posebno ker je zagrebški režiser Bogdan Jerkovič, ki je kot gost delo režiral, moral najti nič manj kot 21 umetnikov, kajti toliko je v delu vlog. Za tem velikim naporom čaka reško Hrvatsko dramo nov velik napor, saj bo sodelovala v Slavonskem Brodu na tretji «smotri» poklicnih gledališč Hrvatske. Reški umetniki se bodo predstavili ob- činstvu jutri, v ponedeljek, 11. t.m., z delom, ki je v lanskoletni sezoni naletelo pri občinstvu na najpovoljnejši sprejem. Gre za delo «Šete bandjere» prof. Zorana Kompanjeta, sedanjega rektorja reškega vseučilišča. «Smotra» v Slavonskem Brodu se bo končala že v torej, v dveh tednih njenega trajanja pa je oziroma bo nastopilo enajst gledaliških ansamblov iz raznih gledališč na področju Hrvatske. Sodelovalo pa je tudi somborsko Narodno po-zorište, ki je pripravilo J. S. Popoviča delo «Ženidba i udaja», za katero je bilo na zadnjerri Ste-rijinem pozorju nagrajeno z najvišjim priznanjem. Reška Hrvatska drama bo v letošnji sezoni pripravila le še tri nova dela in sicer Miroslava Krleže delo «U logoru», ki ga bo režiral Vlado Vukmirovič, delo znanega italijanskega avtoria Daria F'oja «Non si paga», ki ga bo kot gost režiral tržaški režiser Francesco Macedonio, ki je že v pretekli sezoni režiral neka dela, s katerimi je nastopilo gledališče «Ivan Zajc» in, končno, bo reška Hrvatska drama uprizorila Jovana Sterije Popoviča komedijo «Pokon-direna tikva». E. Klarick DUNAJ, 9. — Od torka, 12. t.m.. pa vse do konca meseca bodo v biblioteki Albertini vrteli najbolj znane Fellinijeve filme. Filme bodo vrteli v izvirniku torej v italijanščini, vendar s francoskimi ali nemškimi podnapisi. Med drugim bodo predvajali filme «Notti di Cabiria», «Dolce vita» itd. niiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im n m n hi m m n iiuiiiiiinii m mi i m m iiiimiin nun iiirimi um lunin iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii min KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 I 3 4 II 5 6 7 8 S 9 10 11 n 12 13 ■ 14 . 3 15 16 17 ■ 18 13 19 20 21 B 22 i 23 ! ■ 24 25 m 26 n 27 m 28 n 29 El 30 1! 31 32 33 m 34 35 a 36 37 ■ 38 39 □ 40 B 41 42 m 43 □ B 44 (Rešitev križanke v sredo) VODORAVNO: 1. «naš kraj», 5. monoteistična religija, 9. v literaturi mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom, 12. Brigitte Bardot, 14. zapori, 15. Kla-ges Ludwig, 16. vzklik bikoborcev, 18. ime bivšega jug. nogometnega selektorja Mladinida, 19. zaKtju-ček pri šahu, 20. ime japonske filmske igralke (Yoko), 22. Celje, 23. ime grške črke, 24. večje jezero, 26. moško ime, 27. vsaj. vseeno, 28. kraj, v katerem pogubljeni trpe muke, 29. slovenski književnik (Tomaž), 30. Karl A!t-mann, 31. univerziteten, 33. tekstilna rastlina. 34. vrsta klobukov, 36. če. 37. Alfred Nobel, 38. Mussolinijevo ime, 40. italijanski spol-nik, 41. ime angleškega filozofa Russella, 43. nastane pri reakciji alkohola s kislino ob izstopu vode, 44. hitra. urna. NAVPIČNO: 1. samodej, 2. pega brez samoglasnikov, 3. daljše obdobje. vek, 4. ime slovenske operne pevke Jankovič, 5. povsem e-nake, 6. tuj izraz za smučanje, 7. lantan. 