Pesante»»«» številka rntmrne 60 vinarjev*
Naročnina listu:
Ceto leto	.	.	K	50—
Pol leta .	,	.	,	26 —
Četrt leta	.	.	„	13'—
Zunaj Jugoslavije: Ceto leto	.	,	„	66.—
Posamezne številke
M «tirih straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica št, 5. — Telefon št 220.
STRAŽA
Heedvteen političen Umt mm slavenske ljudstva*
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust -—
„Straža“ izhaja v pon-deijek, sredo in petekj Rokopisi se ne vračajOi
Z uredništvom se mota govoriti vsak dan od 1L do 12. ure dopoldne.
96 številka.
Maribor» dne 30. avgusta 1920.
Letnik XIL
Zahtevano volìfwe!
Naši demokratje v Sloveniji s svojimi zavezniki iz -vozničarji in bankirji na Hrvatskom in v Srbiji zopet intrigirajo in zavlačujejo volitve v občine in dr- j žavni zbor. Posebno pa je demokratski minister Da- { vidovič nastopil kot minister za notranje zadeve pro- • ti naši pokrajinski vladi v Ljubljani, ko je ta hotela | izvesti volitve na podlagi volilnega zakona, ki ga je j viadar-regent Aleksander že pred mesci podpisal. :
Davidovičev naslednik, demokratski minister t Draškovič, znan bankir, hodi čisto ista pota, kakor \ jih je hodil njegov prednik. Tudi on se protivi občin- | skim volitvam v Sloveniji in še več: lažidemokratie j hočejo zopet vzeti ženskam volilno' pravico;, zato naj jj pride občinski volilni red za Slovenijo zopet v raz - | pravo v ministrskem svetu! Ni čudno, da tam v Beo- jj gradu z nobeno rečjo ne pridejo naprej, kajti vsako I reč do neskončnosti pretresajo in potem po strankar- jj skih intrigah o storjenih sklepih črez tedne in mesce | zopet sklepajo! Tako smo podobni nezrelim otrokom, j ki zidajo svoje zgradbe iz peska, pa jih zopet podi - | rajo. To ravnanje nam je v zasmeh in sramoto pred | celim svetom.
Mi povdarjamo: brezpogojno potrebna je izved- J ba občinskih \in državnozborskih volitev, kajti ljud - * stvo hoče in mora enkrat do besede. Naj dr. Žerjavovo „Ju,tro“ v Ljubljani še tako licemersko dopove- f
du je javnosti in jo slepi, da m mogoče izvesti občinskih volitev, Mi pravimo in trdimo, da ni prav nobenih drugih težav, samo liberalci se volitev boje, zato jih njihovi zaščitniki v Beogradu naravnost ostudno zavlačujejo.
Na Hrvatskem so se občinske volitve izvedle, v Srbiji so pretekli teden imeli občinske voljitve. Celo tam doli v Makedoniji, naši najnazddnjaški pokrajini so se'občinske volitve izvršile, samo pri nas v Sloveniji jih ni, ker jih bankir Draškovič na prošnjo in vsled intrig Zerjavoveev ne dopusti. To je za našo kulturno, za našo urejeno, za našo mirno Slovenijo in njeno prebivalstvo udarec v obraz, katerega ne bomo mirno prenašali.
Viadar-regent je podpisal občinski volilni red za Slovenijo. Po tem občinskem volilnem medu hočemo in zahtevamo mi volitve Ni vzroka za zavlačevanje, naravnost hudobija pa je vsako izpremmjevanje tega volilnega reda, ki je najdemokratičnejši po svoji vsebini in svoji tehniki. Ne igrajte se z ljudstvom! Naše slovensko kmetsko in delavsko zemstvo posebei si ne da jemati pravice, ki mu je enkrat zajamčena z vladarjevim podpisom. Davidoviči, Draškoviči in drugi takšni demokratski tiči pa naj vedo, da našemu ljudstvu ne bodo vladali tako, kakor svojim izvozni -Carskim bankam.
Kakšna Je demokratska stranka?
