SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO)XXII. (16) Nc. (štev.) 8
ESLOVEBSTA. libre
BUENOS AIRES 21. februarja 1963
SnrjetsIs« Is©«!« *®» , in priznanj a Titu
Po izgonu Titove Jugoslavije iz ko-rainforma leta 1948 s0 se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zelo spreminjali. Spočetka so bili napeti ^in polni medsebojnih očitkov ter obtožb, pozneje, po' nastopu Hruščeva, so se zboljšali, pa spet pioslabša.li, dokler m prišlo do lanskega pomirjenja, ki je dobilo vidno obliko v obisku sovjetskega predsednika Brežnjeva v Jugoslaviji in Titovega v Sovjetski zvezi.
Za sedanje odnose med obema komunističnima. državama, ki ju vodita tako ambiciozna moža, kot sta Hruščev in Tito, od katerih vsak smatra, da mu je določena izpolnitev posebnega poslanstva v razvoju svetovnega komunizma, pa poznavalci jugoslovanskega in sovjetskega komunizma pravijo, da nikdar niso bili tako dobri, tako prisrčni, kot so danes.
Sam0 nekaj primerov za to.
Titu so ob decembrskem, obisku v Sovjetski zvezi pripravili tako slovesen sprejem, kakršnega ni bil deležen še nobeden drug komunistični veljak. Izkazovali s0 mu tak0. pozornost, da je bilo vsemu svetu očito, da Moskva Tita postavlja na mnogo višjo stopnjo v lestvici svetovne komunistične hierarhije kot vse ostale voditelje komunizma po raznih državah sveta. Tako velik»' priznanje je dobilo delo, ki ,ga Tito z iz‘ datn0 ¡ameriško dolarsko1 pomočjo1 na svoj način, opravlja ne samo za utrditev komunizma v Jugoslaviji, ampak tudi za njegovo še uspešnejše razširjanje v svetu.
Kakor hitro sta se Hruščev in Tito znova pobratila in se dogovorila fca nadalnje delo, so se dvignili kitajski komunisti. Začeli s» s silovitimi napadi na jugoslovanski komunizem in osebnimi izpadi na Tita samega. Vodjteljem komunizma v Jugoslaviji očitajo izdajstvo leninistične-marksistične ideje in komunističnega sisttma. Pravijo, da so iplačanci t ameriških imperialistov, ki morajo razbijati enotnost komunističnega sveta, v lastni državi da pa zatirajo delavski stan in ustvarjajo nov buržoazni razred in podobno. Ti napadi so bili siloviti zato, da je bilo vsemu svetu povedano, da preko. Beograda lete tudi na Moskvo. Kajti kitajski komunisti s0 istočasno udarjali tudi po Hruščevu, ko so» zavračali Titovo prizadevanje za „mirno koeksistenco“ med komunističnimi in ¡nekomunističnimi ■državami.
Vsi ti kitajski izbruhi sovraštva proti Titu in „njegovemu socializmu“ niso mogli omajati prijateljstva med Moskvo in Beogradom. To Je Hruščev pred Vsem .svetom, potrdil na zadr.jem kongresu vzhodno nemške komunistične stranke januarja meseca v Vzhodnem Berlinu. Na ta kongres ,so bili povabljeni zastopniki 90 komunističnih strank iz raznih držav sveta. Prvič po letu 1948 so bili povabljeni na kongres tudi predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije. To ni mala stvar v komunističnem svetu, posebno, če je kongres tako važne komunistične stranke, kot je vzhodno nemška, na katerega je prišel sam nosilec .svetovnega komunizma Hruščev. Spričo tega dejstva so kitajski komunisti poslali na kongres svojega bivšega veleposlanika v Beogradu Wu Siu Chuau-a, da bi kot poznavalec razmer v komunistični Jugoslaviji pred komunističnim svetom znova obtožil Tita in dosegel obsodbo njegovega „socializma“.
Dogodki, ki so se odigravali ob kitajskem komunističnem napadu .na komunistično Jugoslavijo, so znani. Predsednik kongresa Paul Werner je izpade kitajskega delegata na Jugoslavijo javno na kongresu zavrnil in jih obsodil ter z največjo odločnostjo vzel v zaščito „drage goste1 iz Jugoslavije“. Celo tako daleč je gel, da ni pustil vnesti v stenografske zapiske najhujših kitajskih izpadov. Med govorom, v katerem, je kitajski delegat obtoževal Tita in njegov način graditve socializma-ko. munizma, je pa bito v dvorani tako vpitje, da komunistični delegati dostikrat Kitajca sploh .slišati niso mogli.
Ker se m.ed komunisti nič „spontano“ ne dogaja, ampak je vse vnaprej preračunano in določeno, je bilo tudi vnaprej določeno, da bodo voditelji komunizma iz vseh držav po svetu z vso odločnostjo branili Tita in njegovo komunistično Jugoslavijo pred kitajskimi
t®Ik©wM arnest 5®saw<e»®f§sf
V	minulem, tednu so se duhovi v SETu in v Angliji že toliko pomirili, da so se začeli kazati prvi znaki na-daljnega razvoja odnosov med S E Toru in Anglijo na eni strani in SETom ter ZDA r,a drugi strani.
Vrhovno vodstv0 SETa je po francoskem vetu Angliji pod predsedstvom prof. Hallsteina napovedalo dvodnevni ¡sestanek šestih delegacij v Bruslju za prve dni tega tedna. Na sestanku nameravajo razpravljati o dolgoročnih posledicah francoskega vetiranja Anglije. Na splošno strokovnjaki že sedaj ugotavljajo, da Anglija ne b0 mogla vstopiti v ¡SET, ne da bi v vseh točkah pristala na ustanovni dogovor te organizacije, se pravi, brez. privilegijev zase in za članice njenega Commonwealtha, za kar se je potegovala na dolgotrajnih bruseljskih konferencah.
V	Londonu so imeli na zahtevo, laburistične opozicije dvodnevno debato o Macmillanovem neuspehu v Bruslju, toda je na glasovanju o zaupnici vlada dobila večino s 333 proti 227 glasovom. Tako si je Macmillan začasnQ znova utrdil položaj, čeprav je zavladalo splošno mnenje, da bo. moral prej ali slej i-azpisati nove volitve, ker je v zadnjih ro.esecih prestiž njegove vlade zaradi ponavljajočih se neuspehov, zunanje in notranjepolitičnih, padel tako nizko, da ga n,e bo več mogel dvigniti na primerno višino. Napovedujejo, da bodo imeli laburisti ugodno, priliko znova priti na oblast pod svojim novim vodjem 47-letnim Hanoldom Wil-sonom. Ta pa je v svoji zunanjiepoli-tični liniji močno nasproten včlainjenju Anglije v SET in se zavzema za odpravo atomskega orožja z angleškega otoka. Z njegovo zmago bo, tako napovedujejo, Anglija prizadejala še težke ure Zahodni Evropi in ZDA, koristila pa Moskvi.
DE GAULLE BI MORAL SPET UMRETI
De Ganile v Franciji na splošno ni naletel na veliko nasprotovanje svoji politiki do Anglije. Vse bi se pomirilo, kakor je De Gaulle predvideval, če se ne bi zopet našla skupina njegovih osebnih nasprotnikov, ki so koncem preteklega tedna pripravljali nanj nov atentat. Ustreliti so ga nameravali s puško z daljnogledom, ko bi prišel predavat v vojaško šoto v Parizu. Policija je zaroto pravočasno odkrila ter zarotnike, razen enega, tudi že polovila. De Gaulle je 0b ¡napovedani uri prišej v vojašnico, kakor da se ne bi nič zgodilo. V poskus atentata je zapletenih 5 oseb: dva častnika, dve ženi ir. Angležinja, ki je v zavodu poučevala angleščino. Glavna zarotnika sta bila topniški kapetan Poinard in grofica Paule Rousselet. Na zaslišanju sta
izjavila, da sta hotela generala De. Gau-lla ubiti, ker da je „'narodni sovražnik štev. 1“. Je to že četrti poskus atentata na De Gaulla v zadnjih 17 mesecih.
ZDA SE NE UMAKNEJO IZ EVROPE
Kennedy se na svoji zadnji ¡tiskovni konferenci ni mogel izogniti vprašanju nadaljnih odnosov ZDA s Francijo kot tako in z vso Zahodno Evropo. V svojih izjavah Je poudaril, da ZDA ne bodo umaknile svojih vojaških oddelkov iz Zahodne Evrope, „razen, če za to ne bodo naprošene“. De Gaulle je že pred tem objavil, da se' Francija strinja z bivanjem ameriških čet v Zahodni Evropi. Nadalje je Kennedy objavil, da ZDA nimajo nobenega načrta 0 kakšnem nastopu proti De Gaullu zaradi njegovega vetiranja ‘Anglije in njegovega odklonilnega stališča do izključne ameriške kontrole nad atomskim orožjem. Nasprotno je Kennedy dejal, da če ZDA ne bodo imeie več odgovornosti za odločilni ukaz o uporabi atomske bombe, bo pač morala to imeti druga država, bodisi Anglija, bodisi Francija. Toda jasno je, je m.enil Kennedy, da b° nekdo moral biti odgovoren za to. Na vprašanje o padanju ameriškega prestiža pa je Kennedy neodločeno odgovoril: „Morali bomo čakati. Bolje bomo vedeli za to v prihodnjih dveh letih.“
TEKMA
Med SETom /in Anglijo z njenim blokom sedmih držav (te so se pod vodstvom; Anglije povezale v gospodarski blok, da bi uničile SET takoj ob njegovem nastanka pred osmimi leti; imenujejo se European Free Trade Association — Evropska zveza za svo-. bodnoi trgovino — EFTA) se je tako začelo novo tekmovanje, kateri od obeh blokov bo gospodarsko nadvladal. Anglija je že imela sestanek z ostalimi šestimi članicami v Ženevi ter so sklenili, da se zaenkrat ne bodo poskušali povezati s SETom. Prav tako. so sklenili, da'bodo že hašlednjlTr dveh TetllT med seboj odpravili vse carinske meje in tako prehiteli. SET, ki si je določil rok za ta korak, do leta 1967. Izmed članic EFTA je bila same Avstrija, ki je objavila, da se bo morala kmalu odločiti za izstop iz tega bloka in se včlaniti v SET, ker po svojem gospodarstvu in zemljepisnem položaju spada tja.
V .SETu pa Se Je začela zlasti Zahodna Nemčija potegovati za čim. bolj neovirano gospodarsko politiko tega bloka do Anglije in njenih sedmih sopotnikov ter do ZDA, tako da se bo polagoma EFTA morala preliti in končno zliti v trdno, enoto s ¡SETom. Takrat bo morda Anglija že dovolj zrela za včlanjehje v SET.
to zgodilo na kongre.su, na katerem je bil sam Hruščev, je to dejstvo v komunističnem svetu še pomembnejše, izpadi. To se je zgodilo. In ker se je
Najnovejšo pohvalo in priznanje je pa dobil Tito prejšnji teden naravnost iz Moskve od glasila komunistične partije „Pravda“. Pisec uvodnika „Za marksistično in leninistično edinstvo in ■zvezo .socialističnih držav“ v njem zatrjuje, da. se Jugoslavija vedno bolj naslanja na socialistične države. Veliko zadev, ki jih je kom.unistična internacionala smatrala za zmotna in za zgraditev jugoslovanskega komunizma škodljiva, da so med tem Jugoslovani že uredili na notranje in zunanjepolitičnem področju.