8. otoška skupina in država v Sredozemskem morju, 10. splošen priimek v Križu, 11. severnoitalijanska knežja rodovina, 13. osramočen, 15. pripadniki katoliške vere, 17. skupen, 19. vrsta detelje, 21. Perzija, 23. naj večje pristanišče ob Kaspijskem morju, 25. Jan Kollar, 26. ime italijanske glasbene note, 28. prvina za časopise, 29. moška obleka, 30. nemški filozof (Immanuel), 32. italijanski fizik, ki je izdelal prvi galvanski člen (Alessandro), 34. angleška filmska igralka (Deborah), 35. plinast ogljikovodik, 38. čebela v angleščini, 39. osebni zaimek, 4L Bertel Thorvaldsen, 42. decigram. (lako) Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vzdušje bo sicer moreče, toda 'aše razpoloženje bo spravilo tudi ostalo družbo v dobro voljo. Dobili boste lepo sporočilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojimi nasprotniki ravnajte taktno, da bi vam ne , očitali osornosti. Več dinarrčzma in dobre volje. Ud se ljubezen oživi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na vrsti bodo spet ostre diskusije, ki pa ne bodo pripeljale nikamor. Tudi v ljubezni se boste sporekli, vendar ne bo hudo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vsekakor ne boste navdušeni nad razmerami, v katerih boste morali delati in ustvarjati. Za stanje ste krivi tudi sami. Nervoza. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Najprimernejši trenutek za uvedbo nekih novih družbenih in delovnih sistemov. Prijetno razpoloženje, ki vas bo navdušilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preveč enostavna in monotono življenje vas bo naglo utrudilo. Sicer pa je na vas, da razmere nekoliko razgibate. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč razumarsko jemljete vse, kar se okoli vas dogaja. Bodite dojemljivi tudi za tiste, ki se radi prepuščajo čustvom. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več znakov je, da ne bo šlo vse tako, kot želite vi. Kljub temu ne zapuščajte družbe. Zelo prijetno novo srečanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odlično razumevanje v družbi in tudi v vašem ožjem krogu. To bo prispevalo k večji produktivnosti in manjši utrujenosti. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Neka natolcevanja vas bodo spravila v slabo voljo. Ne prepuščajte se ihti, ko pa bi vam mogla hudo škodovati. Glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Staro prijateljstvo več zaleže kot marsikaj drugega. Posebno, če zabredete v težave. Držite se starih preizkušenih načel. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z vplivom, ki ga boste imeli nad sodelavci, si boste ustvarili odličen položaj. Sedeti na lovorikah pa ni povsem pametno. liiiii»iifiMiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii» TAKO DANES MOŠTVA V A LIGI Bologna — Torino BOLOGNA: Mancini, Roversi, Cre- nanti MSer,'rB^llugi' Paris- Ram' m,Mase!lh- Clerici, Nanni, Grop TfffiTMrl' o Pozzato, 14 Fiorini). vadnriINp°:cCfStellini' Danova- Sal-Rnm dP’ Sala’ Mozzinì. Caporale, Pni- ’• ?ioCC;. ki jo sestavljajo desničarski krščanski demokratje. liberalci in socialni demokrati, medtem ko naj bi za levo strujo krščanske demokracije (Izquierda demokratica) glasovalo kvečjemu 5 odstotkov volivcev. mercantile» ter zagrozil z ugrabitvijo še enega sodnika, če ne bo Naria takoj izpuščen na svobodo. Neznanec se je predstavil kot član samozvanih rdečih brigad. Giuliana Nario so, kot znano, aretirali pred kakšnim mesecem, ker sumijo, da je sodeloval pri umoru sodnika Francesca Coca in njegovih telesnih straž. Naria naj bi sodeloval tudi še pri ugrabitvi vodje oddelka za osebje Casabone v tovarni Ansaldo. RIM, 9. — Dopoldne je prišlo pa Trgu Venezia do neobičajnega dogodka: z neba so kar naprej padali 500, 1000, 5000 in 10.000-lirski