SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO)XXII. (16) Nc. (štev.) 8 ESLOVEBSTA. libre BUENOS AIRES 21. februarja 1963 SnrjetsIs« Is©«!« *®» , in priznanj a Titu Po izgonu Titove Jugoslavije iz ko-rainforma leta 1948 s0 se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zelo spreminjali. Spočetka so bili napeti ^in polni medsebojnih očitkov ter obtožb, pozneje, po' nastopu Hruščeva, so se zboljšali, pa spet pioslabša.li, dokler m prišlo do lanskega pomirjenja, ki je dobilo vidno obliko v obisku sovjetskega predsednika Brežnjeva v Jugoslaviji in Titovega v Sovjetski zvezi. Za sedanje odnose med obema komunističnima. državama, ki ju vodita tako ambiciozna moža, kot sta Hruščev in Tito, od katerih vsak smatra, da mu je določena izpolnitev posebnega poslanstva v razvoju svetovnega komunizma, pa poznavalci jugoslovanskega in sovjetskega komunizma pravijo, da nikdar niso bili tako dobri, tako prisrčni, kot so danes. Sam0 nekaj primerov za to. Titu so ob decembrskem, obisku v Sovjetski zvezi pripravili tako slovesen sprejem, kakršnega ni bil deležen še nobeden drug komunistični veljak. Izkazovali s0 mu tak0. pozornost, da je bilo vsemu svetu očito, da Moskva Tita postavlja na mnogo višjo stopnjo v lestvici svetovne komunistične hierarhije kot vse ostale voditelje komunizma po raznih državah sveta. Tako velik»' priznanje je dobilo delo, ki ,ga Tito z iz‘ datn0 ¡ameriško dolarsko1 pomočjo1 na svoj način, opravlja ne samo za utrditev komunizma v Jugoslaviji, ampak tudi za njegovo še uspešnejše razširjanje v svetu. Kakor hitro sta se Hruščev in Tito znova pobratila in se dogovorila fca nadalnje delo, so se dvignili kitajski komunisti. Začeli s» s silovitimi napadi na jugoslovanski komunizem in osebnimi izpadi na Tita samega. Vodjteljem komunizma v Jugoslaviji očitajo izdajstvo leninistične-marksistične ideje in komunističnega sisttma. Pravijo, da so iplačanci t ameriških imperialistov, ki morajo razbijati enotnost komunističnega sveta, v lastni državi da pa zatirajo delavski stan in ustvarjajo nov buržoazni razred in podobno. Ti napadi so bili siloviti zato, da je bilo vsemu svetu povedano, da preko. Beograda lete tudi na Moskvo. Kajti kitajski komunisti s0 istočasno udarjali tudi po Hruščevu, ko so» zavračali Titovo prizadevanje za „mirno koeksistenco“ med komunističnimi in ¡nekomunističnimi ■državami. Vsi ti kitajski izbruhi sovraštva proti Titu in „njegovemu socializmu“ niso mogli omajati prijateljstva med Moskvo in Beogradom. To Je Hruščev pred Vsem .svetom, potrdil na zadr.jem kongresu vzhodno nemške komunistične stranke januarja meseca v Vzhodnem Berlinu. Na ta kongres ,so bili povabljeni zastopniki 90 komunističnih strank iz raznih držav sveta. Prvič po letu 1948 so bili povabljeni na kongres tudi predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije. To ni mala stvar v komunističnem svetu, posebno, če je kongres tako važne komunistične stranke, kot je vzhodno nemška, na katerega je prišel sam nosilec .svetovnega komunizma Hruščev. Spričo tega dejstva so kitajski komunisti poslali na kongres svojega bivšega veleposlanika v Beogradu Wu Siu Chuau-a, da bi kot poznavalec razmer v komunistični Jugoslaviji pred komunističnim svetom znova obtožil Tita in dosegel obsodbo njegovega „socializma“. Dogodki, ki so se odigravali ob kitajskem komunističnem napadu .na komunistično Jugoslavijo, so znani. Predsednik kongresa Paul Werner je izpade kitajskega delegata na Jugoslavijo javno na kongresu zavrnil in jih obsodil ter z največjo odločnostjo vzel v