„Ni prav zatrjevati, kakor to1 delajo nekateri komunisti, da jugoslovanski voditelji nikdar ni,s0 videli napak,“ pravi dalje ,yPravda“. Da bi pojasnil to svojo trditev uvodničar „Pravde“ podrobne navaja razvoj dogodkov, ki so se odigravali v Jugoslaviji in navaja zadnje Titove ter Rankovieeve izjave, kakor tudi objave Zveze komunistov Jugoslavije v letu 1962 in 1963, v katerih priznavajo, „da so se dogajale napake in zmote, ki so 'jih kritizirali in odstranili“. Kot primer navaja Titovo izjavo 6. maja 1962 v Splitu. Razen tega 3e Tito ob koncu leta 1962 v Železniku potrdil, da njegova država zasleduje iste cilje, kakor ostale socialistične države, „v prvi vrsti graditev socializma, kateremu 'bo potem sledil komunizem“. „Pravda“ nato še posebno poudarja, da je Tito svoje stališče gle-
de „posebne jugoslovanske poti v socializem“ pojasnil, ko je dejal: „Ne ozirajmo ¡s® na glasove, ki jih dostikrat čujemo od vseh strani, češ, da imamo mi poseben socializem z narodnimi zastopniki, socializem, ¡ki je lahko dostopen in privlačen celo za nesocialistične države. Mi takih izrazov simpatij r.,e potrebujemo, kajti to, kar mi hočemo doseči je socialistična družba in odnosi, ki ®o v skledu s socialističnimi državami“.
„Pravda“ zatem nadaljuje in zaključuje svoja izvajanja v obrambo Tita in njegovega „socializma“ takole: „Če temu dodamo še to, da se je vloga partije v državi in upravi v Jugoslaviji pojačala, kakor tudi gospodarsko načrtovanje in da z zunanjepolitičnega stališča Jugoslavija in Sovjetska zveza zavzemata enako ali zel0 podobno zadržanje; -miroljubna 'koeksistenca, razorožitev, vzhodnonemški problem,, je jasno, da mora vse t0 voditi k poja-čanju socialističnih položajev v državi in k približevanju Jugoslavije k drugim socialističnim državam“.
Komunistični blok, ki ga vodi Sovjetska zveza, je ¡na kongresu v Vzhodnem Berlinu z vso silo branil Tita in jugoslovanski komunizem. Hruščev, vodja komunističnega bloka, se je osebno izpostavil v obrambo Tita in njegovega komunizma. „Pravda“, glasilo sovjetske komunistične .stranke je Titu in njegovemu komunizmu napisala pravi slavospev.
Ali ne bi mogla vsa ta dejstva odpreti oči zadnjemu dvomljivcu?
Venezuela se bije ’
«a
Æ
¿Sl
Castrov režim, ki za ameriško celino predstavlja - sovjetsko postojanko za širjenje komunizma zlasti po latinski Ameriki, se je po nalogu iz Moskve v zadnjih tednih zlasti zagrizel v teroristične akcije in sabotažo proti Betan-courtovi venezuelski vladi ter hoče z vso silo spremeniti to' petroleja bogato državo v nov sovjetski satelit na ameriški celini.
Da bi vzbudili noVo pozornost na(se, .s0 venezuelski komunisti na pobudo s Kube kot morski razbojniki zavzeli venezuelsko ladjo Anzoaiegui ter se več dni izmikali ameriškim in venezuelskim patrolnim čolnom in letalom. Končno so jih odkrili blizu brazilske obale severovzhodno od pristanišča Belem. Razbojniki so zaprosili brazilsko vlado za politično zaščito in jo dobili. Z ladje so po radiu javljali, da so hoteli samo opozoriti svetovno javnost nase in proti Betancourtu.
Opazovalci ugotavljajo, da to pomorsko komunistično razbojništvo predstavlja brezupn0 castrovsko komunistično kampanjo za preprečitev splošnih volitev, ki ¡s» v Venezueli napovedane proti koncu letošnjega leta in da bi izrušili Venezuelo v revolucionarni kaos.
Napad na ladjo se je zgodil istočasno z novim izbruhom terorja v Caracasu, da bi verjetno komunisti ustvarili vtis, da se je začela splošna revp-
lucija proti Betancourtu in da bo Venezuela kmalu postala druga Kuba.
Za temi dejanji stoji venezuelska OF, ki se imenuje Frente Armado de Liberación ¡Nacional. Ta rdeča organizacija je oborožila komuniste v venezuelskih gozdovih z orožjem, ki v glavnem prihaja ¡s Castrove Kube.
Venezuelska vlada je pred kratkim odkrila načrt te organizacije, po katerem, So nameravali pobiti vladne ministre in veliko število drugega prebivalstva in izvesti velike sabotaže na petrolejskih poljih, ki sto steber venezuelskega gospodarstva. Prav tako so poskušali preprečiti Betancourtu odhod v ZDA na konferenco s Kennedyjem.
Opazovalci nadalje ugotavljajo, da ¡so komunisti pospešili ¡s,Voj teror tudi zaradi letošnjih jesenskih volitev, če bo Betancourt do takrat zdržal, bo prvi predsednik v venezuelski zgodovini, ki je ostal na svojem položaju vso svojo predsedniško dobo. Sedaj se odigrava zadnje dejanje drame: ali bo Betancourt zdržal ali ne ? Castrovski komunisti, ki so dobili toliko udarcev od Betancourta v zadnjih dveh letih, bo, kakor kaže, pripravljeni na bitko za eno najbogatejših južnoameriških držav. V januarju je FALN izdala revolucionarni letaik, v katerem, trdi, da je „oborožena borba, glavna oblika borbe“. V letošnjem letu da je glavna naloga I' AIjN uničiti sedando vlado in vzpostaviti „ljudsko demokratski režim“.
1 Z
T E D N
New York je že 10 tednov brez listov, ker stavka časnikarjev in .grafikov traja, še naprej. Sodijo, da je stavka doslej že povzročila okoli 200 milijonov dolarjev škode. Sam,o lastniki li-istov iso utrpeli škode 88,500.000 dolarjev.
Državni podtajnik za narodno obrambo ZDA.Gilpatric s;e je vrnil iz Ev-
Tope,'kjer je imel* iazgtmryg..v Parizu
z vojaškimi poveljniki zahodnodemo-krateke obrambne ¡skupnosti, v Bonnu s kanclerjem dr. Adenauerjem, v Rimu pa s predsednikom italijanske vlade Fanfanijem. Po vrnitvi v Washington je izjavil, da bo zahodnoevropska obrambna ¡skupnost od 1. aprila naprej razpolagala tudi g tremi podmornicami oboroženimi z atomskimi raketami, Polaris. Ameriške podmornice z atomskimi raketami bodo križarile v Sredozemskem morju.
Harold Wilson je novi predsednik britanske laboristične ¡stranke. Je 47 let ■stari profesor ekonomskih in političnih ved ten je bil doslej v stranki zunanji minister vzporedne opozicionalne vlade. Za predsednika stranke je bil izvoljen s 144 glasovi proti 103 glasovom, ki jih je dobil njegov protikandidat Jorge Brown. Wilson je doslej najmlajši predsednik britanske laboristične stranke, kajti sed. lord Atlee je bil star 52 let, ko je bil izvoljen za predsednika, umrli Gaitskel] pa 49 let. Po izvolitvi je Wilson izjavil, da bo s svojo politično delavnostjo' na novem položaju zasledoval tri cilje; 1. Ohranitev enotnosti stranke, ki jo je prevzel od umrlega Gaitskella, 2. nadaljevanje zmerne politike pok. Gaitskella in 3. voditi stranko tako, da bo pri prihodnjih volitvah zmagala.
Izjavil je tudi, da bo najprej obiskal ZDA, nato pa tudi Sovjetsko zvezo. Amerikancem bo povedal, da je odtočen zagovornik ohranitve zahodnoevropske obrambne skupnosti, opozoril jih pa tudi na napake, ki jih v svoji politiki delajo.
V	Angliji sodijo, da bo Wilson novi predsednik angleške vlade, kajti splošno je prepričanje, da bodo pri prihodnjih volitvah, ki bodo najkasneje v jeseni prihodnje leto1, zmagali laboristi.
V	Zahodnem Berlinu so imeli v nedeljo volitve župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil ponovno izvoljen še z večjo večino dosedanji župan Willy Brandt, katerega nemški socialisti postavljajo bot svojega kandidata za predsednika zvezne vlade. Pri volitvah sb socialisti dobili 961.943 glasov (61,9%)„ krščanski demokrati 448.389 (28,9%), svobodni liberalci 123.318 (7,9%) i» ¡komunisti 20 tisoč 887 (1,3%). Socialisti so dobili 80 ppislamcev odn. občinskih svetovavcev,
krščanski demokrati 39 in svobodni liberalci 10. Komunisti so ostali sploh brez zastopstva, ker niso dosegli zahtevanih ¡5% glasov. Pri volitvah so precej nazadovali tudi kršč. demokrati.
Vodja italijanske socialdemokratske .stranke Giuseppe Saragat je bil tri dni na obisku v ZDA. Med drugim je imej s predsednikom Kennedyjem 70-minutni razgovor, v katerem mu jo pojasnil vse motranje in zunanjepolitične probleme seadanje Italije s stališča te italijanske politične skupine.
Predsednik italijanske republike Se-gjiii je razpustil parlament ter razpisal splošne volitve za 28. april. Voliv-na borba se je začela že pred razpisom volitev. Sodijo, da bo najbolj ostra in žilava v vseh povojnih letih Italije. Komunisti so začeli splošen napad na vlado z obtožbo, češ, da je Faafanijeva vlada pristala Amerikancem, da bodo imeli v eni od italijanskih luk ¡svojo bazo ameriške podmornice z atomskimi raketami Polaris. Predsednik vlade Fanfani je odločno zanikal komunistične trditve z zagotovilom, da doslej med Italijo in ZDA zadevnih razgovorov sploh še ni bilo.
Na kongresu madžarske komunistične stranke so delegati napadali zadržanje kitajske komunistične stranke zaradi njenih očitkov Hruščevu zaradi njegovega zadržanja v kubanski krizi. Za predsednika stranke je bil znova izvoljen Janoš Kadar, ki je zatrjeval, da je „mirovna politika Hruščeva in bloka soc- držav“ dosegla popolno zmago v zadnji kubanski krizi.