Liberalci ali takozvani demokratje zastopajo le ; interese velikega kapitala in bank. Nič jim ni za blaginjo ljudstva, nič jim ni za blagor domovine, čeprav imajo le sebe za državotvorne in se imenujejo sol Jugoslavije. Kako znajo ti strankarjji vladati, dokazalo je demokratsko-socijalistično ministrstvo* ki je pripeljalo državo skoraj do roba propada. Kapitalistično bančno politiko so demokrati dokazali pri reše -vanju sedanje ministrske krize.
Pod pretvezo paragrafa 15 volilnega reda so povzročili krizo, a zdaj vidimo, da jim ni nič za tisti paragraf, le za to jim je, da bi služili velikemu kapitalu, da bi sebi in svojim strankarjem napolnili žepe ter da bi pomnožili svoje pristaše. Da bi to dosegli, «a to jim je vsaka laž dobra. Beograjski demokratski list „Pravda“ trdi, da je „Slovenec“ prvi objavil tisto znano okrožnico vojnega ministrstva, ki žali slovenski narod in slovensko duhovščino. Seveda je to očitna laž, ker okrožnico je prvi prinesel socijaldemo -kratični list „Naprej“. Dalje trdi beograjska „Pravda“ še nekaj, česar do zdaj še nismo vedeli, namreč
da „pismenost naroda ni merilo za politično in na ci j,on alno zavest širokih mas.“ Kaj takega trdi demokratski list! Ce ni pismenost ali je anaBabetizem merilo narodne izobrazbe? Pač veliko neslanosti trdiio listi, ki predstavljajo sol Jugoslavije. No mi dobro vemo, kaj je demokratom merilo politične in nacijo -nalne zavesti širokih mas. -To merilo jim je pripadnost k njihovi stranki. Bodi analfabet, bodi omejen do skrajnosti, ako boš pa rekel, da si demokrat m boš zanje agitiral, boš naenkrat izobražen, inteligenten in kulturen. Bodi pa izobražen kakor hočeš, ako ne boš trobil v demokratski rog, boš nazadnjak in mračnjak. In ker slovensko ljudstvo ne mara teh laži patrijotov, zato je imenujejo nerazsodno maso.
Demokratje vedo, da jih ljudstvo ne mara. Zato se mu radi, predstavljajo pod tujo firmo. Lani so ustanovili v Sloveniji Samostojno 'kmetsko stranko, Ta stranka ima toliko napak, kolikor besed. Ni ne „samostojna“ in ne „kmetska“. To je stranka liberalnih krčmarjev, nekaterih trgovcev, starih nemškutarjev in tistih feldveblov, ki so najbolj mučili naše lan-
LISTEK.
Narlžiša
Spomini erlowsk© miairati»
(Dalje.),
Kaj nam pomaga trenutni uspeh, če pa v moralnem svetu ne -odločuje lepa zunanjost, temuč le čista resničnost? Cim bolj prikrivamo svoje slabosti tem slabši postajamo. Čimbolj tajimo in kričimo: saj ni nič, tem bolj je resnična trditev nasprotnikov, M pravijo: je, je! Pozabljamo, da zato ne vidimo nič, ker imamo nalašč zaprte oči.
Moj ljubi! Rekel boš, da sem filozof podiranja. Ne, ne boš rekel, ker me poznaš Vem, da ljubiš kritiko. Za Boga, kjer ni kritike, stvarne, mora iti vse navzdol. Najslabša reč na svetu je zaljubjenost v sebe samega.
In to zabavljanje na sokolstvo! Ne bom ga zagovarjal. Poznam ga, kakor ga poznaš Ti. Kar se da reči o njem v negativnem smislu in v stvarni obliki, smo že stokrat rekli, Ce nas svet še ne razume, dobro, povejmo še stokrat! Toda če nas ne razume v tei obliki, mu tudi z zabavljanjem, blatenjem, smešenjem ne bomo dopovedali,
Ampak sokolstvo ravna z nami prav tako! Toda, bratec, ali naj se učimo manire pri tistem, katerega smo že stokrat obsodili, da smo ubili na njem še tiste dobre poteze, ki jih je včasih imel? Delajmo vendar rajši pozitivno! Ce bo sokolstvo hodilo pot, ki 30 je nastopilo zadnji čas, bo itak prej ali slej samo sebe pokopalo. Ne hodimo torej za njim to nevarno pot, sicer pademo za njim v grob !