bankovci. Ljudje so sprva pomislili, da gre za propagandno akcijo tega ali onega podjetja, ko pa so ugotovili, da so bankovci, ki jih je spustilo na Rim dvomotorno turistično letalo «piper 160 B», veljavni, je nastal kajpak pravi kaos. V nekaj minutah so bankovci izginili v žepih mladih in starih, moških in žensk, pa tudi otrok. KONFERENCA O RODEZIJI Nkomo in Mugahe SPORT SPORT SPORT * stroge pogoje DAR ES SALAAM, 9. — Mednarodna konferenca o bodoči ustavni ureditvi Rodezije, kjer naj bi oblast v teku dveh let prešla iz rok bele manjšine v roke temnopolte večine, bo. kot znano, v Ženevi. Formalno se bo začela 25. oktobra, dejansko pa se bodo njeni udeleženci zbrali v Švici že štiri dni poprej. Glasnik rodezijske rasistične vlade je nedavno napovedal, da se konference udeleži sam Smith, kar je izzvalo hude reakcije v krogih prizadetih afriških osvobodilnih gibanj. Nkomo, ki vodi organizacijo ZAPU (Zimbabwe Afričan Peoples .Union) in Mugabe, glavni tajnik «konkurenčnega» gibanja ŽANU (Zimbabwe Afričan National Union) sta na današnji tiskovni konferenci v Dar es Salaamu najavila, da bosta obe organizaciji sodelovali na konferenci z enotno delegacijo, vendar pod določenimi pogoji, brez katerih ne priznavata veljavnost ženevskih pogovorov. V prvi vrsti Smith ne sme v Ženevo kot zastopnik salisburyj-ske vlade, temveč le kot član britanskega odposlanstva. Drugi pogoji so sledeči: izpustitev vseh temnopoltih jetnikov iz rodezijskih ječ, odprava vseh omejitev politične dejavnosti v deželi, ukinitev obsednega stanja, ustavitev politični procesov ter izpustitev obsojencev na smrt ter med drugim dovoljenje članom osvobodilnih gibanj, da se vrnejo v Zimbabwe, to je v Rodezijo. Samozvane rdeče brigade ponovno grozijo GENOVA, 9. — Sinoči je neznanec telefoniral urednikom lista «Corriere niiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiifiHMiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiuii ZA «OČIŠČENJE» MANFRED0NIE IN OKOLICE, KI JU JE OKUŽIL ARZEN Sindikat kemijskih delavcev zahteva učinkovitejše ukrepe Strupa je več, kakor so domnevali ■ Delavci nočejo v dopolnilno Magajno ■ FULC očita razkuževalcem nesposobnost - Več oseb hudo okuženih MANFREDONIA (Foggia), 9. — I Na območju Manfredonie, kjer je ! eksplozija ohlajevalne cevi 26. septembra povzročila zastrupitev 15 kv. km poljedelskih in drugih površin z arzenom, so nenehno na delu ekipe tehnikov, ki s kalcijevim kloridom in železovim sulfatom «či stijo» okuženo ozemlje. Odstranjevanje arzena že tako ni lahko, prizadeti pa so se znašli sedaj Še pred zahtevnejšo nalogo, kolikor so ugotovili, da je v sami Manfredonii, kakor tudi v bližnji Macchii več strupene snovi, kakor pa so doslej domnevali. Zadevno vest je sporočil podžupan Manfredonie prof. Guerra, ki je tudi izrazil določene pomisleke glede zdajšnjega načina sanacije okuženih območij. Občinski svet je sinoči razpravljal o bodočnosti tovarne ANIC, iz katere se je razširil strup. Vodstvo ustanove ENI, politične stranke in sindikati predlagajo' različne rešitve, ki gredo od ponovnega odprtja tovarne takoj po zaključku «sanacijske akcije» ter nadaljevanja sedanje proizvodnje do proizvodne preusmeritve, od podaljšanja zapore tovarne z vpisom u-službencev v dopolnilno blagajno do zahteve, naj vlada izda podoben zakonski odlok, kakršnega . je izdala za primer Seveso. Predstavništvo delavcev ANIC vsekakor zavrača možnost vpisa v dopolnilno blagajno. Delavski