e;xf*z
Izhaja
10., 20. in zadnjega dna vsakega meseca
-ee-
NaroCnina
stane I gld. na leto.
-❖e-
Posamne številke
po 5 kr.
®an«s
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
——
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 2.
V Ljubljani, 20. jknuvarija 1899.
Letnik V.
Cenjenim- gg. naročnikom!
Daši že pošiljamo drugo številko tekočega letnika, vendar nam še nekateri gg. naročniki dolgujejo naročnino za minuli letnik. Vse tiste, kateri še kaj dolgujejo za minulo leto, prosimo, da nam nemudoma pošljejo zaostalo naročnino, sicer smo primorani pošiljanje lista ustaviti. Ob enem jim pošiljamo poštne nakaznice. — Tudi prosimo vse naročnike, da tudi za tekoči letnik kolikor mogoče hitro poravnajo naročnino. Le, ako bodo naročniki storili svojo dolžnost, bo mogoče tudi listu izvrševati svojo nalogo. Prosimo tudi somišljenike, da podpirajo vsestranski naš list, bodisi z denarno podporo ali z dopisi. Somišljeniki, agitujte za list, pridobivajte mu novih naročnikov in dopisujte vsak iz svojega kraja, saj je povsodi kaj zanimivega. Vsakega zavednega krščansko - socijalno mislečega je dolžnost, da dela na to, da se razširi naš list, in da zahteva »Glasnik« v gostilnah. — Tudi tiste gg naročnike prosimo, kateri preme-nijo svoje bivališče, da nam tudi prejšnje naznanijo in natančni naslov pošljejo, da bodo redno dobivali list.
Nekaj svetov — zadrugam!
Ta mesec bodo imele posojilnice m zadruge svoje občne zbore. Pri ti priliki izražamo nekaj mislij, ki naj se po razmerah blagohotno uvažujejo:
1.	Vodivna misel našega zadružnega življenja mora biti krščanska. Zato je pa po naši sodbi treba tudi zunanjega znamenja. Zadružno gibanje se mora, v kolikor mu je le mogoče, nasloniti na živo cerkveno življenje in iz njega zajemati moč in napredek. V tem smislu se nam zdi zelo potrebno, da si naše posojilnice in zadruge izberč svojega svetnika-zavetnika in v svojih pravilih določijo njemu v čast zadružni praznik. Ravno tako bi morala biti v pravilih izražena duševna vzajemnost za umrle ude. Na Laškem
—	o tem smo že poročali — častč v zadrugah sv. Antona Padovanskega. Nobene zadruge v našem duhu ne dobčte tam, da ne bi imela podobe tega svetnika v svojih prostorih; večinoma mu je v čast postavljen ozaljšan oltarček. Nam se zdi to neizmerne važnosti. Zveza med molitvijo in delom, med skrbjo za časno in večno srečo, med gospodarskim in verskim življenjem se mora vedno povdarjati, ker se tako rado pozabi na-njo.
—	Pomniti moramo, da nam pri imenu
»krščanski socijalizem« ne sme biti beseda »krščanski« samo okrasek, marveč da mora priti pri našem pocijalizmu krščanstvo do popolnega svojega pomena, do neskaljene svoje veljave. Delavska društva imajo večinoma svoje praznike v društvenih pravilih zaznamovane. Želeti bi bilo le, da bi se čaščenje društvenega perona vedno krepkeje razvijalo in da bi se vsak posamezni ud vedno zavedal, da stoji pod posebnim varstvom tega patrona.
2.	Konsumna društva naj tam, kjer so tudi kmetje vpisani, na ta način izpopolnijo svoja opravila, da si zagotovč pravico za vsa opravila gospodarskih zadrug.
3.	Rai ffeisenove posojilnice naj vsprejmč v svoja pravila določbe, da Bmejo nakupovati Bvojim udom umetna gnojila, semena, stroje, živino itd. Po naključbi je izostala ta določba, ki je bila izprva nameravana, iz pravil, ki so Bedaj pri nas v rabi. Povsod drugod jo imajo. Potrebna je. Po nji se zelo mnogo dobrega zgodi. Posojilnica po tem potu tudi najrevnejšim kmetičem labko pomaga. Kjer imajo že zadrugo, seveda ne potrebujejo take določbe, toda kjer je ni, si izprva lahko pri posojivnici pomagajo. Cujemo, da se pri »gospodarski zvezi« pripravljajo v lem smislu izpremenjena pravila. Na vsak način je treba, da se to pripravljanje pospeši.
4.	O priliki občnih zborov naj se posojilnice in zadruge potegnejo za to, da bi se v Ljubljani res kmalu osnovali nekajdnevni tečaji za potrebni pouk pri osnovanju zadrug in poslovanju. Kot ribi vode, nam je treba takega poduka.
5.	V gospodarskih zadrugah bi želeli, da
bi se vsaj po zimi osnovala redna predavanja iz kmetijstva, gospodinjstva i. t. d. Drug pri nas tega ne bo začel. Prepričani smo pa, ko bi se jedenkrat to začelo, bi občine, dežela in država rade pomagale. Tudi ta misel naj bi se pretresavala ob letošnjih občnih zborih. Ob priliki se še posebej po-pečamo ž njo.	Dr. K.
Spoznajmo sami sebe.