V Iraku kažejo zadnji dogodki, da se je revolucionarna vlada polkovnika Abdela Salama Arefa utrdila na oblasti. V zadnjih ¡dneh je vlada zadušila še zadnja komunistična gnezda v Bagdadu in notranjosti države, po justifi-kaciji nosivca prejšnjega režima generala Abdel Karima ’ Kassema je dala ustreliti še štiri njegove funkcionarje. Proti skupini funkcionarjev prejšnjega režima, v državi pa napoveduje proces. Državni minister Hazim Jawad je zanikal poročila v listih, da ja moralo že 1500 sovjetskih vojaških in civilnih strokovnjakov, ki so bili v Iraku, zapustiti državo. Po njegovi izjavi bo vlada spoštovala vse zunanjepolitične obveze, ker hoče kot zagovornica „pozitivne nevtralnosti“ hiti z vsemi državami v dobrih odnošajih.
Med Sirijo in Izraelom so se v zadnjem času zaradi obmejnih nesoglasij odnosi zaostrili ter s° Sirijci začeli pošiljati na mejo večje kontingente vojske. Izraelci so jim zagrozili, da ¡bo sleherni napad na kako izraelsko vas pomenil napad na Tel Aviv ter da bodo takoj primerno odgovorili.
Stran 2
SVO BODI A SLOVENIJA
Buenos Aires, 21. 2. 1963 - No. 8
Kov» upravna razdelitev Slovenije
idr. Joža Vilfan in Mitja Ribičič. Dr..
JPíet* €niorgio
V pražnje prebarvanem in pobeljenem Planinskem stanu so zvonko doneli stavki Tončkove „Hessove lestve“. Recitiral je pisatelj 'Stanko Kociper. V neugnani, romantični besedi upodobljeni doživljaji z valentinske ekspedicije so se vsipali pred zbrane odbornike, člane in goste Slovenskega planinskega društva. S stene nas je spremljal smehljaj njega, ki je te besede zapisal in ki nas je pred devetimi leti, 17. 1. 1954, zapustil v ledenem plazu na gori Paine.
Prav ob tisti uri, ko smo v Barilo. čah zborovali v Tončkov spomin, sta . se o-b robu kontinentalnega ledu dva fanta pripravljala na svoj drugi bivak "v ledeni steni Pier Giorgia. Sedemnajstega januarja leta 1963 ob sedmih zve-■ čer sta dosegla najvišjo točko v dolgem grebenu, ki pomeni vrh gore. že v naprej sta vedela, da v pičlih urah dnevne luči ne bosta mogla sestopiti in da je drugi bivak neizbežen. Na srečo je bila gora usmiljena in prislovično patagonsko slabo vreme jima je tudi to noč prizaneslo. Privezana na kline v Steni, brez spalne vreče, sta preživela dolge nočne ure, budila sta drug drugega in se gibala, da jima prsti ne bi zmrznili. Dne 18. januarja opoldne sta brata Péter in Jure Skvarča dobesedno popadala v svoje spalne vreče v šotoru na zgornjem, ledeniku ter spala in spala dva dni in dve noči. Zbudila sta se samo za jed, ki jima jo je pripravljal gorniški tovariš Eduardo Monelos. Medtem pa je neurje že sipalo novi sneg na slovensko zastavico, ki sta jo fanta pustila v skalah vrha in vihar je tulil okrog špic Pier Giorgia, Pollona in Fitz Roya.
- Tridnevni napori v poledeneli ,steni so zaključili dolgo obleganje gore, ki je že leta izzivala argentinske plezav-ce. Svoje italijansko ime je dobila seveda od raziskavavca De Agostinija, s katerim smi» .se kregali zaradi Paisa. Salezijanec se je povzpel na planoto kontinentalnega ledu po dolini Električne reke (Río Eléctrico) in na jugu je uzrl nepristopne stene brezimne granitne gore, ki jo je p0 svoji navadi hitro krstil in sicer ;z imenom nekega svojega učenca. Leta 1952 so argentinski plezavci prav s te strani prvič dospeli do podnožij vrtoglavih, navpičnih plati. Watzl, Cazaux, Pillet, Guthman in Stegman —- imena v gorniških krogih dovolj poznana — so brž spoznali, da je s severa Pier Giorgio nedostopen in lotili so se primernejših in hvaležnejših ciljev.
V poletju 1959/60 je vodil Juan José Quintas prvi poskus z južne strani. Prav isti andinist se je vmil nasled-. nje poletje (1960/61) iz novimi sodelavci. Bariločan Carlos Bottazzi je dosegel južno steno in ugotovil možne smeri, a odprava se težkega problema ni lotila, ker jQ je slabo vreme izčrpalo že v nastopanju po ledeniku. Naslednje poletje (1961/62) so prišli buenosaire-ški in tucumanski plezavci. Skupina, ki ji je načeloval Jorge Insúa, je opremila prvi del stene, a je odnehala, ker so plezavci ozebli v noge. Letos je po-
Komunistični oblastniki doma ne pridejo ven iz neprestanega poskušanja na gospodarskem in upravno političnem področju. Neprestano izdajajo nove odredbe, spreminjajo in dopolnu-jejo stare in samo povečujejo, zm.edo, ker dostikrat funkcionarji sami več ne poznajo- veljavnih zakonskih predpisov.
V upravno-politčni razdelitvi države so -tudi že napravili vrsto sprememb. Do konca leta 1962 so imeli Slovenijo razdeljeno ra 8 okrajev. Sedeži teh so bili: Ljubljana, Nov0 mesto, Celje, Maribor, Murska Sobota, Kranj, Nova Gorica in Koper. Decembra meseca je pa Izvršni svet LRS izdelal zakonski osnutek, s katerim -je Slovenijo admini-strativrso-politično razdelil samo v štiri okraje. Ti so: Ljubljana, Celje Maribor in Koper. Pod okraj Koper spada vse področje prejšnjega novogoriškega okraja. iSe pravi vsa jugoslovanska Primorska do Predela, Ljubljanski okraj obsega skoro vso prejšnjo Kranjsko, pod Celje spada področje -Spodnje Štajerske im del biv. novomeškega okraja, po d Maribor pa ostali del slov. štajerske ia Prekmurje.
Komunistični oblastniki o zakonskem osnutku niso dali dosti razpravljati niti svojim poslancem ter so ga z vso (naglico sprejeli v odboru za organizacijo oblasti in v parlamentu. V odboru za organizacijo oblasti sta ga branila podpredsednik Izvršnega sveta LRS
Še o „justicializmu“ in „peronizmu“
Zadnja izjava drž. tajnika za vojsko o razliki, ki jo dela vojska med justi-cializmom in peronizmom, je še vedno predmet razpravljanja v tisku in izjav, ki jih daje:® predstavniki posameznih političnih strank.
Listi kot „La Prensa“, „El Mundo“ in drugi se bavijo a tem vprašanjem in zavzemajo do njega stališče. Pri „Pre-n. si“ je povsem odklonilno. Pravi, da med justicializmom in peronizmom ni razlike. Tudi El Mundo pravi, da je to vprašanje še polno neznank, pozdravlja pa prizadevanja vlade za pomirje-nje. Za zakon o političnih strankah pravi, da ima. samo ta namen, da bi biv, peronistom omogočil, da bi se
leg skupine, ki so ji pripadali brata Skvarča in Monelos krenila pod goro še odprava, ki jo je vodil Ce-sarino Fava.
Pier Giorgio (po Puentesovi triangulaciji 2.565 metrov, preje se je navadno računalo da ima gora 2.900 metrov), je tretji vrh na področju kontinentalnega ledu, na katerega so stopili slovenski plezavci. Prvi je bil San Valentin (4.058 m) (D. Bertoncelj in T. Pangerc 1952), drugi Balmaceda (2.060 metrov) (I. Amšek, L 1957). Najbolj obiskana je bila seveda gora Paine, ki pa nam svojega vrha ni provoščila.
V. Arko
Vilfan je med drugim navajal, „da je Izvršni svet, ko je pripravljal predlog -zakona, imel pred očmi predvsem aktualne in pereče gospodarske naloge, ki 'terjajo nenehno aktivnost vseh organov na vseh stopnjah, če bi pred združevanjem okrajev šli na daljše pripravljalne procese,, bi to nedvomno v precejšnji meri demoraliziralo aparat na okrajih in tudi v nekaterih občinah, kar bi lahko imelo zelo škodljive posledice v gospodarstvu.“
Z gornjimi argumenti je dr. Vilfan povsem jasno povedal, da sedanji komunistični oblastniki doma vladajo brez ljudstva. Z diktatom, ki' ga morajo izglasovati komunističnemu vladnemu sistemu poslušni poslanci. Zato tudi poudarek v njegovem utemeljevanju naglice-, s katero so- sprejeli omenjeni zakonski osnutek v odboru za organizacijo oblasti 13. decembra, v parlamentu. pa 17. decembra, da se niso- odločili „za daljše pripravljalne procese“, ker vedo, da jih ljudstvo ne bi odobrilo. Zato tega vprašanja tudi niso dali v razpravo- tkzv. „zborom volivcev“.
Komunistične oblastnike prav nič ni moti dejstvo, da bo nova političrao-upravna razdelitev .Slovenije ljudem nakopala samo nove izdatke in izgubo dragocenega časa. Saj bo npr. človek, ki živi v Bovcu zamudil kar tri dni, če bo moral po opravkih na okraj v Koper.	.
nega šefa. Toda t» je po izjavi admi-| rala Roj asa utopija, ker justicializ-em | temelji na mitu, ki ga je ustvaril biv-1 ši diktator,, in izkorišča zmešane duhove, noče jim pa pojasniti tega nečastnega dela pobeglega diktatorja. Po Rojasovem m.nenju je ravno to tista delavnost, ki ovira, da bi se zapeljana in vplivom, podvržena množica mogla usmeriti v demokracijo.
O tem, vprašanju s® je izjavil tudi vpo-kojeni polkovnik Reimundes, še vedn0. vplivna osebnost med argentinskim vojaškim svetom. On zatrjuje, da je peronizem enak justicializmu. Pero-nizem in justicializem priznavata .samo-enega šefa in po njegovem mnenju ni peronizma in justieializma brez Perona.
Delo za obnovo peronističnega režima prepovedano
Vlada je prejšnji teden izdala dekret, s katerim je ¡spremenila v dekret-zakon zakonsko določilo,, ki ga je i-zda-lala leta 1956 vlada osvobodilne revolucije o prepovedi nošenja znakov biv. peronistične stranke, uporabljanja načina peronistične propagande ter sploh vsakega delovaja,. ki bi zasledovalo obnovo leta 1955 zrušenega peronistične-ga režima. Za prestopke so določene stroge kazni.
Gornji zakonski dekret so poleg predsednika dr. Cuida podpisali še min. za narodno obrambo d'r. Astigue-ta, min. za notr. zadeve dr. Rudolf Martinez, drž. tajnik za vojsko gen. Rattenbach, za mornarico, viceadmiral GarziOni, in za letalstvo brigadir McLoughlin.
Priznavanje strank
Sodnik za volilne zadeve v Buenos Airesu je doslej priznal že več strank, ki so se na novo organizirale po določilih novega zakona o političnih strankah. Doslej je potrdil naslednje stranke ter jim dovolil delovanje na vsem državnem področju: Unión popular — ljudska zveza, Demokratsko konservativno ljudsko stranko, Federacijo sredinskih -strank, Krščansko demokratsko stranko in Progresivno demokratsko stranko. „Unión popular“ je neo-peronistična stranka ter je proti njeni odobritvi vložil priziv državni tožilec, ki zatrjuje, -da je to sam0 prikrita pe-ronistična stranka, ki je pa v Argentini prepovedana.