svet je iznesel vrsto predlogov za rešitev iz sedanjega težkega položaja, med temi so temeljit pregled vseh tovarniških strojev in drugih naprav, kakor tudi cevovodov, skozi katere se izteka voda iz tovarne v morje ter dopolnitev oziroma okrepitev De Miguel napoveduje, da bo de-1 naprav za očiščevanje raznovrstnih tekočih in drugih tovarniških odpadkov. Z druge strani je tajništvo sindikalne federacije kemijskih delavcev FULC odločno nastopilo proti možnosti ustavitve proizvodnje ANIC. Sindikat je namreč mnenja, da je proizvodnjo brez nadaljnjega mogo-, če nadaljevati, ker obstajajo objektivni pogoji, (tehniški in znanstveni) za zagotovitev vsesplošne varnosti uslužbencev; rešitev problema je odvisna izključno od dobre volje tovarniškega vodstva oziroma pristojnih vladnih dejavnikov. FULC je obsodila dosedanje zavlačevanje sanacije prizadetih območij, pa tudi nesposobnost tehniškega osebja, ki sta le še pomnožila škodo zaradi arzena. FULC tudi zahteva, 1 naj vlada enkrat za vselej poskrbi za učinkovite preventivne u-krepe, da se v bodoče preprečijo dramatični dogodki, kakor v ManH-e-donii, Sevesu in drugod. Sindikat pripominja še, da je delavski svet ANIC že takoj po nesreči iznesel koristne predloge, kako skrčiti njene zle posledice, vendar pa so pristojne oblasti te predloge povsem prezrle, za kar nosijo sedaj težko krivdo. | Po uradnem poročilu so doslej ! pregledali kri 259 uslužbencem to- ' varne ANIC. V polovici primerov naj bi v krvi zasledili le neznatno prisotnost strupa, v 42 odst. prisotnost arzena precejšnja, a v preostalih 8 odst. visoka. V bolnišnici leži 56 oseb zaradi domnevne zastrupitve, vendar naj bi Mo njihovo zdravstveno stanje še kar zadovoljivo. Tako uradne vesti, vprašanje pa je seveda, kaj menijo o tem svojci prizadetih, zlasti pa sami zastrup-ljenci. V okviru preiskave o nesreči v to- varni ANIC je državni pravdnik iz Foggie izdal šest zapornih nalogov, med temi tudi proti ravnatelju tovarne inž. Mariu Campelliju. Prizadeti tvegajo 1 do 5 let zaporne kazni. Slovenski skladatelj (Naddtjevfanje s 5: strani) ‘ ■iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii itimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii,fll,1111,111111111,,,,,,,||,|||,||||||,iiuiiiiiniiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE na sežanskem Teinu komunista Med drugim bodo predali namenu prve objekte srednješolskega centra KOPER, 9. — V okviru Tedna komunista bodo v sežanski občini organizirali proslave treh pomembnih obletnic — 100-letnice rojstva Ivana Cankarja, 50-letnice smrti Srečka Kosovela ter 35-letnice vstaje in začetka revolucije naših narodov. Sodelovale bodo vse družbene in politične organizacije, predvsem pa Socialistična zveza. Hkrati bodo v Tednu komunista predali namenu prve. objekte srednješolskega centra v Sežani in odkrili spomenik Srečku Kosovelu. Zelo pomembna bo tudi skupna akcija delovnih ljudi in vseh občanov za izgradnjo kulturnega doma v Sežani. GOSTJE IZ CELOVCA NA OBISKU V KOPRU Koper je obiskala 36-članska delegacija jugoslovansko - avstrijskega društva, ki ima svoj sedež v Celovcu. Goste je v imenu izvršnega sveta občinske skupščine pozdravil Raul šiškovič, ki je na kratko orisal glavne družbeno - politične in gospodarske značilnosti občine ter položaj in vlogo italijanske narodnostne skup- koroških Slovencev v Avstriji, pri čemer so gostje iz Celovca poudarili, da je treba kar najhitreje