zaščito „drage goste1 iz Jugoslavije“. Celo tako daleč je gel, da ni pustil vnesti v stenografske zapiske najhujših kitajskih izpadov. Med govorom, v katerem, je kitajski delegat obtoževal Tita in njegov način graditve socializma-ko. munizma, je pa bito v dvorani tako vpitje, da komunistični delegati dostikrat Kitajca sploh .slišati niso mogli. Ker se m.ed komunisti nič „spontano“ ne dogaja, ampak je vse vnaprej preračunano in določeno, je bilo tudi vnaprej določeno, da bodo voditelji komunizma iz vseh držav po svetu z vso odločnostjo branili Tita in njegovo komunistično Jugoslavijo pred kitajskimi t®Ik©wM arnest 5®saw mestih, ne. Kinopredstave so na prostem, vsako soboto in nedeljo zastonj. Indijanci nosijo, krila. Moški so precej leni. žene pa morajo garati kot živina. Npr. žena Indijanka . mora nosit' težke butare drv, za njo pa stopa mož Indijanec in sreba žganje iz slad-borr.ega trsa. Indijanci so zelo maščevalni in mora biti človek v občevanju z njimi previden. Včasih sem, šel po-slušat njihove pesmi in gledat njihove plese. Pri plesu se objamejo in plešejo tesno stisnjeni kot pri kolu. Plešejo pojoč v zboru od mraka pa v pozno noč, dokler .r.e omahnejo in zaspe. Žive pa v kolibah iz bambusovih listov kot afriški primitivci. Delajo pa samo to, kar jim. ukaže poglavar — casique. Indijanci so čmkaste barve in imajo kiselkast vonj. So po večini Bolivijan-ei ir. Paraguayci ter mešanci. 'Večina ne zna. pisati in ne brati. Pa si zaradi {ega ne delajo skrbi. So pa močni in j lepe rasti. To je meje sedanje okolje. Ko vdihovan; to ozračje, človeka objame ne- j čudn0 občutje. Neka žalost, ki pa! ni domotožje. pa se človek le počasi vživlja tudi v tako okolje in se navaja na tak način življenja. Bliža se pust, karnaval. Tedaj hodijo. tukajšnji Indijanci kot na pol nage šeme in polivajo z vodo vse druge 'judi. Ne moreš se rešiti. Z lepo obleko tiste dni ne smeš nikamor. Se tudi nikamor ne mOTeš pritožiti. Ljudje si delajo sami zakone. „Me gusta así y hago. asi“. (Tako mi ugaja in tako de-hm.) Precej podivjanosti je tudi med temi ljudmi in morala je seveda tudi na nizki stopnji. Veliko ljudi je bolnih ••a pljučih. Tuberkuloza med Indijanci zelo razsaja in tudi spoln e bolezni. Včasih grem na pokopališče, ki je med .sladkornim trsjem. Vsak dan umrje precej ljudi. To. pal tu ni nič posebnega. V zvezi s tem Vam bom navedel resničen dogodek. Spoznal sem družino, -v kateri je zbolela dveletna hčerka. Hudo j0 je zbadalo v trebuhu. Starši so dejali, da. je že začela znova umirati, ker da je prej že dvakrat umrla, pa zopet oživela. Oče omenjenega otroka je pripravil luč za ponoči, kupil vina in pijače coca (coca neke vrste rastlina, katere sok prežene speč-TiOst) za tiste, katere je povabil za bedenje ob hčerki, ki ‘še ni bila umrla. Hčerka pa le ni hotela umreti. Ljudi to ni prav nič motilo; ostali so v hiši, 'n se napili. Nikomur pa ni padlo na misel, da bi za deklico, ki se je zvijala v krčih, šel iskat zdravnika. Hčerka je i kljub temu ozdravila in je živa še danes. | Pred časom, sem pod bambusovim drevesom začel razgovor s postopačem. Vprašal sém ga zakaj tako živi. Na vprašanje kaj bo delal potem, če bo zbolel, mi je odgovoril: „Saj so bollé šn'ce“. Ko sem ga vprašal, če tudi daieč hodi peš, mi je zadevo pojasnil z odgovorom: - Saj s0 tovorni vlaki. Vprašanje prehrane' je pa rešil takole: „Prosim; ko pritisne mraz, grem bolj na sever, nato se pa zopet vrnem.