Tudi ing. Alsogaray ustanavlja fronto
Prejšnji minister za gospodarstvo ing. Alsogaray je v mestu Leones v prov. Córdoba v javnem predavanju napovedal, da bo v kratkem ustanovil narodno delovno fronto, v kateri bodo zastopani delodajalci, delavci, zadrugarji in sindikalisti. Nujnost ustanovitve narodne delavne fronte da nerekuje dejstvo, da v predvolilnem boju politične stranke iščejo samo volilce,' nobena pa ne pove, kako misli reševati in rešiti gospodarsko krizo, po-d katero ječi država. Alsogaraj je zatrjeval, da
SMRT ARGENT. ŠKOFA ANUNCIADA SERAFINIJA
V španskem mestu Vigo je umrl v ponedeljek 18. t. m. -zadet od kapi škof škofije Mercedes v prov. Buenos Aires msgr. Anunciado Serafini.
Slovenske izseljence v Argentini je dobro poznal, ker jih je vsako let° sprejemal, pozdravljal in navduševal za njihove verske in narodne ideale ob vsakoletnem romanju v argentinsko narodno svetišče k Lujanski Materi božji.
Pogreb umrlega žkofa je bil v sredo. Njegovo truplo so prenesli na angleško ladjo, ki je na poti v Argentino.
bo njegova narodna delavna fronta iz-! delala minimalni delovni gospodarski program, ki bo nato vključen v program kake politične stranke. Lahko se pa zgodi, da se na tem, programu ustanovi tudi nova politična stranka. Ni pa to glavni namen Alsogarayeve fronte. Ing. Alsogaray zatrjuje, da hoče samo javno- mnenje zainteresirati za težke gospodarske razmere, da bi na ta način prisilil stranke, da bi se s temi problemi morale baviti tudi one.
Gen. Ongania potuje v ZDA
Vrhovni poveljnik argentinske vojske gen. -Ongania bo prihodnje dni odpotoval na 16 dnevni prijateljski obisk v ZDA, kjer bo imel v Pentagonu razgovore z ameriškimi vojaškimi osebnostmi. O vsebini, teh razgovorov ne b0 izdano nobeno poročilo. Kljub temu je pa ameriški list „Washington Post“ že 26. januarja napovedal, da bo predmet razgovorov v Pentagonu ustanovitev pose-bnega latinsko-ameriškega armadnega zbora, ki bi bil izve-žban za gverilsko vojskovanje in -bi ga bilo mogoče vsak čas mobilizirati skupn0 z ameriškimi oboroženimi silami, da bi nastopil takoj v akcijo, kjer bi bilo ■treba braniti svobodo in demokracijo pred napadom komunistov. Nekateri vedo tudi povedati, da bo general Ongania imel v ZDA z ameriškimi vojaškimi in ¡vladnimi osebnostmi razgovore za sklenitev posebne obrambne pogodbe med Argentino in ZDA.
Te dni je imel general Ongania v vrhovnem poveljstvu, argent, vojske posvete z raznimi generali. Na vse vojaške -enote v Idržavi je poslal tudi radiogram., v katerem jih -opozarja da je znano- povelje 150 v polni veljavi, zlasti kar se tiče prepovedi slehernega -delovanja za obnovo biv. peronističnega režima.
ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
za leto 1963 stare samo 450 pesov.
Pri naročilu po pošti priložite še 30 pesov za p-oštnino, priporočnino in ovojnino.
v
Iz življenja in dogajanja v Argentini
j vključili v demokratično politično življenje v državi, s© politično organizirali tako, kot je po zakonu določeno, opustili pa sleherno- misel na obnovo leta 1955 zrušenga režima. Jasno morajo vedeti, da vrnitve nazaj n“ more biti. Za vlado pravi, da se bo glede justieializma morala še točneje izjaviti.
O udeležbi justiciaiistov pri prihodnjih volitvah je dal izjavo tudi podpredsednik biv. revolucionarne, vlade admiral Rojas, Dejal je, da bi bilo mogoče justicialiste pustiti na volitve samo tedaj, če bi bili oz-ganizirani kot politična stranka po določilih ustave, delali na zboljšanju socialnega položaja ljudi in obsodili jasno diktaturo, ki je -bila zrušena 16. septembra 1955 in nje-
NOV VAL MRAZA NAD EVROPO
Nad Evropo se je te dni razlil nov val ledenega -mraza. Skoro po vseh državah je močno snežilo. Snega je padi» toliko, da je bil ponekod -ustavljen ves železniški in cestni promet.
V Južnem delu Evrope so imeli ponekod namesto snežnih viharjev močna neurja. Tako zlasti v Španiji in vzhodni Jugoslaviji, kjer s» se reke v stari -Srbiji razlile in poplavile nad 10 hektarjev in 3.200 hiš.
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigracije
Na trditve zlasti hrvatskega emigrantskega tiska, da se je hrvatski narod v bivši Jugoslaviji že ponovno plebiscitarno izjavil za svoj-o neodvisno državo in da je zaradi tega treba -predpostavljati, da večina Hrvatov Jugoslavije noče v nobeni obliki, dr. Pešelj zatrjuje, „da t0 ni povsem točno. Borba hrvatskega naroda, ki jo je v stari Jugoslaviji ¡najprej vodil Štefan Radič, zatem pa ¿r. Maček, je šla prvenstveno za dosego enakopravnosti Hrvatov in Srbov, če bi se nekoč dosežena enakopravnost izražala v preureditvi državne skupnosti ali pa v njenem razpadu, je hipotetično vprašanje. Dejstvo je, da je hrvatsko.srhski sporazum iz leta 1939 vodil hrvatsko politiko v smer preureditve države, ne pa v njen razpad. Na drugi strani je pa tudi res, da so bile močne skupine tako pri Hrvatih, kakor pri -Srbih, ki so bile vsaka iz' svojih razlogov proti omenjenemu sporazumu. Hrvati, -ker je sporazum priznaval obstoj državne skupnosti, Srbi pa, ker s» Hrvati postali „država v državi“. Če so te skupine predstavljale večino, bi bilo mogoče ugotoviti na volitvah, ki bi bile po sporazumu, do česar pa, žal, ni prišlo.
Neodvisna država Hrvatska, ki so jo ustvarili vojni dogodki, s svojimi zahodnimi mejami in totalitarističnim režimom, po zatrjevanju dr. Pešlja, ni predstavljala volje večine hrvatskega naroda, kakor je tudi Nedičeva samo-
3
stojna -Srbija še manj zadovoljevala srbske -narodne težnje in koristi. Gotovo je torej, da do danes niti Hrvati niti Srbi niso bili vprašani, da bi se svo_ b-odno izjavili, če žele skupn0 državo, in če j0 žele, pod -kakimi pogoji jo hočejo imeti. „Gotovo je tudi, da samo v svobodnem odgovoru na to vprašanje leži rešitev prvega elementa srbo-hrvat. skega spora, njegovega bistva“, zatrjuje pisec članka.
Dr. Pešelj si tudi ne dela nobenih utvar, da bi se -z enostavnim plebiscitom moglo rešiti bistvo srbo.hrvatskega spora. Kajti g-otovo je, d-a- bo vsak Hrvat glasoval za hrvatsko državo, Srb pa za srbsko državo, če bo postavljeno vprašanje ali želi živeti v svoji svobodni in neodvisni državi. Tudi sam Bog ve, kako bi glasovali muslimani, če bi imeli na izbiro -samo dve odločitvi: Srbija ali Hrvatska. Iz tega je razvidno, da nobeno glasovanje, postavljeno izključno na narodno.emocionalna čustva ne more dati pozitivnega rezultata. Še več: lahko vprašanje š« bolj zaostri. Zato dr. Pešelj smatra, da morajo pred vsakim plebiscitom glavne demokratske politične -skupine pri Hrvatih in Srbih napraviti sporazum, ki naj vprašanje pojasni za volitve v dveh alternativah — razhod ali skupnost. Med tem, ko mora ostati prva o-dločitev — razhod kot možnost, o kateri se v-olivci lahko svobodno izjavijo, je treba drugo odio, čitev — skupna država, postaviti pred
I	volivce točno opredeljeno po svoji obliki in z zagotovilom, da bo ta oblika v resnici tudi obveljala, če bi se za njo izjavila večina Hrvatov ali večina Srbov.
Dr. Pešelj pravi, da -se „morda vara, če veruje v zdrav razum in zrelo presojo hrvatskega in srbskega naroda, toda je prepričan, da bo alternativa -skupnosti, sporazumno dogovorjene, jasno določene in medsebojno zajamčene, dosegla pomembno zmago nad alternativo razhoda, če bi obe izbiri postavili pred -oba naroda na demokratskih volitvah.
,,Vzr°k“ hrvatsko.srbskega spora
Postavitev pred narod alternative o ohranitvi državne skupnosti, pa zahteva predhodne razgovore in sporazum tistih hrvatskih in srbskih demokratskih skupin, ki so voljne pri tem delu sodelovati. Tak sporazum pa zahteva odstranitev vzroka za srtzsko-hrvatski spor, ki leži v različnem gledanju na značaj in obliko državne skupnosti. Odstranitev teh vzrokov in uskladitev hrvatskih in srbskih stališč ni lahka stvar. Za dosego tega cilja bo treba imeti mnogo dobre volje, uvidevnosti, popuščanja na obeh straneh.
V razgovorih demokratskih predstavnikov in ostalih javnih delavcev je p° dr. Pešlju „treba najprej določiti osnovo ali bazo enakopravnosti Hrvatov in ¡Srbov, s 'tem pa tu-di ostalih narodov Jugoslavije, Slovencev in Makedoncev.“ Očividno je, da splošne fraze kot „federativna ureditev“, „zveza svobodnih držav in narodov“, „en-akost in bratstvo“, ali -podobno ne zadovoljuje. Vse to imamo na papirju in v teoriji tudi danes,
a vendar niti Hrvati niti .Srbi niso zadovoljni -brez ozira na -sedanji komuni, stični režim v državi. Z drugimi besedami: že sedaj je treba jasno ugotoviti kaj se misli pod „federativno ureditvijo“ pod „zvezo svobodnih držav in narodov“ in pod „bratstvom in enakostjo narodov Jugoslavije“ -itd. Zatem kakšne garancije se medsebojno dajejo in vračajo, da se bo sporazumno stališče o državni skupnosti tudi v resnici spravilo v življenje, če ¡bi ga na svobodnih volitvah sp-rejela večin-a Hrvatov in večina Srbov. Vnaprej zatrjevati, da je tak sporazum med Hrvati in Srbi nemogoč, je najmanj, kar lahko trdimo, p-reuranjen.“
Glavna razlika Hrvatov in Srbov do skupne države je, da Srbi hočejo Jugoslavijo, če morejo v njej irheti prevladujoč položaj, kar orni smatrajo za popolnoma naravno stvar. Če pa tega n© morejo doseči, potem veliko večin0 Srbov Jugoslavija ne zanima. V tem primeru hočejo imeti Veliko Srbijo z maksimalnimi mejami, Hrvati in Slovenci pa -naj gredo svojo pot. Srbsko stališče temelji na načelu, da -Srbom kot številčno najmočnejšim, v skupnosti pripada vodilna vloga, ki mora biti zagotovljena- na ta način, -na s» vse osrednje oblasti v Beogradu, kar jim že s samim 'tem zagotavlja privilegiran položaj v vodstvu skupnih državnih poslov.