izpolniti 7. člen avstrijske državne pogodbe. SESTANEK PROGRAMSKEGA SOSVETA TV KOPER Programski sosvet TV Koper - Ca-podistria je na rednem sestanku poudaril, da številčnost manjšine ne more biti pogoj za uveljavljanje njenih pravic. Življenjska vprašanja koroških Slovencev so bila namreč glavna tema tega sestanka. Pri tem so člani sosveta navedli primer italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki ima vse pravice do informiranja. Programi koprskega radia in televizijskega studia v italijanščini najbolj očitno demantirajo vse tiste, ki odrekajo manjšinam njihove osnovne pravice in enakopravnost. V nadaljevanju seje so člani sosveta tudi ocenili način poročanja koprskega televizijskega studia o vseh pomembnih vprašanjih jugoslo- nosti. Govorili *o tudi • položaju vanske zunanje in notranje politike. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. amer.: IVANHOE; ob 16. in 20.15 angleško - francoski: MARSEJSKA POGODBA; ob 18. italijanski: CVET TISOČ IN ENE NOČI. IZOLA: ob 10. amer. risanka: ČAROBNA PAJČEVINA; ob 16. ameriški: IVANHOE; ob 18. in 20. ameriški: STRAŠILO. ŠKOFIJE: ob 17. in 20. ameriški: PRIŠLI SO PONOČI. PIRAN: ob 10. matineja: VELIKA ATRAKCIJA; ob 16., 18. in 20. film tedna: ROMANTIČNA ANGLEŽINJA. PORTOROŽ: ob 20. filmsko gledališče: DERSU UZALA. TRGOVINE Dežurale bodo samo trgovine v piranski občini: v Piranu: Koloniale in KZ na Trgu bratstva ter Sadje zelenjava v Ulici A. Vivoda; v Portorožu: Samopostrežba Nanos in Mesnica Emona; v Luciji: Samopostrežna KZ. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Čez soboto in nedeljo je v vseh treh obalnih mestih organizirana dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. niče, se pravi za novo tendenco srednjeevropskega razvoja. Po 1918. letu, ko začne Kogoj delati v Ljubljani, izzove ta stil na prvič samostojnem slovenskem ozemlju v okviru jugoslovanske države ostro reakcijo zaostalega občinstva. Ob bistveno spremenjenih politično-gospodarskih razmerah in razumljivem odporu do vsega, kar spominja na avstro-ogrsko preteklost, se namreč z vso ostrino razkrijejo neugodne posledice u-metno zadrževanega razvoja za razmah kulturnega življenja — in prav to je osnovni vzrok nasprotovanja Kogojevi umetniški usmerjenosti. Tako se znajde v neprimerno skromnejšem okolju, kot je bilo dunajsko, skoraj brez zveze z nadaljnjim evropskim razvojem in hkrati pred novimi nalogami glede nacionalno izrazite glasbene govorice. Zato je od tu dalje Kogojeva pot docela neodvisna, vezana izključno na osebno stvariteljsko moč ter intuitivno doumevanje širših potreb in tendenc časa, Kljub temu pa skladatelj do tragičnega duševnega zloma 1912. leta umetniško silovito raste: njegova dela (na primer orerà «Črne maske» po drami Leonida Andrejeva) dosegajo po doživljajski moči in originalnosti najboljše stvaritve Srednje Evrope. Enako občutljivo pa odsevajo v njegovem opusu tudi splošni miselni, teoretični in estetski premiki oziroma gibanja tega območja (po 1918. letu): — čeprav ni seznanjen z razvojem dodekafonije, si skoraj isti čas kot Schbnberg oblikuje zelo soroden, popolnoma izviren kompozicijski sistem; — čeprav je usmerjen predvsem v psihološko poglabljanje svoje muzike, v ekspresionistično potencira-nost človeškega, ostaja kljub svojemu kompozicijskemu sistemu še naprej odprt iskanju novih sredstev in poti: napoveduje in pričakuje četrttonski sistem, 1923. leta nastopi v Gorici na