“ Med temi Indijanci je polno protestantskih misijonarjev. Npr. Indijanci iz Pilcomaya so bili vsi protestantje. So mi kazali sveto pismo, tiskano v jeziku mataco. Včasih sem kakemu In-dijamcu kaj dal. Sedaj pa ne več, ker sem uvidel, da je ta stvar lahko nevarna. Kajti, če je) Indijancu kaka stvar všeč in mu je n0‘ daš, .se mu silno zameriš. T.Oi je pa zopet lahko nevarno. Da si boste predstavili, kako odrezan sem od sveta, Vam povem, da sem šele iz Svobodne Slovenije pred časom zvedel za smrt škofa Rožmana. Kaka škoda! Zato sem sedaj tako vesel, ko list redno k meni prihaja. Drugače pa zvemo za novice iz Buenos Airesa precej poznio, kadar ni elektrike in ne moremo poslušati radia. Moje življenje izven .službe je precej enostavno. Prijateljev nimam; pa zato več berem, in študiram angleščino, če mi bo klima nagajala —■ kraj je tudi precej malaričen —, bom moral oditi drugam. Talne vode ne pijem,, ker je nezdrava, pač pa razkuženo iz reke. Navadno pa pijemo „pivo ali coca-colo. Steklenica piva je po 20 pesov, coca-cola pa po 10. Za hrano plačam mesečno v obratu 2500 pesov. Omnibus od tu v Salto pa stane na eno stran 218 pesov.. Ko sem se ravnokar 0d pisanja ozri ven, vidim. na tisoče in tisoče belih metljev, ki ¡ete proti ,severu. Sedaj pa naj zaključim, to pisanje. Vse pri Svobodni Sloveniji in vse njene bravce toplo pozdravlja A. R. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. februarja 1963 PO ŠPORTNEM SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) 29.. Zmagal pa je v slalomu najboljši alpski smučar Francoz Perrilat, v smuku pa Avstrijec Karl Schranz, nova zvezda avstrijskega smučanja. Perri-lat si ie ¡osvojil tudi prvo mesto v alpski kombinaciji. Za letošnje 33. tekmovanje je FIS precej spremenila določila o pravici nastopa in je tako tekmovalo samo 57 tekmovavcev - iz 11 držav. V švicarskem Gruendetvaldu pa je tekmovalo 70 smučark, prav tako v alpski kombinaciji. V slalomu je zmagala B. Hennerberger (Z. Nemčija), Slovenka Krista Fanedlova je bila 25, An-keletova 42, Klofutarjeva pa 45. V veleslalomu je zmagala Francozinja Goit-■schel, v smuku pa je bila spet prva Hennerbergova, Ankeletova je dosegla 38. Fanedlova 46. in Klofutarjeva 47. mesto. iSkakavci pa nis0. potrdili slovesa, ki s0 si ga lani priborili, vsaj ne ¡na prvem večjem mednarodnem tekmo--vanju v Oberstdorfu v Nemčiji, ki spada med vsakoletno' tafcozvano nem-ško-avstrijsko turnejo. Tekmovanja se ■slcoro neprekinjeno vrše v Oberstdorfu, Innsbrucku, Garmisch-Partenkirchnu in Bischofhofenu. Ker zabodno-nemške oblasti nis0 dale dovoljenja za vstop skakavcem iz Vzhodne Nemčije, ni nastopil svetovni prvak 'Recknagel. Prvo mesto je ¡osvojil Engan iz Norveške, sledila sta mu Bolkart (ZN) in Igeeth (Norveška), 29. mesto je osvojil Zajc, 37. Oman, 46. Jemc in 51. Nacbtigal. V Davosu in St. Moritzu v Švici :so tekmovali .friladinci Koprivšek, Brilej in Smolej ter član Eržen. Pri obeh tekmovanjih je zmagal Italijan Ceccon, drugi pa je bil Švicar Zechner. V St. Moritzu je zasedel Koprivšek 3. mesto, 6. Smolej in 7. Brilej. Med člani pa se je Eržen uvrstil na 9. mesto. V Davosu pa je bil 15., dočim so med mla-dinei dosegli Brilej 5., Koprivšek 6. in ¡Smolej 7. mesto. OBVESTILA Razgovor vseh voditeljev in vaditei-llev naraščajnikov SFZ bo v soboto 23. februarja ob 19 v .Slovenski hiši. Sestanek članic SDO ho v nedeljo 3. marca po sv. 