Dokler večina Srbov, če iskreno želi Jugoslavijo, ne sprejme take osnove enakopravnosti, ki bo zagotavljala resnično enakost ¡Srbov ir. Hrvatov in ne zavrže ;deje številčne nadmoči kot razlog za zahtevo po prevladujočem položaju,
je državna skupnost za Hrvate nesprejemljiva. Ker Hrvati ne zahtevajo, da bi skupne državne p-o-sle, še manj pa srbske notranje zadeve reševali iz Zagreba, prav tako ne m.orejo pristati, da bi te posle vodili Srbi iz Beograda. Glavno vprašanje kakega bodočega srbsko-hrvatskega- sporazuma je, da če večina Srbov razume in more sprejeti to upravičeno -stališče -tistih Hvatov, ki so za Jugoslavijo, če večina Srbov tega stališča ne more sprejeti, potem je gotovo, da ogromna večina Hrvatov, med njimi tudi jaz sa-m, ne želi nobene državne skupnosti s Srbijo- in srbskim, narodom. Če pa večina srbskega naroda sprejema v načelu tako osnovo enakopravnosti, p-otem se bo uašla in se tudi mora najti kaka oblika za skupno življenje Srbov in Hrvatov in za to potrebna jamstva.
Nobenega opravičenega razloga ne vidim, zakaj ¡Srbi tr.e 'bi sprejeli osno. ve za resnično enakopravnost, če v resnici hočejo skupno državo in jim ni samo do prevladujočega položaja v taki -državi. Opravičene koristi Srbije in Srbov ne bodo trpele nobene škode, če se npr. odno-si med Srbijo in Hrvatsko postavijo na podobne temelje, -na kakršnih ,so počivali odnosi med Avstrijo in Madžarsko v letih med 1867 in 1918 s tem. da glavno me-sto ne bo niti Beograd, niti Zagreb, ampak kako drugo sporazumno mesto. (Vsekakor se mora v vsaki jugoslovanski državni skupnosti ur-o-rabiti načelo kvadrializma in ne dualizma s posebnim položajem Bosne in Hercegovine, toda načela med-sefcolrvh odno-so-v lahko ostanejo taka, kakršna, so veljala v avstro-ogrskem dualizmu.	(Nadaljevanje)
Buenos Aires, 21. februarja 1963
SVOBODNA iievima
Stran 3
Na občnem zboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil drne 21. decembra znova potrjen dosedanji odbor. Še naprej je predsednik Josip Vidmar, podpredsednik prof. Anton Kuhelj, glavni tajnik prof. dr. Milko Kos, ki je decembra slavil 70-letnico. ¡Nadzorni odbor je prav tako ostal v dosedanji sestavi prof. Josipa Plemlja, prof, Ivana Rakovca in prof. Sreka Brodarja.
V Sloveniji je v zadnjem času dobilo avtomatska telef. centralo tudi Novo mesto s 600 številkami. Novomeška avtomatska centrala je obenem, povezovalna centrala .za vozelni telefonski centrali v Vidmu-Krškem s 300 številkami, ki bo verjetno dograjena do decembra 1963, in enake z 200 priključki v Črnomlju, ki naj bi bila gotova do sredine leta 1964. Razen tega bodo do sredine tega leta zgrajene še telefonske centrale v Brežicah, Sevnici in Metliki. Poštna uprava v Novem mestu ima 64 krajevnih pošt. V okraju pride ena pošta že na 2.565 prebivavcev, medtem ko pride v slovenski republiki ena pošta na 3.285 prebivalcev, v državi pa šele na 6.000.	i
Predsednik mariborske občine ing. Marko Kržišnik je napovedal skorajšnjo pripravo generalnega urbanističnega načrta tudi za Maribor, ki ga- zahteva neprestano širjenje mesta. Po sodbi strokovnjakov se bo število mariborskega prebivalstva od sedanjih 89.000 v prihodnjih letih dvignilo na 150.000. Število prebivalstva se bo zlasti povečalo v mestnih predelih na desnem bregu Drave, ker se tui mesto tudi najbolj širi. Na desnem bregu Drave živi sedaj v Mariboru 50.000 ljudi, v bodočih letih bo to število naraslo na 120.000. Na levem bregu Drave živj sedaj 38.000 prebivalcev, v prihodnjih letih .se bo pa to število povečalo samo za kakih 10.000.
FLRJ ima po zadnj; združitvi manjših okrajev v republikah Hrvatski in Bosni ter Hercegovini od 1. januarja naprej samb še 50 okrajev namesto dotedanjih 74. Občin 'je sedaj v državi 566 prej pa jih je bilo 700. Črna gora sploh nima okrajev. Prav tako ne ko-sovsko-metohijska oblast. Po številu pre-bivavstva so sedaj največji .okraji Beograd, Zagreb, Osijek, Kraljevo in Split. Splitski okraj je tako velik, da obsega vso Dalmacijo, samo občina Split pa je s 127.000 iprebivavci največja občina na Hrvatskem.
Ljubljanska filharmonija je začela letošnjo koncertno sezono z izvedbo novega dr. švarovega glasbenega dela Concerto grosso. Koncert je dirigiral Anton Nanut, dirigent dubrovniškega sinfoničnega orkestra.
„Anton Ažbe in njegova šola“ je naslov Zborniku, ki ga je uredil dr. Karel Dobida za nedavno Ažbetovo jubilejno razstavo. V Zborniku je med drugim objavljena doslej najboljša študi-ki jo je napisal dr. Franc 'Stele- Dr. ja o učitelju slovenskih impresionistov,
Katarina Ambrožič je prispevala študijo „Ažbetova šola in srbski slikarji“, dr. Karel Dobida pa „Doneske k Ažbetove. mu življenjepisu“. Nadaljni prispevki so prevedeni iz raznih drugih svetovnih jezikov.
Krim je s svojim Turističnim do_ mom postal še bolj privlačna izletniška točka. V turističnem domu je v gostinski sobi prostora za 80 gostov v drugi sobi pa lahko prenočuje do 6 oseb.
Električno gospodarstvo Slovenije je v novembru in decembru prodalo Avstriji 17 milijonov kilovatnih ur električne energije. Avstrijski sosed dobiva elektriko iz Slovenije p0 daljnovodu iz Dravograda v Labod na Koroškem.
Zavod za vodno gospodarstvo LRS je izdelal .obširno študijo o Cerkniškem jezeru z namenom, da bi našli najboljšo rešitev za izkoriščanje jezerske površine v kmetijske, turistične in energetske namene. 'Cerkniško jezero ima površine 2600 ha. Od te površine foi po navedeni študiji 2000 ha izsušili za kmetijske namene, od preostalih 600 ha bi 450 do 500 ha pustili za presihajoče jezero, 100 do 150 ha naj hi pa bilo stalno Cerkniško jezero. S takim načrtom rešitve vprašanja Cerkniškega jezera pa turistične ustanove niso zadovoljne. Izjavljajo, da m'Ora biti privlačnost presihajočega Cerkniškega jezera za domače in inozemske turiste še naprej ohranjena, ker je bila v Slovenija s tem jezerom v svetu znana že tedaj, ko jo inozemstvo za .ostale lepote Slovenije še mal0 ali pa nič vedelo.. Tudi tisti, ki bi radi vodovje Cerkniškega jezera izrabili za energetske namene, s predlaganim načinom rešitve vprašanja Cerkniškega jezera ne soglašajo. Zato so .oblasti pozvale vse ustanove, naj do
1.	maja vsaka zase izdela točne načrte
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Vse naročnike Svobodne Sloveni. : je, ki še nimajo poravnane nairooni. ! ne za leto 1962 prosimo, da jo pla- ; čaj o čimprej, najkasneje do konca:
t.	m. Uprava lista, mora izpolniti! svoje obveznosti in poravnati tiskar-1 ske in dr'uge stroške najkasneje d« S konca t- m. Zato ne odlašajte s pla- j Čilom in nam ne delajte novih stro. s škov za pošiljanje pismenih oporni-S nov,	■
Naročnino plačajte ali osebno v j upravi Ista Ramón Falcón 4158, pri ■ poverjenikih ali po pošti z bančnimS čekom ali giro postalom- Če pa kdo,! ki stanuje na področju Vel. Buenos ■ Airesa, želi, da ga obišče naš za- i stopnik, naj nam to sporoči telefo- jj nično ali pismeno. To pa le, če res ■ ni drugače mogoče.
| s konkretnimi predlogi za rešitev problema presihajočega jezera v Cerknici, tako, da bi imeli od tega korist kmetijstvo, turizem, ker naj bi ta kraj v turističnem pogledu postal še bolj 'zanimiv in v njem naj bi tudi proizvajali večje količine električne energije.
Na ljubljanski občini razmišljajo o tem, da ibi na gradu odprli stalno galerijo slik.	'i |jj j
Umrli so. V Ljubljani: Avguština Zavrl, roj. Lindi, Angela Radovan, roj. Boštnar, Antonija, Špolar, vdova, Irma Smrke, knjigovodkinja, Franc Kutina, gradbeni delovodja v p., Adrija-Fajeta Perič, roj Trošt, Leopold Jenko,, uslužbenec podjetja „Toplovod“ v p., Nežka Čeh, upok., Anton Petač, Marija Kuk-man roj. Gorjup, Tonček Prebil, Jože Papež, upok., Terezija Kovač, roj. Burger, Oton Vidrih, polkovnik v p., Jože Betnulič, žel. upok., Ciril Jelinčič, Jože Lumpert, mlinar v p., Mihael Sernec, Marija Kikelj roj. Japelj, Julija Voljč, roj. 'Srebot in Rudolf Krašovec, gost. in pos. v št. Vidu pri Stični,, Karel Golob, strokovni učitelj v Celju, Nežka Ambrožič, roj. Franc na Jesenicah, Marija Porenta v Domžalah, Ivah Gombač, krojaški mojster v Litiji, Rado Podrekar na Jesenicah, Franc šteblaj, gozdar v p. v Dragi, Anton Ronko, župnik v p. v Robu, Jože Jerman v Celju, Marija Jurca v Postojni, Terezija Žmavc, roj. Flek, vdova po prof. v Sevnici, Janez Odar, cestni delavec na Bledu, Janko Gostie, pisarniški ravnatelj v p. v Lukovici, Franc Knez v Sp. Pirničah, Ivana Bergant, roj. Jeraj v Kamniku, Julka Korošec v Ribičevem lazu, Marija Samotorčan, roj. Černe ina Plešivici, Martin Bizjak na Viču, Irma Perkič, roj. Horvat v Murski Soboti, Berto Cerar v Kamniku, Marija Moljk, roj. Brglez v Poljčanah, Janez Homar, pos. v Kamniku, Ivan Baričič, upok. v Šmarju, Ivan Žumer, biv. gost. in trgovec v Rogaški Slatini in Ana Ulčar v Celju.