futurističnem večeru z Marinettijem in njegovimi somišljeniki itd.; — čeprav je njegov umetniški credo skrajna ekspresivnost, kažejo dela in osnutki po 1928. letu (po operi «črne maske») zavestno prehajanje k neoklasicistični izrazni jasnosti, prozorni fakturi in formalni preprostosti; — čeprav sodeluje v procesu nastajanja slovenskega nacionalnega glasbenega izraza le sporadično, je njegova (takrat sicer osamljena) usmeritev bliže Janačku in celo Bartoku kot tradiciji srednjeevropskih nacionalnih (romantičnih) šol. Prav to organsko sožitje osebne vsebinske opredeljenosti ter aktivnega, popolnoma individualnega odzivanja na nove tendence časa in širšega prostora je dokaz — ne samo Kogojeve nadpovprečne izvirnosti, ampak tudi .njegove bi-■ stvene pripadnosti najboljšim tra-.dicijam srednjeevropske kulture. KOTALKANJE VČERAJ V TRSTU 0LET0VCA PAVLA SEDMAKA ESTÀ HA MLADINSKEM DP Poletu je priboril prvi državni naslov v zgodovini tega društva V Trstu že dolgo nismo imeli državnega kotalkarskega prvaka. Za osvojitev prvega absolutnega mesta v državi pa je včeraj poskrbel znani Poletov kotalkar Pavel Sedmak, ki se je v preteklosti že lepo uveljavil v dvojici s svojo sotekmovalko Zdenko Hrovatinovo. Pavel in Zdenka sta na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu v dvojicah, približno pred mesecem dni v Rimu, osvojila zelo dobro peto mesto. Vse to je napovedovalo, da je letos Sedmak res sijajno pripravljen za nastop tudi med posamezniki. In res je že v prvem dnevu v petek «potegnil» v obveznih' likih med 22 tekmovalci kar na 2. mesto in je s tem opozoril nase vse prisotne strokovnjake. Njegovo izvajanje je bilo zelo dobro in tako si je priboril 20. startno mesto za prosti program, kar ga je ponovno uvrščalo na dobre položaje, saj so tako pred njim startali skoraj vsi tekmovalci ter je lahko težavnostno stopnjo svojih vaj prilagajal. Pavel Sedmak, novopečeni državni mladinski kotalkarski prvak Da njegov vzpon- na 2! mesto v prvem dnevu ni bil - slučajen je potrdil sinoči. Čeprav je imel, dobrih sedem točk zaostanka, je ves ta svoj «deficit» v drugem ' dnevu s prostim programom izničil in skupni seštevek mu je' prinesel - rezultat, ki ga - je uvrstil na najvišje mèsto. " ' iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiimuitiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiijii|iiiiiiiiiiuuiiiii!iiii)iiii KOLESARSTVO VČERAJ TUDI«PO LO ijsboerke ■ Colnago je svetovni prvak med hišami COMO, 9. — Kot so napovedovale prognoze je na 70. mednarodni kolesarski dirki po Lombardiji zmagal Belgijec Roger de Vlaeminck. Na cilj je privozil na čelu skupinice petih vozačev. Lestvica: 1. De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 253 km dolgo progo v 6.26’ s p.h. 39,326 km na uro V njegovem času so prispeli še: 2. Bernard Thevenet (Fr.) 3. Vladimiro Panizza (It.) 4. Jopy Zoetemelk (Niz.) 5. Raymond Poulidor (Fr.) 6. Francesco Moser (It.) po 1T2” 7. Franck Verbeeck (Bel.) 8. Franco Bitossi (It.) Končna lestvica kolesarskih hiš je po tej dirki taka (dirka po Lombardiji je bila zadnje tekmovanje za SP): 1. Ijsboerke - Colnago 93 2, Brooklyn 77 3. Flandria 73 4. Molteni 59 5. Peugeot 36 6. Raleigh 35 7. Šanson 32 8. Gran Mercier 31 9. Rokado 29 10. Scie 28 atletika :: Jugoslovan Pisič je letos očitno v odlični formi. Včeraj je namreč ponovno popravil jugoslovanski državni rekord v teku na 110 metrov z zaprekami s časom 13”6. NOGOMET V