Dandanes ko celi svet vpije po socijalnih reformah m preobrazbi po liberalizmu razdejane družbe, nakopičile so se kar cele skla-davnice načrtov o zboljšanju občnega ljudskega blagostanja. Nujna je potreba, da merodajni faktorji in vladarji sveta v interesu ljudstev prično vpoštevati in uvaževati socijalno vprašanje. Toda ne samo vladarji in mogočneži držav, marveč vse ljudstvo brez razlike je poklicano rešiti to važno vprašanje. Toda kako, to je vprašanje. Resnica je, da se kapitalizem skuša z vso silo okoristiti z delavno močjo delavcev in modernih iznajdb. Plače niso po mnogih krajih več
take kot so bile, vedno in vedno se delavca pritrguje. Nasprotno pa skušamo, da se je vse podražilo kar potrebujemo v življenje. Toda vkljub temu opazimo prikazen, kakor da bi delavci dobro izhajali. Ta prikazen izhaja največ iz lahkomiselnosti in je delavstvu v velikansko škodo. Koliko delavcev je, ki celi teden trdo delajo in stradajo, v nedeljo pa zapijejo in zapravijo zaslužek celega tedna. Koliko delavskih družin strada po krivdi lahkomišljene razvade žganjepitja m nedeljskega zapravljanja. Izgovor, da tudi kapitalisti zapravljajo, tukaj ne velja. Ako hočemo delavci biti boljši od kapitalistov, potem jih v slabem ne smemo posnemati. Koliko slabega nam posebno žganjepitje napravi, se niti preračuniti ne da. Človek, ki se vda pijanosti in zapravljanju pozabi svojih svetih dolžnosti, ki jih ima do družine m bližnjega. Um se mu stemni, ni mu mogoče več resno misliti in trezno prevdariti svojega stanja. Otroci lačni, žene objokane, možje-pa podivjani, to je posledica lahkomiselnega pijančevanja. Družba stanu, ki se hoče tako vesti, ne zaupa in mu noče dati javnih pravic. Vse javkanje po zboljšanju je zaman. Omika in napredek zastaja. Žalostno je, da se po naših ulicah vidi toliko pijancev — delavcev. To se mora predrugačiti. Dolžnost vseh poštenih ljudi je delovati na to, da se omeji pijančevanje. Sveta dolžnost naše organizacije pa je poučevati ljudi o škodljivosti pijančevanja, posebno žganjepitja. Socijalni demo-kratje zagovarjajo žganjepitje in pijančevanje s tem: »da mora imeti tudi delavec svoje veselje« in da mu tega nihče ne more zameriti. Toda ako naj bode delavčevo veselje to, da po nepotrebi zapravlja trdo prislužene novce in s pijačo pogreza svojo družino v vedno večjo revščino, potem ni pomoči. »Delavec — Rdeči prapor« še ni nikdar prinesel kakega spisa proti pijančevanju, ker mu ni za moralično življenje delavcev in se ne upa zameriti »sodrugom«, katerih največ s pijančevanjem rešuje socijalno vprašanje. Razvidimo toraj lahko, da moramo sami v sebi pričeti s socijalnim delom. Varčnost in treznost nas pripeljete do možatosti, s katero nam bo nastopati za splošne ljudske pravice. Da mora imeti tudi delavec svoje veselje, je nujna potreba. Da tudi delavec spije kozarec vina ali čašo pive, to zahteva od njega delo. Toda veselje naj vživa delavec v krogu svoje družine, kjer se more v resnici prisrčno ra-dovati. Pohaja naj tudi v katoliška delavska društva, kjer dobi duševne hrane in se poučuje o socijalnih razmerah. Tako si bode razbistril vsakdo svoj um, oblažil srce in pridobil načelno prepričanje, s katerim bode zmožen nastopiti v zavesti pravice proti vsakemu nasprotniku. Na ta način si bode delavec v sedanjih razmerah največ pomagal.
Prido bil si bode spoštovanje ljudij, veselje do dela in življenja, mir vesti in dobro voljo. Tako bomo delavci od svoje strani naj prvo prevstvarili sami sebe ia si deloma pomogli do boljSib razmer, katerih s pijančevanjem nikdar ne bomo dosegli, tudi ne s skupno lastjo zemlje in dela. Spoznajmo toraj naj-prvo sami sebe, uCimo se živeti dostojno, zvrSujmo tudi svoje verske dolžnosti, pa nam bode prisijalo vsaj včasih solnce veselja in sreče
Brezverski bratci.
NaSi liberalci in socijalni demokratje so se pokazali zadnji čas zopet v pravi luči. »Delavec — RdeCi prapor« z dne 7. t. m. spustil je proti nameravani slovenski katoliški gimnaziji in konviktu toliko protiverskega strupa in oslarij moderne pameti, da se mora človek po pravici vprašati, kje da živimo. »Ovčica«, bržkone »novomeška«, želi prevzvi-šenemu knezoškofu, da se Njegova misel nikdar ne vresniči. Duhovnov imamo dovolj, boji se, da jih bode potem preveč. Katoliške vede ni i. t. d. Narod, ki bi se bil v času reformacije lahko osvobodil, propadel bode. Duboveustvo ni ničesar storilo za prosveto naroda. Take jeremijade se morejo roditi le v nenormalnih možganih. Mi dobro vemo, da je ravno katoličanstvo ohranilo naS narod. Duhovniki so mu bili v cerkvi edini učeniki. Protestantstvo, ki je izrodek germanskih časti-blepnežev in neznačajnikov, bi bilo pač le ponemčevalno sredstvo, in tega reSili so ga katoliški duhovniki. »Ovčica« v Rdečem praporu si želi protestantizma — za katerega ima gotovo svoje vzroke, ki pa ne temelje v ljubezni do naroda, ampak v zasebnih zadevah. Za »ovčico« pricapljal je tudi Slov. Narod, list, ki si iz lastnega poguma ni upal popred nastopiti proti »škofovi gimnaziji« kakor da je dobil direktivo od »ljubih« zaveznikov 8ocijaloih demokratov. Tudi tu se poje stara pesem o nazadnjaštvu i. t. d. Kdor opazuje dijaško gibanje zadnjega časa, vidi lahko, kako daleč je to dijaStvo prijadralo od svojega naroda. Narod naš delaven in značajen in pobožen, želi, da bi tudi mladina ostala taka. Toda moderni frazarski judovsko-liberalni in socijalno demokratičen duh pokvaril nam je to mladino tako. da neče več poznati krščanskega imena. Mesto tega je naSa učeča se mladina postala lahkomiselna, brezznačajua in dostikrat javno pohujSljivega vedenja. Je li to napredek? Pelje li to k sreči naroda? Narod potrebuje v boju za svoj obstoj mož kremenitih in neupogljivih in značajnih, to jim pa more dati le krščanstvo. Novodobnim pustolovcem, katerim bo več hiSe nesramnosti, kakor katol. cerkve, narod ne sme priti v roke, zato nam je pa potreba dobrih šol. V tem oziru je misel prevzviSe-nega knezoškofa le misel rešilna in je želeti, da se kmalo vresniči. Največja neumnost vseh trditev brezverskih jezikobruscev pa je: »da bi taka šola ne izobrazila v vedi dovolj svojih učencev « Profesorji morajo imeti iz vseh predtnetov državne preBkušnje, kot drugje. Predmeti se morajo poučevati ravno tisti kot v druzih Šolah. Kdor bo hotel vstopiti na vseučilišče, bode moral napraviti predpisan izpit. Tako toraj nivo naobrazbe na katoliškem gimnaziju ne more biti nižji kot drugje. Bolje pa bode v oziru morale in značaja. Gimnazij bode brez dvojbe slovenski in to bode tudi velik napredek v narodnem oziru za naSe razmere.