ARGENTINI
Osebne novice
V San Justu sta umrli rojakinji Frančiška Mehle in Štefka Ristič. Poli opali s0 ju na novem. Sanjuškem pokopališču Villegas. Naj počivata v miru, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
MORON — CASTELAR
Odsek SFZ v Morami je imel v soboto, 16. t. m. redni mesečni sestanek. Predsednik Ivo Majhen je po pozdravu dal besedo predavatelju Aleksandru Majhnu, ki je govoril o idealih; pokazal je razliko, kak0 gledajo npr. na ljubezen oni, ki ne verujejo v posmrtnost, od onih, ki verujejo v Boga. Naštel je prvine prave ljubezni, nevarne mreže; povedal, kak naj bo odnos fanta do deklet itd. Fantje ,so. nagradili govornika za njegova izvajanja z 'aplavzom. Po debati je predsednik povabil vse fant« na duhovne vaje, ki bodo 3. marca t. 1. Nato sta brata Božo in Tine Vivod pokazala lepe in zanimive skioptične slike z njune ture po bari-l©ških vrhovih.	' !
SLOVENCI PO SVETU
VENEZUELA
Smrt rojaka. V Caracasu je umrl dobro pripravljen na smrt Franc Lah. Pokopali so ga s pogrebno mašo, ki jo je daroval g. Janez Grilc. Pok. Laha je na njegovi zadnji poti spremljalo lepo število rojakov. V Puerto Cabello je pa zapustila Frankovo družina štiriletna hčerka. :
V	Caracasu sta se 5. januarja poročila Albin Rusič in Marija 'Sodja, Čestitamo.
Slovenci v Caracasu so imeli na božični večer polnočnico v zavodu Domingo Savio v Los Dos Caminos, dne 27. januarja, na zadnjo nedeljo v januarju, se jih je pa zopet precej zbralo pri slovenski maši v kraju Tccuyito.
KANADA
V	Winnipegu Slovenci nočejo zaostajati za rojaki v drugih krajih. To tem manj, ker jih je kar kakih 200 družin. že dalj časa so tudi tu v pripravah z postavitvijo lastne cerkve in dvorane. To zamisel so uresničili pred 'kratkim z nakupom protestantske cerkve z dvorano in dokaj obsežnim zemljiščem okrog nje. Cerkev bo posvečena Lurški Materi božji, za dušno pastirstvo pa bodo skrbeli slov. lazaristi. Krajevni škof je nakup cerkve odobril in je upravo cerkve tudi izročil slov. lazaristom. Doslej »o za dušno pastirstvo .Slovencev v Winnipegu skrbeli slovenski frančiškani iz Lemonta, dalj časa g . Karel Wolbang, za njim češki duhovnik Čeljustka, nato pa slov. lazaristi iz Toronta.
AVSTRALIJA
Melbournski listi so obširno pisali o zločinu, ki ga je zagrešil rojak Stanko Šumrada, ki je 3. januarja t. 1. ponoči ustrelil svojo ženo Kristino, roj. •Sterle. Policija je morilca prijela v bližini mesta, kjer so našli tudi njegov avto s truplom ustreljene žene. Stanko Šumrada je bij zaradi napada na ženo že enkrat pred sodiščem, odkoder so ga poslali v jetniško umobolnico. Od tu se je pred meseci vrnil na svoj dom. Pok. Kristina (šumrada roj. Storle je doma iz Kozarišč pri Ložu na Notranjskem.
Iz istega kraja je tudi njen mož Stanko, s katerim se je poročila leta 1952 v Trstu, nato sta pa. oba odšla v Avstralijo in živela v Melbournu. V Avstraliji zapušča poleg štirih nepreskrbljenih otrok — najstarejša hčerka je stara 8 let, najmlajši sinček pa komaj 5 mesecev — še brata Ludvika, doma pa starše, dve sestri in dva brata.
V Avstraliji so bili v zadnjem času rojeni naslednji otroci: V Bell Parku v družini Ivana Kranjca ir, Ljudmile, roj. švarca sin Silvester Franc, istotam v družini Ivana Žele in Emilije, roj. Rok sin Tonček; v Dalmore, Gippsland, v družini Antona Medveda in Ivanke, roj. Karničnik hčerka Katarina; v Kew v družini Nilsa Henryja Mattssona in 'Slavke, roj. Pipan sin Erik Ronald, v družini Jožefa Simčič in Eme, roj. Ve-
Vsnfe teden ena
NE VEM, KDO BOLJ JE TOŽEN
Ne vem, kdo bolj je tožen, škrjanček ali jaz, ah, njemu kakor meni tesno je isti čas.
Škrjančku več leteti, več peti ni mu moč, ker zemljo mrak objema, ker nanjo pada noč
Veselo z vama peti i meni noč ne čm, a noč to bolj je huda, to noč je v dnu srca.
lišček sin Dani Jožef, v družini Oskarja Simčiča jn Bosiljke, roj Plavlja-nič hčerka Margareta, v družini Franca Ludvika in Marije, roj. Medved sin Robert, v družini Ignacija Kalistra in Pavle, roj. Strle hčerka Irena Marija, v družini Silva Tomšiča in Livije, roj. Kreševič sin Ronald Frank, v družini Slavka Kregar in Ančke, roj. činč hčerka Marija Emilija; v Paddingtonu v družini Karla Celina in Francke, r°j. Ček sin Drago; v Camperdownu v družini Silvana Franca in Zorke, roj. Pavlovec sin Stojan; v Sydenhamu v družini Andreja Zrima in Kristine, roj. Vrbanec siin Norman, v Marrickvillu v družini Stanislava Bele in Stanke, roj. Bergoč sin Ivan; v Enmore v družini Ivana Škrajnar in Margarete, roj. Gju-rica sin Vinko.
Poroili so se: V Paddingtonu: Andrej Pagon iz Cerkna in Pavla Ober-star, Alojzij Knavs iz Loškega potoka in Marija Ružič iz Podstrane, Vid Jankovič od Sv. Marije na Muri in Katica Kedmenec iz istega kraja, Albert Stok iz Povina ipri Sežani in Rajka Bosna iz Betine pri Šibeniku, Peter Berginc iz Beljaka in Cvetka Bukovec iz Čepelj v Beli Krajini, Stane Žitko iz Slivja in Helena Bedič iz Budineev, Milan Šircelj iz Ilirske Bistrice in Silva Matko iz Tominja, Jože Hrastnik iz Vojnika in Jožica Ramšak iz Šmartna v Rožni dolini. V Melbournu: Jožef Čeh iz Korene pri Mariboru in Jana Prajdič iz Žirovnice na Gor., Manfred Wol_fgang Ptok iz 'šlezije in Lidija Uršič iz Gorice, Franc Ivančič iz Hrenovice in Ivanka Dodič iz Obrova, Franc Zgoznik iz Zg. Kamenščaka in Marija Smerdel iz Selc in 'Stanislav Ogriz iz Mislinja in Natalija Tončič iz Koc. V Pascoe Vale Stanko Hartman od Sv. Lovrenca na Štaj. in Vera Bodnarčuk iz. Beograda, v Nort Fitzroyu Jožef Farkaš iz Hotize in Rozina Cigan, iz čres-novcev, v Sunburyju pa Franc Kranjc iz Maribora in Angela Salamon iz Celja.
PO ŠPORTNEM SVETU
Slovenski smučarji se letošnjo zimo nekoliko bolje uveljavljajo pri raznih mednarodnih tekmovanjih, dočim so skakalci pričeli precej slabše kot lani. Tako je na tradicionalnih tekmah v alpski kombinaciji v Wengenu Lakota za-sedej v smuku 31. mesto, v .slalomu pa
Pismo iz skrajnega argentinskega severa
Naročnik našega lista, ki je po prihodu v Argentino odšel v severne argentinske province, nam je pred dnevi iz tistega dela province Salta, ki meji na Bolivijo, poslal pismo, v katerem nam popisuje tamošnje kraje, ljudi in njihov način življenja in dela. Takole nam piše:
Ve,n, da Vas bo presenetilo to pismo iz kraja, ki je tako zelo oddaljen od Buenos Airesa. Kaj naj Vam povem? Najbolj ,Se boste začudili, da je minilo že več let, kar sem spregovoril zadnjič slovenske besedo. Pa se mi je na moji žMjenjfeki polti 'zgodilo, da sem v 'Salti naletel na zelo. dobro družino. Gospa Je Slovenka, is Goriškega, poročena z Italijanom. Imata že odrasle otroke. Vsi so. zelo dobri z mano. Gospa ne zna več slovensko govoriti: od otrok pa razume slovensko samo hčerka učiteljica, govoriti pa seveda tudi ona ne zna. Gospa pa zna še več slovenskih pesmi. Večkrat jih zapoje. In to je zame vedno veliko doživetje.
V prvih letih po prihodu v to deželo sem’ bil zaposlen pri podjetju, ki je gradilo cesto iz San Antonio de los Cobres proti Čilu. Službo sem imel v pisarni. Spoznal sem se z mnogimi ljudmi iz Čampo Quijana. To je majhno, a zelo ljubko mestece. V njem živi zelo malo belcev in inozemcev. Večino imajo domorodci, ki zelo. pijejo. Hribi okoli so zelo lepi, zeleni. Je polno hrušk in breskev. Ljudje so zelo pobožni; iz hribovskih krajev so večkrat prišli v naselje z zaobljubnimi procesijami. V procesiji s° nosili kako sliko ali kip, okoli njega pa plesali kot na-maskirani ptiči. Vera pri teh ljudeh je
pa v zadnjem času začela padati. Med njimi se je začelo oglašati več protestantskih misijonarjev.
V kraju, kjer pa sedaj živim, je po-‘vsem drugačna klima, čeprav sem v isti provinci — v 'Salti. Sem v kraju, ki je oddaljen 4 km od reke ,Berm.ejo in je približno 20 km vstran od mesta Oran. Od tu je samo kakih 60 km do bolivijske meje.
Klirr.a je neznosna. Vročina, huda vročina. Že ob osmih zjutraj imamo 35 stopinj, opoldne pa vročina doseže 45-50 in tudi do 55 stopinj C. V senci ni nikdar pod 45 stopinjami.
Okolje je polno Indijancev rodu (Chainguancos To vas, ki so prišli iz .severa in Pilcomaya. Belcev je med njimi zelo,zelo rr.alo. Zato se mi zdi, da živim nekje na drugem planetu; nekje daleč, daleč. Zaradi vročine je tu glavno pravilo pri delu pri vsem drugem ravnanju: počasnost. Ljudje delajo počasi, hod;j.0 'počasi, jedo in pijejo počasi. Prometa je malo, rastlinstvo je zaradi vlage ir. vročine bujno, .bohotno. Stavbe so delno v kolonialnem stilu aH pa v tropiskem, t. j, na koleh zaradi golazni. 'Stanovanja so ločene za urad-ništvo in aa delavce ter njihove družine. Tu je polno kač, velikih in malih. Velike s° dolge do 5 .metrov. Od roparskih živali omenjam pume, ki jih je
zelo veliko. Ne smem pozabiti komarjev in izredno malih mušic, ki človeka nadlegujejo povsod: pri delu, jedi in spanju. Malo večja vrsta mušic, manjše ©o kot navadne muhe, eo tudi zelo nadležne. Njihov pik zelo boli.