'maši v Slov. hiši. Na sporedu predavanje 0 kinu in televiziji. V nedeljo, 24. februarja bo v Lanu-su družabna prireditev društva Slovenska vas in ¡ostalih tam.ošnjih društev. Veselo pustno veselico pripravlja Slomškov dom na pustno nedeljo ob 4 popoldne. Preskrbljeno, bo za veselo NOVI HLADILNIK BLED 63 sestavljen iz najboljšega materiala. P0 svoji obliki in opremi prekaša vse dosedanje. Ako ga še nimaš, nabavi ¡si ga pri P. NOVAKU kakor tudi vse drugo za dom- Naznanjam, da sprejemam vsa popravila in celotno zamenjavo hladilnikov in T. V- aparatov. Cerrito 2245 Lornas del Mirador • DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE • CENA • KVALITETA muziko ir, najboljšo postrežbo! Za dobro voljo bo poskrbljeno tudi na pustni torek popoldne. Lepo vabljeni! Dijaki! P°zor! Skripte za izpite srednješolskega tečaja »o na razpolago vsako nedeljo po maši v Slov. hiši. Pouk v slov. spiskih tečajih se bo začel v marcu. Dne 3. marca ob 4 popoldne bo v dvorani Slovarske hiše začetna sv. maša. Po sv. maši filmske slike iz Slovenije v b^p"vah iz leta 1962. IV. redni občni zbor Slomškovega doma bo v nedeljo 10. marca ob 10 dopoldne. Za vse člane je udeležba obvezna. Društvo Slov. vas v LamusU sporoča, da ima v nedeljo dne 10. marca 1963 ob 16. uri svoj redni letni občni zbor. Vabi odbor. Ena izmed glavnih in najlepših točk letošnjega Slovenskega dne bo tabor .narodnih noš. Pohitite s prijavami, pa tudi z delom, da bomo vsem navzočim pokazali lepoto naše vedno lepe narodne noše. Prijave bomo zaključili v nedeljo, 3. marca, nato bomo pričeli z delom. Vsa pojasnila ob sobotah in nedeljah zvečer v ¡Slomškovem: domu, Castelli 28, Ramos Mejoa. CERKVENI OGLASNIK Pričetek mladinskih duhovnih vaj: za dekleta: sobota, 23. februarja ob 17; za fante: nedelja, 3. marca ob 7 zjutraj. Nujno prodajam. JEEP WILLYS 1947 in D K W ■ obe vozili v zelo dobrem stanju Vprašati po Franciscu na j T. E. 88-9195 JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires SLOV. DOM V BERAZATEGUIJU V nedeljo, 24. februarja, ob 5 piopoldne vesela pustna, zabava Vsi rojaki vljudn0 vabljeni! LOJZE NOVAK IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI Sf GALLETTI Avda de Mayo 302 Ram°s Mejia T. 658-7083 Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki 'itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim, odplačevanjem. Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec. Obiščite nas in prepričajte se! DEŽ je bil res potreben za pampo, toda za PRISTAVO — po pravici rečeno —• ga prejšnjo nedeljo NE BI BILO TREBA. Pa vendar: Namočilo nas je, da je kaj! In smo bili vsi, ki smo se kljub nalivom zabavali od dopoldanskih ur do poznega večera na mokri Pristavi, istega mnenja: Bo pa na PRISTAVI J‘USI NA PRIREDITEV v nedeljo, 2i. februarja, popoldne • 1. z istim sporedom, • 2. toda s svežim jedilnikom, • 3. s svežimi krofi in flancati, • 4. s suhim vremenom, pa z mokrimi grli,, KER: vsi, ki so morali zaradi dežja prejšnjo nedeljo ostati doma —■ med njimi si tudi Ti — se hočejo za pusta še enkrat nasmejati in zabavati na zeleni Pristavi. NA SVIDENJE TOREJ! Upravni odbor SLOV. DOM V SAN MARTINU bo imel na pustno nedeljo, 24. febr. popoldne od 18 dalje v svojih prostorih v ulici Cordoba 129 svojo PUSTNO PRIREDITEV Na to domačo prireditev vabimo vse rojake, zlasti pa še vso sanmartin-sko družino Vsem lastnikom, pletilnih strojev sporočamo, da domače podjetje Brata Piber San Justo, Pichincha 3973 Izdeluje; Variador automático de frontura, alistador automático de colores Prednosti: Instalacija na licu mesta Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. OI® K*Z 2 °CJ Ä ogo < FRANQUEO PASADO Concesión N’ 6776 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional do la Propi*d«4 Intelectual No. 688.299 SLOV. DOM V CARAPACHAYU vabi na pustno zabavo