Razvidno je, da so klevetniki krSčaustva tudi pri nas, in da porabljajo vse svoje sile
v poniževanje krščanskega imena in naprav. Slovenski delavci pa bomo toliko razsodni, da bomo spoznali volka, ki prihaja med nas v imenu »svobode, napredka in omike«, ki pa vkljub blestečim imenom in frazam odreka naiemu narodu lastno, njegovemu značaju prikladno slovensko katoliško srednjo Solo, toraj občno naobratevalisče.
Zasebna last in nje socijalni pomen.
III. Zasebna last in družina.
Se večjega pomena kot za posameznika je zasebna lastnina za družino. Posameznik bi morda naposled že Se obstal v komunizmu, akoravno bi zamenjal zlato slo-bodo s težkimi okovi sužnosti. Obstanek družine je nemogoč, ako se odpravi zasebna lastnina. Znano je, da je namen družine vzrejevati in vzgojevati otroke toliko časa, dokler niso sami sposobni se preživeti ter stopiti v javno življenje. »NajsvetejSa naravna postava je«, pravi sveti Oče Leon XIII., »da skrbi oče za vzgojo in hrano svojih lastnih otrok; tudi to se izvaja iz narave,da jim preskrbi nekaj zasebnega p r e m o ž e n j a, s ka t • r i m s e zamo-rej o p o ste n o preživ e t i in obvarovati pomanjkanja.« (Decond.epif.) Oče ima torej dolžnost in tudi pravico skrbeti za brano svojim otrokom. Toda kako bo v komunizmu to dolžnost izpolnoval, če sam ne bo imel nobenega premoženja in bo od skupnega ie toliko dobi*, kolikor bo rabil za svojo osebo? Vzgoja bi bila v takih razmerah nemogoča, kajti očetova veljava bi zginila, ker bi bili otroci v vsem odvisni le od države, in bi bila žena možu popolnoma jednakopravna. Jasno je toraj, da bi v komunizmu ne mogla več obstati družina, ker ne bi mogla doseči svojega namena. To ved6 tudi socijalni demokratje, m zato oznanjujejo prosto ljubezen ia hočejo stariSem vzeti otroke in jih izrejevati v javnih, državnih vzgojevališčih. Vsak lahko spozna, kaka krivica bi se godila stariSem in otrokom s takim preziranjem najsvetejSih naravnih čustev. Živali v gozdu smejo pitati svoje mladiče, stariSem pa hočejo vzeti pravico vzgojevati svoje otroke I In vendar je to nujna posledica komunizma, in kdor prizna komunizem, mora dosledno priznati tudi to posledico, katera očividno nasprotuje naravi človekovi. Krivica pa bi se godila tudi otrokom, posebno bolj bolehnim in duševno zanemarjenim Za take skrbita le oče in mati tako, kakor je potreba z ozirom na njihovo naravo ; le ta dva poznata vse njih potrebe in bolesti, toda ne samo poznata jib, ampak jih skuSata tudi utešiti. Komu ni znano, da mati najbolj ljubi tistega otroka, ki je najbolj slaboten in bolehen? Kaj bo s takimi reveži, ako se bodo vzgojevati v takih zavodih ? Skušnja kaže, da se v zavodih le zdravih in krepkh otrok ve-selč, na bolne pa se ne ozirajo veliko, ali vsaj toliko ne, kolikor bi bilo treba. Sicer se pa od tujih ljudij tudi ne sme toliko pričakovati kot od stariSev, katerim je že Stvanvk vložil v srce tako ljubezen do otrok, da se ne bo mogla nikdar nadomestiti. Zato pa je treba, da se ohrani družina, katerej je isti Stvarnik dal nalogo skrbeti za otroke, katera je tudi sicer podlaga vsakega rednega ia človeka dostojnega življenja. Družina pa za-more obstati in delovBti le na podlagi zasebne lastnine, kakor smo poprej izprevideli.
Naša organizacija.
Slovensko katol. dol. druitvo izdalo je v 40. do 52 tednu 164 gld. 80 kr. podpore svojim obolelim članom. Vse prijatelje delavcev prosimo, da bi podpirali naše društvo, ker je posebno sedaj v zimskem času blagajna zelo obremenjena.