Ljudje zelo radi pijejo. Trgovin v našem pomenu tu ni. Tudi kakih kinov, kot so po> mestih, ne. Kinopredstave so na prostem, vsako soboto in nedeljo zastonj. Indijanci nosijo, krila. Moški so precej leni. žene pa morajo garati kot živina. Npr. žena Indijanka . mora nosit' težke butare drv, za njo pa stopa mož Indijanec in sreba žganje iz slad-borr.ega trsa. Indijanci so zelo maščevalni in mora biti človek v občevanju z njimi previden. Včasih sem, šel po-slušat njihove pesmi in gledat njihove plese. Pri plesu se objamejo in plešejo tesno stisnjeni kot pri kolu. Plešejo pojoč v zboru od mraka pa v pozno noč, dokler .r.e omahnejo in zaspe. Žive pa v kolibah iz bambusovih listov kot afriški primitivci. Delajo pa samo to, kar jim. ukaže poglavar — casique. Indijanci so čmkaste barve in imajo kiselkast vonj. So po večini Bolivijan-ei ir. Paraguayci ter mešanci. 'Večina ne zna. pisati in ne brati. Pa si zaradi {ega ne delajo skrbi. So pa močni in j lepe rasti.
To je meje sedanje okolje. Ko vdihovan; to ozračje, človeka objame ne- j čudn0 občutje. Neka žalost, ki pa! ni domotožje. pa se človek le počasi vživlja tudi v tako okolje in se navaja na tak način življenja.
Bliža se pust, karnaval. Tedaj hodijo. tukajšnji Indijanci kot na pol nage šeme in polivajo z vodo vse druge
'judi. Ne moreš se rešiti. Z lepo obleko tiste dni ne smeš nikamor. Se tudi nikamor ne mOTeš pritožiti. Ljudje si delajo sami zakone. „Me gusta así y hago. asi“. (Tako mi ugaja in tako de-hm.) Precej podivjanosti je tudi med temi ljudmi in morala je seveda tudi na nizki stopnji. Veliko ljudi je bolnih ••a pljučih. Tuberkuloza med Indijanci zelo razsaja in tudi spoln e bolezni. Včasih grem na pokopališče, ki je med .sladkornim trsjem. Vsak dan umrje precej ljudi. To. pal tu ni nič posebnega.
V zvezi s tem Vam bom navedel resničen dogodek. Spoznal sem družino, -v kateri je zbolela dveletna hčerka. Hudo j0 je zbadalo v trebuhu. Starši so dejali, da. je že začela znova umirati, ker da je prej že dvakrat umrla, pa zopet oživela. Oče omenjenega otroka je pripravil luč za ponoči, kupil vina in pijače coca (coca neke vrste rastlina, katere sok prežene speč-TiOst) za tiste, katere je povabil za bedenje ob hčerki, ki ‘še ni bila umrla. Hčerka pa le ni hotela umreti. Ljudi to ni prav nič motilo; ostali so v hiši, 'n se napili. Nikomur pa ni padlo na misel, da bi za deklico, ki se je zvijala v krčih, šel iskat zdravnika. Hčerka je i kljub temu ozdravila in je živa še danes.	|
Pred časom, sem pod bambusovim drevesom začel razgovor s postopačem. Vprašal sém ga zakaj tako živi. Na vprašanje kaj bo delal potem, če bo zbolel, mi je odgovoril: „Saj so bollé šn'ce“. Ko sem ga vprašal, če tudi daieč hodi peš, mi je zadevo pojasnil z odgovorom: - Saj s0 tovorni vlaki. Vprašanje prehrane' je pa rešil takole:
„Prosim; ko pritisne mraz, grem bolj na sever, nato se pa zopet vrnem.“
Med temi Indijanci je polno protestantskih misijonarjev. Npr. Indijanci iz Pilcomaya so bili vsi protestantje. So mi kazali sveto pismo, tiskano v jeziku mataco. Včasih sem kakemu In-dijamcu kaj dal. Sedaj pa ne več, ker sem uvidel, da je ta stvar lahko nevarna. Kajti, če je) Indijancu kaka stvar všeč in mu je n0‘ daš, .se mu silno zameriš. T.Oi je pa zopet lahko nevarno.
Da si boste predstavili, kako odrezan sem od sveta, Vam povem, da sem šele iz Svobodne Slovenije pred časom zvedel za smrt škofa Rožmana. Kaka škoda! Zato sem sedaj tako vesel, ko list redno k meni prihaja. Drugače pa zvemo za novice iz Buenos Airesa precej poznio, kadar ni elektrike in ne moremo poslušati radia.
Moje življenje izven .službe je precej enostavno. Prijateljev nimam; pa zato več berem, in študiram angleščino, če mi bo klima nagajala —■ kraj je tudi precej malaričen —, bom moral oditi drugam. Talne vode ne pijem,, ker je nezdrava, pač pa razkuženo iz reke. Navadno pa pijemo „pivo ali coca-colo. Steklenica piva je po 20 pesov, coca-cola pa po 10. Za hrano plačam mesečno v obratu 2500 pesov. Omnibus od tu v Salto pa stane na eno stran 218 pesov..
Ko sem se ravnokar 0d pisanja ozri ven, vidim. na tisoče in tisoče belih metljev, ki ¡ete proti ,severu.
Sedaj pa naj zaključim, to pisanje. Vse pri Svobodni Sloveniji in vse njene bravce toplo pozdravlja
A.	R.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 21. februarja 1963
PO ŠPORTNEM SVETU (Nadaljevanje s 3. strani)
29.. Zmagal pa je v slalomu najboljši alpski smučar Francoz Perrilat, v smuku pa Avstrijec Karl Schranz, nova zvezda avstrijskega smučanja. Perri-lat si ie ¡osvojil tudi prvo mesto v alpski kombinaciji. Za letošnje 33. tekmovanje je FIS precej spremenila določila o pravici nastopa in je tako tekmovalo samo 57 tekmovavcev - iz 11 držav.
V	švicarskem Gruendetvaldu pa je tekmovalo 70 smučark, prav tako v alpski kombinaciji. V slalomu je zmagala B. Hennerberger (Z. Nemčija), Slovenka Krista Fanedlova je bila 25, An-keletova 42, Klofutarjeva pa 45. V veleslalomu je zmagala Francozinja Goit-■schel, v smuku pa je bila spet prva Hennerbergova, Ankeletova je dosegla 38. Fanedlova 46. in Klofutarjeva 47. mesto.
iSkakavci pa nis0. potrdili slovesa, ki s0 si ga lani priborili, vsaj ne ¡na prvem večjem mednarodnem tekmo--vanju v Oberstdorfu v Nemčiji, ki spada med vsakoletno' tafcozvano nem-ško-avstrijsko turnejo. Tekmovanja se ■slcoro neprekinjeno vrše v Oberstdorfu, Innsbrucku, Garmisch-Partenkirchnu in Bischofhofenu. Ker zabodno-nemške oblasti nis0 dale dovoljenja za vstop skakavcem iz Vzhodne Nemčije, ni nastopil svetovni prvak 'Recknagel. Prvo mesto je ¡osvojil Engan iz Norveške, sledila sta mu Bolkart (ZN) in Igeeth (Norveška), 29. mesto je osvojil Zajc, 37. Oman, 46. Jemc in 51. Nacbtigal.
V	Davosu in St. Moritzu v Švici :so tekmovali .friladinci Koprivšek, Brilej in Smolej ter član Eržen. Pri obeh tekmovanjih je zmagal Italijan Ceccon, drugi pa je bil Švicar Zechner. V St. Moritzu je zasedel Koprivšek 3. mesto, 6. Smolej in 7. Brilej. Med člani pa se je Eržen uvrstil na 9. mesto. V Davosu pa je bil 15., dočim so med mla-dinei dosegli Brilej 5., Koprivšek 6. in ¡Smolej 7. mesto.
OBVESTILA
Razgovor vseh voditeljev in vaditei-llev naraščajnikov SFZ bo v soboto 23. februarja ob 19 v .Slovenski hiši.
Sestanek članic SDO ho v nedeljo 3. marca po sv. 'maši v Slov. hiši. Na sporedu predavanje 0 kinu in televiziji.
V	nedeljo, 24. februarja bo v Lanu-su družabna prireditev društva Slovenska vas in ¡ostalih tam.ošnjih društev.
Veselo pustno veselico pripravlja Slomškov dom na pustno nedeljo ob 4 popoldne. Preskrbljeno, bo za veselo
NOVI HLADILNIK
BLED 63
sestavljen iz najboljšega materiala. P0 svoji obliki in opremi prekaša vse dosedanje.
Ako ga še nimaš, nabavi ¡si ga pri P. NOVAKU
kakor tudi vse drugo za dom-
Naznanjam, da sprejemam vsa popravila in celotno zamenjavo hladilnikov in T. V- aparatov.
Cerrito 2245 Lornas del Mirador
•	DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
•	CENA
•	KVALITETA
muziko ir, najboljšo postrežbo! Za dobro voljo bo poskrbljeno tudi na pustni torek popoldne. Lepo vabljeni!
Dijaki! P°zor! Skripte za izpite srednješolskega tečaja »o na razpolago vsako nedeljo po maši v Slov. hiši.
Pouk v slov. spiskih tečajih se bo začel v marcu. Dne 3. marca ob 4 popoldne bo v dvorani Slovarske hiše začetna sv. maša. Po sv. maši filmske slike iz Slovenije v b^p"vah iz leta 1962.
IV. redni občni zbor Slomškovega doma bo v nedeljo 10. marca ob 10 dopoldne. Za vse člane je udeležba obvezna.
Društvo Slov. vas v LamusU sporoča, da ima v nedeljo dne 10. marca 1963 ob 16. uri svoj redni letni občni zbor. Vabi odbor.
Ena izmed glavnih in najlepših točk
letošnjega Slovenskega dne bo tabor .narodnih noš. Pohitite s prijavami, pa tudi z delom, da bomo vsem navzočim pokazali lepoto naše vedno lepe narodne noše. Prijave bomo zaključili v nedeljo, 3. marca, nato bomo pričeli z delom. Vsa pojasnila ob sobotah in nedeljah zvečer v ¡Slomškovem: domu, Castelli 28, Ramos Mejoa.
CERKVENI OGLASNIK
Pričetek mladinskih duhovnih vaj:
za dekleta: sobota, 23. februarja ob 17; za fante: nedelja, 3. marca ob 7 zjutraj.
Nujno prodajam.
JEEP WILLYS 1947
in
D K W
■ obe vozili v zelo dobrem stanju Vprašati po Franciscu na j	T. E. 88-9195
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
SLOV. DOM V BERAZATEGUIJU
V nedeljo, 24. februarja, ob 5 piopoldne vesela
pustna, zabava
Vsi rojaki vljudn0 vabljeni!