ki jo priredi na pustno nedeljo, 24. februarja popoldne v svojih prostorih z zanimivim sporedom. Zabave v tem domu so znane po svoji prisrčnosti in domačnosti, zato LEPO VABLJENI! MlflMVBBIVIIIIIIIVIBHIVIVIRMSflSVB ESLOVENÍA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 ' _ • CZU la m s ko v a t dri cn { IDI I HM ^1 26-11 Vabimo vse rojake na PUSTNO VESELICO ® Bogata izbira jedil in pijač ® Poskočne melodije Naš dom v San Justu pripravlja na pustno nedeljo, 24. feb. popoldne PUSTNO PRIREDITEV Na to prireditev, ki je že tradicionalna vabimo vse rojake. Poleg bogato založene kuhinje, ne bo manjkalo krofov in flancatov. Za veselo razpoloženje, ki je navadno v Našem domu, bo poskrbel orkester „Triglav Jazz“ Začetek: Ob 4 popoldne — 'Nasvidenje! Naš dom v San Justu H. YrigOyen 2756 Dne 11. februarja 1963 je v 82. letu starosti umrl v Ljubljani dobro pripravljen za odhod v večno življenje naš dragi in dobri ata IVAN KOMAN ■strojevodja v p. K zadnjemu počitku so ga spremili dne 14. februarja 1963 na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. Priporočam ga v molitev in spomin. Malči, por. Kragelj Buenos Aires, 19. februarja 1963. hčerka IVAN PREGELJ: r 41 t 1? © © I o n e a V tiho, mehko žalost je utonila. Rahlo s0 ji gibale ustnice, čudno lep je bil njen obraz, njene žive, strastne nosnice, njene ustnice. Težke, kakor trudne so ležale trepalnice na licih. Geometer je drhtel, prevzet od presladke miline, ki je vela od nje, iz njenega devištva, njene bridko zrele lepote. „T0 žalost v sebi,“ je govorila, „sem podedovala po njej. Mnogo je jokala. Vedno. France kadar bom tvoja, ali bom tudi morala jokati?“ „Malo že, malo,“ je odgovoril geometer mehko, „kakor otroci za ubito punčko iz ila. Hudo pa ne, ne dolgo.“ „Ne dolgo,“ se je nasmehnila in se okrenila živo. „Pojdiva v cerkev!“ „Tvoje ustnice,“ je zaprosil on znova, a se mu je le nasmehnila. ■Stopila sta v tiho, zatohlo cerkev. ■Stare ženice so se radovedno ozrle po njima in strnile glave, potem sta šla domov. Geometer je stopil h Koširju in rekel: „Gospod Košir, neko željo imam. S Heleno sva se zmenila. Zdaj pa snubim. Ne odrecite mi je!“ Košir se je zasmejal. „Fant, vsaj v frak bi se oblekel, ko snubiš.“ „Nisem ga vajen,“ ,se je nasmehnil Poznik. „Jaz tudi ne,“ mu je stisnil Košir roko. „Pa zdaj te moram predstaviti naši materi kot zeta. Pojdi!“ „Žena,“ je rekel Košir, „glej, to je naš zet. Helena ga mara. Ali ie tebi všeč?“ Koširka se je udobno naklonila in rekla vselo: „To ste kar čez noč uredili, gospod France. Prav. Bog vam daj srečo in ■svoj blagoslov.“ ¡Nato pa je pripomnila: „Pa to je zdaj dobro. Lejte, Slavica, ta frocek, se je prebudila pa vas hoče imeti pri sebi. Zdaj bo to moči, zdaj ste domač in naš. Pojdimo k njej.“ Vsi trije so šli k sladki bolnici. Ko jih je ugledala, je tlesknila s svojimi oblimi, golimi rokami. ¡Samo malo je bila upadla in pod očmi ji je ležala še senca bolečin in strahu. „France, pobratim,“ je vzkliknila in iztegnila roko. Poljubil jo je in ona je zapela: „Roko mi je poljubil, ste videli?“ „Frocek neumni,“ se je nasmehnila Koširka s solzami veselja v očeh. Sonce je vzšlo. Droben žarek se je prelil skozi polknico in obvisel v kotu na obrazu Brezmadežne, v očeh ljubeče žene in matere, ki je umrla od ljubezni. Košir se je izlizal iz sobe in srečal zdravnika Vurnika, ki je stopil iz Feliksove sobe. Košir mu je segel v roko. „Obžalujem,“ je rekel Vurnik. „Sodim, da gospodu Feliksu ni pomoči.