Krščansko sooij&lno železničarsko druitvo je priredilo na sv. treh kraljev večer veselico ■ plesom. Sodelovalo je vrlo naSe pevsko društvo »Zvon«. Vse točke so se izvršile prav povoljno, edino premalo vdeleibe je bilo. Vrlo društvo zasluži, da se od krSč. socijalcev bolje podpira.
»Zvesa« prireja vsako nedeljo v dvorani •Katol doma« predavanja, ki so vrlo zanimive vsebine. D ie 8. t. m. je predaval g. stud. Šinkovec o vrednosti dela ir paganskih m krščanskih čas h Predavatelju mora biti za zanimivo razpravo pač vsakdo hvaležen. Dne 15. t. m. je predaval g. Kregar o jubilejni razstavi na Dunaju. Popisal je razstavo zelo zanimivo, »vabit mnogo radovednosti in želja tudi kaj tacega videti.
Shod v Cerknici. Dne 8 t. m. je
priredilo katol. pol. izobraževalno društvo v Cerknici javen shod, ki je bil prav dobro obiskan. Govoril je č. g. dr. Krek o delovanju državnega zbora in pomenu gospodarskih zadrug. Gostinčar je govoril o kmetijskih zadrugah z ozirom na narodno gospodarstvo. C g. Rajčevič, župnik v Grahovem, je predlagal resolucijo za vseučilišče in nadsodišče v L'ubljani, katera je bila soglasno vsprejeta. C g. Lavrenčič je govoril o domačih razmerah z ozirom na kons. druStvo. Nato je č. g predsednik dekan Kunstel z živijo klici cesarju in papežu zaključil lepi shod, ki bode brez dvojbe obrodil obilen sad.
Občni zbor »Slovenske krščansko socijalno zveze« v Ljubljani bode dae 2 fabruirija ob polu 1U. uri dopoldne v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. Poleg običajnega dnevnrga reda bode na vrši tudi razgovor o vseslovenski delavski slavnosti. Pred zborovanjem bode v nunski cerkvi ob 9. uri sv. maša.
Gospodarski shod v Mariboru. Po
prizadevamu vrlega, neumorno delavnega g. GomilSeka iz Jaremne se je sklical dne 12 t.. m. zaupni shod v mariborskem »Hotel Europa«. Shod je imel namen pomagati, da se gospodarska zadružna organizacija razširi po Stajarski zemlji. Pol tiškega značaja neposredno ni imel; samo po sebi pa je umevno, da bi gospodarska organizacija neizmerno dobrega storila v obrambo slovenskega ozemlja m bi vsled tega tudi v poli-tiškern o/uu igrala veliko vlogo. Vdelež lo se je shoda 180 vabljenih oseb. Dvorana je bila polna. Sb >d je popolnoma dosegel svoj namen. Ni ga bilo zborovalca, ki bi ne bil odnesel seboj navdušenja za zadružno organizacijo. Govoril je gosp. dr. Krek splošno teoretiški o nujnosti gospodarske organizacije. Za njim pa sta izredno zanimivo poročala o delovanju ia vspehih obstoječih zadrug: o žalski men ustanovitelj g. Kač, o horjulski pa g. Stanovnik. Domača beseda drugega govornika je zadela v živo. Za njima je pojasnoval tajnik »zveze slovenskih posojilnic« g. Jošt o prednostih Ra fhisanovih posoiilmc in navduševal navzoče, naj jih ustanavljajo. Zborovanju je predsedoval dekan Jurčič; podpredsednik mu je bii dr. P i p u a, zapi-n kar pa dr. Glaser. — Srečna misel g. Gomd-Seka se je res srečno obnesla.
Socijalne zadeve.
Skrb za delavce. Za vsakim voglom slišimo od rudečih bratcev očitanje, da katoliška cerkev ni dva tisoč let nič storila za delavce. Ia vendar morajo sami pripoznavati, da te to očitanje grda laž. Socijalno-demokratični prvak jud Kautsky je I. 1893 v »Vo'w&<-t»u«, glasilu tiskarskih delavcev, zapisal be-ede, da so delavci imeli v srednjem veku skorej vse to, za kar se danes zastonj bojujejo. V članku »delo danes in pred 500 leti« piše: V srednjem veku se je mnogo manj zahtevalo
od delavca, kot se dandanes. Delalo se je pad precej dolgo, navadno 12—14 ur. Toda ned tem časom se je večkrat jedlo in pri delu se ni prehitevalo. Delo ni bilo jedno-lično, marveč polno raznolikosti. Reči smemo, da je porabil delavec v srednjem veku jeden dan mnogo manj delavske moči, kot današnji delavec, celo tedaj, ko se je dalje delalo. Na dan je res znašala delavska doba, če se odšteje čas za jed, 10 —12 ur; toda na teden samo 40 — 48 ur, torej toliko, kot bi sedaj prišlo po osemurnem delavniku. To, kar je sedaj delavcem vzor, z« kar se trdo in silno bor6 proti meščanstvu, je bilo pred pol tisočletjem, v črnem srednjem veku, Se priznana resnica. Delavci so pred pet sto leti manj težavno delali in manj časa, kot dan* danes. Vendar je bi a njihova plača — v i S j a, nego sedaj. To nam spričuje mnogo postav proti razkošju in zipiski plač iz 14 in 15. stoletja. V njih beremo, da nima delavec na več, nego na dve mesni jedi pravico in na neko določeno mero vina ali piva; tudi prepovedi čitamo, ki prepovedujejo pomočnikom oblačiti se v žamet in svilo. Danes bi bile take prepovedi nepotrebne. Tudi mojstrom se takrat ni slabo godilo. Ddiavnik se v srednjem veku ni nikedar tako raztegnil, da bi bil delavec opeSal. Zato nimamo nobene primere, da bi se bili v istem času kdaj delavci pri svojih mnogih bojih z mojstri potegovali za krajši delav-n i k. število katoliških praznikov je znaSalo 150; med temi je bilo 90 tacih, da je moralo prenehati vsako delo. Pomočnikom niso zadostovali ti prazniki ; izvojskovali so si Se svoj »višnjevi ponedeljek« in sicer ne samo za razveseljevanje, marveč tudi zato, da so takrat opravljali svoje lastne zadeve. — Tako so dosegli, da so na teden delali le po štiri dni in da so v teh štirih dneh toliko zaslužili, da so sedem dnij lahko zložno živeli.