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI Sf GALLETTI Avda de Mayo 302	Ram°s Mejia
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki 'itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim, odplačevanjem.
Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov
na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
DEŽ je bil res potreben za pampo, toda za PRISTAVO — po pravici rečeno —• ga prejšnjo nedeljo NE BI BILO TREBA.
Pa vendar: Namočilo nas je, da je kaj!
In smo bili vsi, ki smo se kljub nalivom zabavali od dopoldanskih ur do poznega večera na mokri Pristavi, istega mnenja:
Bo pa na PRISTAVI
J‘USI NA PRIREDITEV
v nedeljo, 2i. februarja, popoldne
•	1. z istim sporedom,
•	2. toda s svežim jedilnikom,
•	3. s svežimi krofi in flancati,
•	4. s suhim vremenom, pa z mokrimi grli,,
KER:
vsi, ki so morali zaradi dežja prejšnjo nedeljo ostati doma —■ med njimi si tudi Ti — se hočejo za pusta še enkrat nasmejati in zabavati
na zeleni Pristavi. NA SVIDENJE TOREJ!
Upravni odbor
SLOV. DOM V SAN MARTINU
bo imel na pustno nedeljo, 24. febr. popoldne od 18 dalje v svojih prostorih v ulici Cordoba 129 svojo
PUSTNO PRIREDITEV
Na to domačo prireditev vabimo vse rojake, zlasti pa še vso sanmartin-sko družino
Vsem lastnikom, pletilnih strojev
sporočamo, da domače podjetje
Brata Piber
San Justo, Pichincha 3973
Izdeluje; Variador automático de frontura, alistador automático de colores
Prednosti: Instalacija na licu mesta Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
OI® K*Z 2 °CJ Ä ogo <	FRANQUEO PASADO Concesión N’ 6776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional do la Propi*d«4 Intelectual No. 688.299	
SLOV. DOM V CARAPACHAYU
vabi na
pustno zabavo
ki jo priredi na pustno nedeljo, 24. februarja popoldne v svojih prostorih z zanimivim sporedom.
Zabave v tem domu so znane po svoji prisrčnosti in domačnosti, zato
LEPO VABLJENI!
MlflMVBBIVIIIIIIIVIBHIVIVIRMSflSVB
ESLOVENÍA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
' _	• CZU
la m s ko v
a t
dri	cn {
IDI I HM ^1 26-11
Vabimo vse rojake na
PUSTNO
VESELICO
® Bogata izbira jedil in pijač ® Poskočne melodije
Naš dom v San Justu pripravlja na pustno nedeljo, 24. feb. popoldne
PUSTNO
PRIREDITEV
Na to prireditev, ki je že tradicionalna vabimo vse rojake. Poleg bogato založene kuhinje, ne bo manjkalo krofov in flancatov. Za veselo razpoloženje, ki je navadno v Našem domu, bo poskrbel orkester
„Triglav Jazz“
Začetek: Ob 4 popoldne — 'Nasvidenje!
Naš dom v San Justu	H. YrigOyen 2756
Dne 11. februarja 1963 je v 82. letu starosti umrl v Ljubljani dobro pripravljen za odhod v večno življenje naš dragi in dobri ata
IVAN KOMAN
■strojevodja v p.
K zadnjemu počitku so ga spremili dne 14. februarja 1963 na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani.
Priporočam ga v molitev in spomin.
Malči, por. Kragelj
Buenos Aires, 19. februarja 1963.	hčerka
IVAN PREGELJ:
r
41
t 1? © © I
o n e a
V tiho, mehko žalost je utonila. Rahlo s0 ji gibale ustnice, čudno lep je bil njen obraz, njene žive, strastne nosnice, njene ustnice. Težke, kakor trudne so ležale trepalnice na licih. Geometer je drhtel, prevzet od presladke miline, ki je vela od nje, iz njenega devištva, njene bridko zrele lepote.
„T0 žalost v sebi,“ je govorila, „sem podedovala po njej. Mnogo je jokala. Vedno. France kadar bom tvoja, ali bom tudi morala jokati?“
„Malo že, malo,“ je odgovoril geometer mehko, „kakor otroci za ubito punčko iz ila. Hudo pa ne, ne dolgo.“ „Ne dolgo,“ se je nasmehnila in se okrenila živo. „Pojdiva v cerkev!“ „Tvoje ustnice,“ je zaprosil on znova, a se mu je le nasmehnila.
■Stopila sta v tiho, zatohlo cerkev. ■Stare ženice so se radovedno ozrle po njima in strnile glave, potem sta šla domov. Geometer je stopil h Koširju in rekel:
„Gospod Košir, neko željo imam. S Heleno sva se zmenila. Zdaj pa snubim. Ne odrecite mi je!“
Košir se je zasmejal.
„Fant, vsaj v frak bi se oblekel, ko snubiš.“
„Nisem ga vajen,“ ,se je nasmehnil Poznik.
„Jaz tudi ne,“ mu je stisnil Košir roko. „Pa zdaj te moram predstaviti naši materi kot zeta. Pojdi!“
„Žena,“ je rekel Košir, „glej, to je naš zet. Helena ga mara. Ali ie tebi všeč?“
Koširka se je udobno naklonila in rekla vselo:
„To ste kar čez noč uredili, gospod France. Prav. Bog vam daj srečo in ■svoj blagoslov.“
¡Nato pa je pripomnila:
„Pa to je zdaj dobro. Lejte, Slavica, ta frocek, se je prebudila pa vas hoče imeti pri sebi. Zdaj bo to moči, zdaj ste domač in naš. Pojdimo k njej.“
Vsi trije so šli k sladki bolnici. Ko jih je ugledala, je tlesknila s svojimi oblimi, golimi rokami. ¡Samo malo je bila upadla in pod očmi ji je ležala še senca bolečin in strahu.
„France, pobratim,“ je vzkliknila in iztegnila roko. Poljubil jo je in ona je zapela:
„Roko mi je poljubil, ste videli?“
„Frocek neumni,“ se je nasmehnila Koširka s solzami veselja v očeh.
Sonce je vzšlo. Droben žarek se je prelil skozi polknico in obvisel v kotu na obrazu Brezmadežne, v očeh ljubeče žene in matere, ki je umrla od ljubezni. Košir se je izlizal iz sobe in srečal zdravnika Vurnika, ki je stopil iz Feliksove sobe. Košir mu je segel v roko.
„Obžalujem,“ je rekel Vurnik. „Sodim, da gospodu Feliksu ni pomoči.“ j
Tiho je brnela v ¡bližini švarcval-■derica.
*
Poznik je porabil nekaj sončnih dni in šel na Polico, da bi videl 'še enkrat svojo staro botro, mater Katro, in ji povedal, da se ženi. Z veselim krikom je dospel in jo našel še ¡živo v sobi za pečjo. Zlezla je s peči za mizo in vse domače je nagnala iz sobe.
„Ven stopite! Ni treba, da vse slišite, kaj govoriva!“
Šli s» v kuhinjo, ona pa je vpila in jei rekla:
„France, galjotski moj fant. Torej si prišel, še enkrat. Moj Bog, kako si zrastel!“
„Mati,“ je klical France, „po blagoslov sem prišel, ženim se.“
„Ženiš se “ je kričala. „Kje se že. niš? Ali pa je poštena in tebe vredna?“
France ji je pokazal Helenino fotografijo. Dolgo jo je ogledovala in je vprašala:
„Ali je zate? žalostna je. Zakaj je pusta?“
„Dolgčas ji 3e p° meni,“ se je nasmejal.
Mati pa je vprašala:
„Brez nič je menda n® jemlješ?“
„Mati,“ je vzkliknil, „pet kmetij bi kupil le z denarjem.“
„Hudirjev fant,“ je vzkliknila žena. .Nato je menila: „Za maše boš dal za menoj. Saj naši ne bodo. Lakomni so! Zato mi je všečl da dobiš bogato. Našim pa nič ne pravi. Samo beračili bi. Tišči groš, ti svetujem!“
Zunaj v veži s» se smejali domači, i ‘Slišali so vsako besedo. Ona je mislila, i da govori tiho.
„Poklekni!“ je zavpila nato in položila svoje stare, uvele in pegave roke Pozniku na glavo. Rekla je:
„Boga s? boj, duhovnika spoštuj in otroke naj ti da Mati božja v nebesih, da jih boš rad imel, kakor sem jaz tebe!“
Potem se je užalostila in rekla:
„Zdaj boš šel, France. .Nič več m.e ne boš našel žive, moj fant. Moli zame in za maše daj! ¡Saj vem, da boš. In tudi za svojo rajno mater plačaj, da ¡bo imela mir, ¡sirota. .Strašno težko je umirala. Pa tega ti ne bom pravila, da ne boš jokal. Zbogom, galjot, moj fant!“
S tresočo roko mu je pokrižala obraz in se poslovila od njega...
France je mimogrede obiskal svoje prijatelje, župnika Matijo, kurata Jožeta in vikarja Lojzeta. Jožeta je našel pri Matiji; nato so šli k Lojzetu. Ko so sedli za mizo, je potegnil Jože karte iz levega žepa. V desnem je nosil brevir. Lojze je rekel:
„Pri meni bom0 igrali z mojimi listi.“
Igrali so in Lojze jih je obral.
„Na povračilo,“ sta menila Matija in Jože, ko so vstali od mize. Bilo je dvanajsta ponoči.
Remember!...
*
Poznik je šel po beli gorski cesti ob lažeh visoko nad dolinami. Sončen, jesenski popoldan je bij skoraj pole-
ten, samo manj vroč, manj svetel. Zato je bil0 bogastvo barev večje in milejša meja med senco in soncem. Prav ‘kakor že nekoč poleti si je zvil geometer cigareto. Prav kakor tedaj je za-ukal odnekod fantiček in Poznik je odzdravil, glasno, iz polnih pljuč. V rebri med korenjem ste se dvignili Re-■brnikovi hčerki, vesela Tončka in žalostna Matilda. Poznik pa še ni mogel pozdraviti, k0 mu je stopila izza ovinka Helena naproti. Iznenajeno in veselo se ji je približal in ji poljubil ročico.
„K©san ¡si bil,“ se je smehljala.
„Nestrpna si bila,“ je odgovoril.
Obesila se mu je za roko. Obrnil se je z njo v reber in rekel:
„Kaj na srček, ali ti še kaj nagaja, Tildek?“
„Še,“ je odvrnila deklica in ni dvignila glave.
„Pazi se,“ je rekel. Helena ga je povlekla za seboj.
„Vsa dekleta tikaš,“ je očitala.
Nasmejal ¡se je:
„Še si mi ljubo-, ljubo.sumna.“
,/Tiho bodi,“ je vzkliknila deklica in mu zaprla usta z roko. Pri Rebrni-ku sta jima stopila naproti učitelj Sivec in Slavica...
V tiho zarjo so šli po vijugasti cesti. France in Helena zadaj, učitelj in Slavica spredaj. Od Rebrnikovih je gledala Matilda za njimi in tiščala roko na prsi. Ko odhajajočih ni več videla, je globoko vzdihnila in bolno zašepetala:
„V ‘samostan pojdem in bom umrla.“ —