“ j Tiho je brnela v ¡bližini švarcval-■derica. * Poznik je porabil nekaj sončnih dni in šel na Polico, da bi videl 'še enkrat svojo staro botro, mater Katro, in ji povedal, da se ženi. Z veselim krikom je dospel in jo našel še ¡živo v sobi za pečjo. Zlezla je s peči za mizo in vse domače je nagnala iz sobe. „Ven stopite! Ni treba, da vse slišite, kaj govoriva!“ Šli s» v kuhinjo, ona pa je vpila in jei rekla: „France, galjotski moj fant. Torej si prišel, še enkrat. Moj Bog, kako si zrastel!“ „Mati,“ je klical France, „po blagoslov sem prišel, ženim se.“ „Ženiš se “ je kričala. „Kje se že. niš? Ali pa je poštena in tebe vredna?“ France ji je pokazal Helenino fotografijo. Dolgo jo je ogledovala in je vprašala: „Ali je zate? žalostna je. Zakaj je pusta?“ „Dolgčas ji 3e p° meni,“ se je nasmejal. Mati pa je vprašala: „Brez nič je menda n® jemlješ?“ „Mati,“ je vzkliknil, „pet kmetij bi kupil le z denarjem.“ „Hudirjev fant,“ je vzkliknila žena. .Nato je menila: „Za maše boš dal za menoj. Saj naši ne bodo. Lakomni so! Zato mi je všečl da dobiš bogato. Našim pa nič ne pravi. Samo beračili bi. Tišči groš, ti svetujem!“ Zunaj v veži s» se smejali domači, i ‘Slišali so vsako besedo. Ona je mislila, i da govori tiho. „Poklekni!“ je zavpila nato in položila svoje stare, uvele in pegave roke Pozniku na glavo. Rekla je: „Boga s? boj, duhovnika spoštuj in otroke naj ti da Mati božja v nebesih, da jih boš rad imel, kakor sem jaz tebe!“ Potem se je užalostila in rekla: „Zdaj boš šel, France. .Nič več m.e ne boš našel žive, moj fant. Moli zame in za maše daj! ¡Saj vem, da boš. In tudi za svojo rajno mater plačaj, da ¡bo imela mir, ¡sirota. .Strašno težko je umirala. Pa tega ti ne bom pravila, da ne boš jokal. Zbogom, galjot, moj fant!“ S tresočo roko mu je pokrižala obraz in se poslovila od njega... France je mimogrede obiskal svoje prijatelje, župnika Matijo, kurata Jožeta in vikarja Lojzeta. Jožeta je našel pri Matiji; nato so šli k Lojzetu. Ko so sedli za mizo, je potegnil Jože karte iz levega žepa. V desnem je nosil brevir. Lojze je rekel: „Pri meni bom0 igrali z mojimi listi.“ Igrali so in Lojze jih je obral. „Na povračilo,“ sta menila Matija in Jože, ko so vstali od mize. Bilo je dvanajsta ponoči. Remember!... * Poznik je šel po beli gorski cesti ob lažeh visoko nad dolinami. Sončen, jesenski popoldan je bij skoraj pole- ten, samo manj vroč, manj svetel. Zato je bil0 bogastvo barev večje in milejša meja med senco in soncem. Prav ‘kakor že nekoč poleti si je zvil geometer cigareto. Prav kakor tedaj je za-ukal odnekod fantiček in Poznik je odzdravil, glasno, iz polnih pljuč. V rebri med korenjem ste se dvignili Re-■brnikovi hčerki, vesela Tončka in žalostna Matilda. Poznik pa še ni mogel pozdraviti, k0 mu je stopila izza ovinka Helena naproti. Iznenajeno in veselo se ji je približal in ji poljubil ročico. „K©san ¡si bil,“ se je smehljala. „Nestrpna si bila,“ je odgovoril. Obesila se mu je za roko. Obrnil se je z njo v reber in rekel: „Kaj na srček, ali ti še kaj nagaja, Tildek?“ „Še,“ je odvrnila deklica in ni dvignila glave. „Pazi se,“ je rekel. Helena ga je povlekla za seboj. „Vsa dekleta tikaš,“ je očitala. Nasmejal ¡se je: „Še si mi ljubo-, ljubo.sumna.“ ,/Tiho bodi,“ je vzkliknila deklica in mu zaprla usta z roko. Pri Rebrni-ku sta jima stopila naproti učitelj Sivec in Slavica... V tiho zarjo so šli po vijugasti cesti. France in Helena zadaj, učitelj in Slavica spredaj. Od Rebrnikovih je gledala Matilda za njimi in tiščala roko na prsi. Ko odhajajočih ni več videla, je globoko vzdihnila in bolno zašepetala: „V ‘samostan pojdem in bom umrla.“ —