« — Tako pravi Kautsky. Ali ni v nje govih besedah najboljše spričevalo za srednji vek in za krSdanska načela, ki so takrat sploSno vladala? Ali ne lažejo torej tisti ru-deckarji, ki vpijejo, da se za delavce ni nikoli nič storilo ? Sjcijalni demokratje pa ne lažejo samo o preteklosti, marveč tudi o sedanjem času. Katoliški možje in vzlasti katoliške politične stranke, — klerikalci so jim najbolj bodeči trn v peti. Proti sedanji večini vpijejo, kar morejo. Ia vender so ravno katoliški nemški poslanci v zvezi s slovanskimi strankami v državnem zboru vse postave, ki so delavcem v prid, spravili v veljavo in sicer ob najUr^stnejSih napadih tistih liberalcev, s katerimi socijalni demokratje v državnem zboru sedaj tulijo v jeden rog. Sam dr. Adler je doč 16 oktobra 1893 pri nekem ljudskem shodu v Zofijinih dvoranah na Dunaju izrekel te-le besede: »Ali ni čudno, da prihaja v Avstriji vsak napredek na političnem in gospodarskem polju dejanski od reakcijske stranke in od vlade? Volivci petakarji so od klerikalcev. Obrtna preosnova z najvišjim delavnikom, bodisi še tako slab in preluknjan od liberalcev, je vender neko delavsko varstvo, ki daje boljše razmere, nego so bile preje; tudi ta preosnova je prišla od zbornične desnice, ne od liberalcev. Liberalciso senajhujše vstavljali, s kremplji in z zobmi so se branili, da bi zavrli najvišji delavnik« Ne pozabimo teh besedij in vrzimo jih v umazana usta kakega rudečega soci-jalnega demokrata, ki zabit kot jazbec, trd
kot buka in neumen kot noč kriči svoje naučene zabavljice proti,"»klerikalcem«.
Naši nasprotniki.
Pesek v oči- V ponedeljek, dne 9. t. m., so priredili socijalni demokratje v Ljubljani ljudski shod, seveda v kazini. Zahtevali so odpravo časniškega koleka in svobodno kol-portato ali razdajanje tiskovin. S tem so aopet enkrat pokazali avojo staro prakso. Vsi vemo, da hoče vlada to zadevo, ki jo je vsprejel skoro soglasno vže prejšni državni zbor, kmalo izvesti. To nam priča obljuba finančnega miniatra Kaizla. Socijalni demokratje potrebujejo efekta in vspebov, zato so se postavili ravno sedaj, ko je odprava časniškega koleka in svobodneja kolportaža že skoro gotova stvar, na stališče to zahtevajoče stranke, češ, ljudstvo bomo potem lahko farbali, da smo mi to dosegli. Ker so povabili na shod tudi državne poslance in so s tem za shod tudi agitirali, prišlo je precej radovednega ljudstva poleg običajnih rudečkarjev »past radovednost«. Toda noben poslanec se ni vdeležil shoda, kar je bilo popolnoma umestno. Naši zastopniki naj bi delati soci-jalnim demokratom štafažo in parado? Naj pridejo njihovi in jim poročajo, zakaj državni zbor ne more delati. Seveda se je »sodrug« Kristan radi tega zelo jezil in ob enem zabavljal na večino državnega zbora, ki je tako slaba, da ne more potlačiti obstrukcije. Pozabil pa je Kristan povedati, kako bi se dalo to narediti. Večina je že jedenkrat nastopila z »radikalnim« sredstvom proti nemško-nacijonalnim in socijalno-demokratičnim kričačem, toda to jim ni bilo po volji in so vpili, da večina tepta pravice poslancev in ustave. V teoriji se, posebno z uamenom nezavedne ljudi nahujskati in — po domače rečeno — naštr.hati, lahko zabavlja. Toda v položaju večine bi si tudi »modri« Kristan ne mogel pomagati drugače, kakor si pomaga sedanja večina. S cer se pa nobena večja nesreča ni pripetila. „Farbe* so prodali ne-katernikom precej, drugi je zopet niso hoteli. — Oglasil se je tudi »koreniaa« Železnikar, ki je v »ljubljanski Šprahi« pometal z »mesarji« in »Kinezi«, da so se mu vsi navzoči po domače smejali. Brg zna, kaj bi bil on že vse storil, ko bi ga bili hoteli voliti v državni zbor. Gotovo bi bili Djegovi učenci in delavci sedaj vže »njemu vsi jednaki«, seveda ne v parlamentu, ampak doma pri šivanki. Tako smo zopet enkrat lahko videli, kako mečejo socijalni demokratje pesek v oči. Zaslepljeno delavstvo pa jim ploska in jih ima za odrešenike. Pač pomilovanja vredno!
Drobtine.