italijanskem nogometnem prvenstvu so določili za A, B in (skupino A) C lige v današnjih tekmah te sodnike: PADOVA - BOLZANO: Tubertini PERGOCREMA - TRIESTINA: Pieroni PIACENZA - BIELLESE: Patrussi PRO VERCELLI - S. ANGELO LO-DIGIANO: Laurentano UDINESE - JUNIORCASALE: Panzino VENEZIA - CLODIASOTTOMARI-NA: Faccenda [[rl|[. KOŠARKA V 1. jugoslovanski košarkarski ligi so zabeležili v 1. kolu te izide: Industromontaža - Olimpija 95:85 Partizan - Crvena zvezda 91:85 Zadar . Cibona 74:77 Metalac - Igman 70:69 Radnički - Rabotnički 97:69 Jugoplastika - Beko 94:78 Bosna - Kvarner 99:91 Končni vrstni red najboljših je bil namreč tak: 1. Pavel Sedmak (Polet - Opčine) 2. Denis Cechinato (APAT Treviso) ' 3. Livio Franceschini (Reggio Emilia) : 4. Massimo Napoli ' (ALPA Genova)’ 5. Luca Morerio (Monza.) Radost v Poletovem taboru je bila sinoči velika in z Openci se lahko veselimo njihovega .uspeha prav vsi 'zamejski in tržaški športniki sploh, saj pomeni' • Sedmakova zmaga na -mladinskem državnem prvenstvu priznanje za ves zamejski slovenski in tudi tržaški šport. 364,80 357,45 358.05 353,55 346.05 V WATKINS GLENU, Slabo vreme nagaja organizatorjem . WATKINS GLEN, 9. — Organizatorji predzadnje avtomobilske dirke za Veliko nagrado ZDA v Watkins Glenu, veljavne za svetovno prvenstvo vozil formule ena, z vremenom res nimajo sreče. Če je včeraj v Watkins Glenu le deževalo: in se je ozračje' ohladilo, je bilo danes še mnogo slabše. Temperatura se je spustila pod 8 stopinj, deževalo je tako močno, da je progo ponekod povsem poplavilo, poleg tega pa piha še silovit veter s hitrostjo več kot sto km na uro. Vremenske napovedi predvidevajo za jutri sicer nekoliko boljše vreme, toda med organizatorji ne vlada preveč optimizma. Današnje poskusne vožnje so večkrat odgodili in tako bodo morali verjetno za startni vrstni red uporabiti rezultate včerajšnjih uradnih treningov. ZA MLADINSKO EP Visoka zmaga Jugoslavije nad Španijo V Zagrebu je včeraj v prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo mladih reprezentanc Jugoslavija premagala Španijo s 4:1. Zmaga Jugoslovanov ni bila le prepričljiva, ampak tudi povsem zaslužena. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. C REMCA F FE praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820-747 - Industrijska con« PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 « 750-575 A LIGA BOLOGNA - TORINO: Gianfranco Menegali FIORENTINA - LAZIO: Enzo Barbaresco INTER - CATANZARO: Giancarlo Lapi JUVENTUS - GENOA: Riccardo Lattanzi NAPOLI - VERONA: Cesare Gur-roni PERUGIA - FOGGIA: Paolo Ca-sarini ROMA - CESENA: Sergio Gonella SAMPDORIA - MILAN: Luigi Agnolin B LIGA ASCOLI - LECCE: Rosario Lo Bello AVELLINO - PALERMO: Maurizio Mattei BRESCIA - LR VICENZA: Vittorio Vannucchi CAGLIARI - NOVARA: Arnaldo Prati CATANIA - RIMINI: Antonio Fa-lasca MODENA - SPAL: Roberto Terpin MONZA - PESCARA: Domenico Lops TARANTO - SAMBENEDETTESE: Paolo Milan TERNANA - ATALANTA: Cesare Trinchieri VARESE - COMO: Ferdinando Reggiani C LIGA A SKUPINA ALBESE - TREVISO: Pirandola ALESSANDRIA - SEREGNO Tani LECCO - CREMONESE: Papare- MANTOVA - PRO PATRIA: Castaldi CERKNICA tel. 791529 UGODNI KREDITNI POGOJI — POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 30.000 DIN — 10% POLOG — ZA DEVIZE 5% POPUST — DOSTAVA POHIŠTVA BREZPLAČNA NE GLEDE NA ODDALJENOST KRAJA — ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 19., OB SOBOTAH OD 8. DO 12.