Vseslovenska delavska slavnost se bode vršila dač 28 maja t. I. v Ljubljani. Želeti je, da bi društva, ki so lani prijavila svojo udeležbo, izjavila takoj, ako še ostanejo pri svojem prvotnem sklepu, da se more slavnost aranžirati na kolikor mogoče široki podlagi. Bratska društva in prijatelje po Slovenskem prosimo, naj takoj pričnč s pripravami. S primerno vpeljanim varčevanjem n. pr. s tedenskimi doneski, bi bilo mogoče dosedaj oglašeno število slovenskih delavcev še potrojiti. Hrvatje in Cehi bodo na slavnosti jako častno zastopani. Spominjajte se tudi z blagohotnimi darovi zastave »Slovenske krščansko - socijalne zveze«, ki se tedaj slovesno blagoslovi 1 Vsi dopisi naj se naslovč na g. Luko Smolnikarja, stoln.vikarja v L’ubljani. — Pripravljalni odbor.
Zagorje ob Savi. Ker »Rudeči prapor« v prvi svoji številki breč vsakega vzroka na-
pada, kakor da ne bi jaz v svoji bolezni imet nobene postrežbe, izjavljam resnici na ljubo, da je g. župnik ves čas moje bolezni v pravem pomenu besede po očetovsko skrbel same ter mi vaako željo izpolnil, — za kar se mu tu iz celega srca zahvaljujem. Ravno tako se zahvaljujem go ipodu dr. Morsoher-ju, ki me je vsaki dan skrbno obiskoval in vse mogoče storil, da bi, kolikor mogoče hitro
okreval.	Vojteh Hyb&Sek,
kapetan.
Iz Rži ške občine. (Krasna obletnica.) Dnč 9. januverija lanskega leta merili sta se na javnem shodu v Izlakah dve čili in delavni stranki v hudem boju Ooa nasprotnika sta •e hrabro držala in oba sta se ponašala z zmago. Toda mi smo precej vedeli, pri čem da smo; zato nismo zamudili nobene prilike in delali naprej, naprej; ker bližale so se občinske volitve. Hvala Bogu! Ves trud je obilo poplačan. Imamo nov, očiščen odbor, v katerem sedi 12 vrlih mož, ki so si v četrtek, dnč 12 t. m, izvolili za načelnika dosedanjega župana, posestnika Antona Klobučiča, ki je povsem mož-poštenjak, našega mišljenja. Z veseljem smo se spominjali enoletnega boja, in polni navdušenja smo obhajali lepo obletnico in Se lepšo zmago, dobro postreženi od ne samo vrlega, ampak tudi gostoljubnega novega župana.
Konec sveta je postavil Falb na 13. novembra 1899. leta, ko se trčita zemlja in neki komet. V Barolinu so deloma potrdili Falbov račun, toda le s tem razločkom, da bode pri »trčenju« imel škodo le komet, zemlja pa nobene. Na zemlji bodemo videli tedaj vsak dan prekrasno utrinjanje zvezd. Na zemljo bode padlo mnogo meteorjev.
Na češkem pridobivajo krščanski socialisti vedno več tal. Poleg dobro organizovanih društev, izbornih časnikov delajo v prospeh domovine lepe knjižnice, iz katerih dobiva ljudstvo obilo zdrave in tečne dušne hrane.
Kapitalizem in nemškutarstvo. Veliki obrt in vel'ka trgovina je med Slovenci v tujih rokah. Ti tujci — nekaj taki, nekaj Nemci — bi radi imeli nas za svoje sužnje; zato je njihova politika naperjena naravnost proti našim zahtevam. Kapitalizem in sovraštvo proti slovenstvu se krijeta pri njih. Posebno znamenit slučaj tuje predrznosti se je digodil dne 18 dec. prošlega leta v Celju pri odborovi seji rudarske zadruge, v katerem sedč poleg zastopnikov delavcev tudi zastopniki delo-dajavcev. Slo se je zato, kako naj se obrne tisti denar, ki preostaja pri zadrugi od upravnih stroškov. Iaženč' G. iz Štor pri Celju je pri ti priliki predlagal, naj bi se s tem denarjem vstanavljale za rudarje v Sorah, Zagorju, Trbovljah — nemške šole. Delavci so brez izjeme — zato jim bodi tu javno izrečena pohvala — zavrgli ta predlog ki natančno spričuje, koliko si upa tujeo med nami. Še tega bi se manjkalo, da bi se tam, kjer bi se imela deliti delavcem pravica, vtihotapljalo na delavske stoške ponemčevanje.
Judje Že vedo. Večkrat smo že dokazovali, da so voditelji socijalae demokracije sami j udje. Delavci jim znašajo denar, oni jih pa osleparijo. Toda voditeljski zaslužek ni jedini, ki ga imajo judje pri rudečih bratcih. Tako n. pr. socijalni demokratje nastavljajo pri svojih bolniških blagajnah, če le morejo, judovske zdravnike. Na Dunaju je pri teh blagajnah nastavljenih 80 in med njimi nad 70 judovskih zdravnikov. Ravno tako so pri strokovnih društvih nastavljeni samo judovski advokati. Ca pri tem pomislimo, da pač najdemo jude med delavci povsod, kjer jim kaj nese, da pa pri delu ne vidimo domala nobenega juda, potem še-le spoznamo, kako globoko pada socijalna demokracija.
Po prizadevanju slov. kršč narodne zveze se bo v kratkem raztegnilo bolniško in nezgodno zavarovanje tudi na mornarje. Na . vsak način pomenja to nekaj napredka. Sami socijalni demokratje priznavajo to. Pri ti priliki moramo omenjati, da so avstrijski socijalni demokratje gledč na delavsko zavarovanje vse druge misli, kot nemški. Ko so se na Nemškem sklepali zakoni o zavarovanju delavcev za bolezen, proti nezgodam, za starost
in onemoglost, so tamošnji »sodrugi« glasovali proti njim. Pri nas pa delajo drugače. Ker zahtevamo krščansko socijalni zastopniki, da se dosedanje zavarovanje raztegne in se razširi tudi za starost in onemoglost, so socijalni demokratje hitro pri nas presedlali in sedaj z nami vred stavijo jednake zahteve. Seveda pri tem lažejo, da so bili oni prvi in da mi le za njimi capljamo. Zato smo pa danes pribili postopanje nemških socijalnih demokratov, da to o priliki našim podrgnemo pod nos.
Ljubljanski knezoškof so svojim vernikom v prelepem pastirskem listu priporočili, naj jim pomagajo ustanoviti v Ljubljani katoliško gimnazijo in konvikt za dijake. Samo po eebi se umeva, da ni nobeden prisiljen k temu. Kdor ne mara ali ne more nič dati, pa ne bo dal. Siliti ga nobeden ne more in noče. Zato je pa tem grje, ko čujemo tako podle zabavljice proti temu. Tako n. pr. trobijo nekteri liberalci, da bo na vsako kmečko bišo prišlo tega novega davka po 200 gld., da bodo ljudje morali ubožati zavoljo tega i. t. d. Temu bi samo to pripomnili, da še nikjer ni bilo slišati, da bi bili ljudje zavoljo stroškov, ki so jib imeli za verske namene, ubožali. Bog zna pač najbolje vračevati in nikomur ne ostane dolžan, ne za dobro, ne za slabo. Seveda je pricapljal tudi »Rudeči prapor« in v svoji prvi letošnji številki napada ljubljanskega knezoškofa v dolgem m zelo neumnem članku. Tisti članek, ki ga je spisal neki znani advokat, najbolj spričuje kako zelo je treba pri nas katoliške vzgoje. Komur ni mogoče, da bi z denarjem pomagal v njeno dosego, naj pa agituje za to misel. Ko bi ljudstvo umevalo povsod njen pomen, bi si po politiškem potu izvojevali to, za kar se moramo sedaj truditi na druge načine.
Umor. Dcč 16. t. m. Sta se mej 2. in
3.	uro zjutraj v Vinohradih stepla češki dijak Fran Linhart, katerega je spremljal pristav Schmidt, in nemški tehnik Biberle. Policijsko poročilo pravi, da je Lmhart udaril parkrat s palico po Biberlovi glavi ter ga pahnil na tla, na kar je Biberle prijel za samokres in prvič ustrelil v Schmidtovo roko, drugič v zrak in tretjič Linharta v trebuh. Poslednji je imel še toliko moči, da je šel na zdravstveni oddelek, kjer so mu rano obvezali in morali takoj odvesti v bolnišnico, kjer je po noči že umrl. Biberle, katerega ima oblastvo že v rokah, je na glavi neznatno ranjen.
Kake vere so soc. demokratični poslanci v nemškem državnem zboru? Pisarna nemškega drž. zbora izdd početkom vsacega zasedanja kratke životopisne črtice posameznih poslancev. Zanimiv je oddelek, v katerem se govori o Boc. demokratičnih poslancih, katerih je sedaj v nemškem držav, zboru 49. Samo 36 od teh je izpolnilo predel »vera« in sicer 11 so se pripoznali kot ortodoksni; 7 jih je brez veroizpovedanja (mej njimi Liebknecht), 5 jih je prostomislecev. Bebel je zapisal, da nima nobene vere, 6 jih je protestantov, 1 starokatoličan, 2 sta zapisala, da sta bila krščena katoliško, 3 so Židje.
Socijalni demokratje sami med seboj. Socijalni demokratje pač niso posebno lju-bezmpolni ljudje. Na Gomilskem v Savinjski dolini sta si bila dlje časa dva taka rudeča bratca čudno dobra. Jeden izmed njiju je gostilničar, drugega pa ne vemo, kako bi imenovali, recimo mu pač »rudečkar«. Navedli bi sicer lahko tudi njuna prava imena, a to ni tako imenitno, ker se grč le za Btvar. Ta dva sta bila torej čudno prijatelja, a naenkrat se je njuno prijateljstvo izpremenilo v smrtno sovraštvo. Kaj je bilo temu vzrok? Nekega lepega jutra je namreč zapazil gostilničar na svoji njivi, da mu je okrog dve sto štang hmelja porezanega. Hmelj je bil takrat komaj v cvetju in to je bilo zanj občutna škoda, zlasti lani, ko je bil drag. Ia veste, koga je gostilničar obdolžil, da mu je to škodo naredil? Svojega prejšnjega prijatelja! Tožil ga je radi tega. »RudeČkarja« so gnali v zapor na Vransko. Sedel je delj časa v preiskovalnem zaporu, a dokazati mu niso mogli, da bi bil on hmelj porezal. Dpkazali so mu pač, da je on po tistej njivi hodil, a je rekel, da škode on ni napravi, marveč je le polže pobiral. No, ali je hmelj porezal ali ne, to nas nič dalje ne briga. Izvjavljamo pa: Pri socijalnih
demokratih ni krščanstva ia zato tudi ni ljubezni. Edini so samo takrat, ko se grč zoper »farje«, drugače pa so sami med seboj kakor pes in mačka. Da bi se pač ljudje že enkrat spametovali, da bi se združili in začeli neobziren boj na vse strani za krščansko-socijalno preosnovo!
Sad sedanje šelske vzgoje. Šestnajstletni dijak gimnazije v Gradcu Martin T. pl.Perzetto, doma z otoka Brača, se je ustrelil 13. t. m. Oskar W. v Brnu, realec, je dobil slabo spričevalo, pokazal je starišem ponarejeno spričevalo, pobegnil in se te dni ustrelil. Ko bi bilo v šolah nekoliko krščanskega duha in prepričanja, da je človek kaj več kakor žival, gotovo bi se toliko ne čulo o samomorih mladih dijakov. Vsled takih dogodkov gotovo nima »Slovenski Narod* uzroka tako rohneti proti škofovski gimnaziji, katera se namerava ustanoviti v Ljubljani. Seveda se zaganja proti škofovski gimnaziji zato, ker bi se mladina vzgojevala v krščanskem dubu, kjer bi se tudi samomor ne odobrava), kar se gospodi pri »Narodu« zdi junaštvo.
Avstrijski milijonarji. V Avstriji je 1101 milijonar. Tako naznanja letošnje izvestje finančnega ministra. Toliko ljudij je javilo, da ima čez 40 000 gld. dohodkov na leto, kar po štiri odstotke obrestovano, odgovarja kapitalu jednega milijona. Najbogatejši ima 3 005,000 gld. Ime je zamolčano. Ta ubožec ima še 255 kolegov, ki so pr znali, da imajo na leto čez 100000 gld. dohodkov. Od teh 255 revežev, ki vlečejo svoje bogastvo iz vseh žilic celega bogastva, jih 141 stanuje na Dunaju. Potem pa naj kdo reče, da v Avstriji ni bogatinov.
Darovi:
»Glasniku« v podporo: čast. gosp. msgr. Anton Zupantič, profesor, 4 gld. Gosp. Ivan Bergant, mizar v Dravljah, 1 gld. Čast. gosp. Josip Novak, kapetan v Metliki, 50 kr. čast. gosp. Fr. Birk, stolni vikar, 1 gld. Čast. gosp. Ant Kolarič, kapelan pri Sv. Juriju ob Taboru, 50 kr.
Slov. katol. del. društvu:
Čast. gosp. J. Sajovic, župnik v Slavini, 1 gld.
Za zastavo »Slov. kršč. soc. zveze«: Čast. gosp. Fr. Pešec, župnik v Robu pri Vel. Laščah, 1 gld.
VABILO
na
I. REDNI OBČNI ZBOR
Slov. delav. stavbenega društva
registr. zadruge z neomej. zavezo
kateri se bo vršil
v nedeljo, 29. januvarja 1899, oh 10. uri dop.
v dvorani Katoliškega doma, Turjaški trg št. i.
*
VSPORED:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računskega sklepa za leto 1898.
5.	Volitev 2 odbornikov ravnateljstva, 2 kon-
trolorjev-, 3 pregledovalcev računov in 5 udov razsodišča.
6.	Določitev visokosti svote rezervnega zaklada
za 5 let (§ 47. društvenih pravil).
7.	Slučajni nasveti.
Opomba. Kdor želi staviti na občnem zboru kak predlog, ga mora 14 dnij pred zborovanjem ravnateljstvu v pregled predložiti.
Odstopita letos po žrebu določena uda ravnateljstva in sicer: gg. dr. I. Janežič in Fran Ziller; oba kontrolorja gg. Ivan Rakovec in dr. Ig. Žitnik in vsi trije pregledovalci računov: gg. Komar Ivan, Poderžaj Ivan in Avšič Anton. — Vsakateri iz med teh sme zopet voljen biti.
Ravnateljstvo.
Vabilo
'na
VI. redni občni zbor
slaven, kital, delavskega društvi v Ljibljini,
ki se vrši
y nedeljo, dnč 29. januvarija t. 1.
ob 6. uri popoldne
v društvenih prostorih, Turjaški trg št. I.
Vapored:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
5.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
6.	Razni nasveti.
K obilni vdeležbi vabi vse člane
Odbor.
Vabilo
k
V. rednemu občnemu zboru
I. Ijublj. delav. konsumnega društva,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši
v nedeljo, dne 5. februvarija 1899. leta ob 9. ari dopoludne v dvorani „Katoliškega doma“
z naslednjim vsporedom:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računa za upravno leto 1898.
5.	Volitev odbornikov, nadziralnega odseka
in namestnikov.
6.	Razni nasveti, pri katerih se opozarja na
§ 27. lit. k zadružnih pravil.
K obilni vdeležbi vabi
predstojništvo.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcom uljudno naznaniti, da sem
o tvoril v Ljubljani
zavod za snaženje ir stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
„Stara mamloa, že menl!“ je geslo letošnje Kathreinerjeve slike. Ta tvrdka, ki je danes znana po vsem svetu, nam podaja že celo vrsto let za novo plakatno sliko, ki je vedno bolj dražestno in prikup-ljivo sestavljena. Občinstvo jo vselej težko pričakuje in je ob jednem tako prijetno iznenadeno, da proti koncu leta že po prodajalnicah poprašuje: »Kaj nam pa prinese Kathreiner za novo leto?« Vprašanje je pač opravičeno, kajti vedno težje je podajati kaj novega in izvirnega za priporočanje Kathreiner-Kneippove sladne kave. In vendar se to omenjeni tvrdki vedno posreči. Letošnja slika z imenovanim geslom nam kaže prijazno se smehljajočo mamico, ki je ravno prav zadovoljno sedla k popoldanski kavi, ko prihiti viharno mali vnuk, najbrže z vrta, z rudečim jabolkom v žepu, in zahteva s prav zapeljivim smehljanjem istotako svojo porcijo kave: »Stara mamica, še meni!« Pogled stare mamice, dobrovoljni, prijazni izraz na častitljivem obličju kaže notranji čut in razumnost gotovo odličnega umetnika, ki je izvršil to prikupljivo podobo, katera je jako obogatila našo »cestno galerijo slik«, in katera ob jednem najbolj priporoča stvar samo, Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«