Da bi izginile iz naših listov nekulturne zabavljice na sokolstvo! Ker sem navdušen, skoro zagrizen Orel, ne želim, da bi tudi zbavljice in.čukarije. iz liberalnih listov izginile. Želim, da Sokol nazaduje. Toda če postane dostojen, lima zopet nekaj več pravice do obstoja — in to je Orlu v kvar. .
Razumeš to filozofijo? Saj ni težka. Strmim, da je ne razume ves naš svet. Cim bolj se nestvarno za letavamo v Sokola,.tem bolj mu pomagamo kvišku. Ce tega ne zna izrabiti v svojo koiist, je sicer žalostno zanj, toda nič inenj za nas, ker smo na istem potu.
Zato kritizirajmo sami sebe. Dvignil bi se in šel iz kraja v kraj in bi pridigal: Kritizirajte! Kritizirajte sami sebe, svoje ljudi! Dajte se kritizirati od svojih! Dokler med nami ne zmaga princip; zdrave kritike, ne pridemo, dalje!
Naših fantov ne smemo navaditi na samo hvalo. Potem bodo mislili, da je vseeno, kako 'naredijo. Ne bo se jim ljubilo izpopolnjevati . svojegasznanja. To ne velja le glede orlovstva v ožjem smislu, prav tako sodim tudi o drugih rečeh. Salmo en primer: predstave naših .podeželskih gledsiških,\odrov . ,
Toda pustiva, prijatelj! Sele sedaj sem zapazi! kako soparno je v zraku. Nevihta se bliža. Skozi o-kno vidim grozeče hudourne oblake, i-tod njimi se pote moji domači ob suhi otavi. Boje se,/da bo mokra. Pa saj jo že močijo njihove potne srage \ . Na po -moč, komodnost študentovska ! 2<y grem. A
Pozdravljen! Piši! Ne, pridi ! Ce ne, pridem
jaz.
Ves Tvoj — Jaz,
ÌXVI
Bradlja je tu! In tako na tihem! Načelnik je zvedel, da je v Ljubljani, Kpjon je zvečer vpregel
te in može v vojnem času. Ljudstvo je to naglo spoznalo, zato gre Samostojni rakovo pot, pristaši jo trumoma zapuščajo.
Pa domišljavega demokrata vkljub temu ne zapusti up. On hoče vladati. Kdor pa bo hotel v Jugoslaviji vladati, bo moral biti izvoljen. In kdor bo hotel biti izvoljen, bo moral imeti dosti, volileev. Za to pa hajdi na lov, da sr pridobimo voiilcev. In šli so v Prekmurje in tam so ustanovili „Prekmurski Glasnik“ za ondotno ljudstvo. Ako se bodo Prekmurci lista oprijeli, bodo naenkrat izobraženi in kulturni, a-ko ga bodo zavrgli, bodo nerazsodna masa kot ostali Slovenci. Seveda se bo na jezo demokratov zgodilo poslednje.
Okrog Subotice v Bački prebivajo politično ne-organizovani Bunjevci, ki so zvesti katoliškji cerkvi. Demokratje so se jih lotili, ustanovili so jim tednik pod naslovom „Narodna Rič“, Ta demokratski list piše tako-le: „Edina primerna stranka za nas Bunjevce. je demokratska. V tej stranki moremo ostati i Bunjevci i verni sinovi katoliške cerkve, ker ne le da se tu ne bo nihče dotikal naših bunjevskih in verskih interesov, marveč ravno nasprotno bo te interese branilo ne samo tistih par naših mož, ki jih bomo mi izvolili, ampak .tudi vsi člani te največje stranke v naši državi.“
Tako pobožno se dela demokratska stranka nasproti politfično neorganizovanim Bunjevcem, a pri nas dela za razporoko, hoče vreči krščanski nauk iz šol, smeši in sramoti vse versko življenje, žali in napada ljudi krščanskega prepričanja, kar dovolj jasno dokazujejo dogodki zadnjega časa.
Iz tega je razvidno, kako je demokratska stranka hinavska in sebična, pa tudi lažnjiva in domišljava. Za to pa boj zoper laži-pa,trijoter ker boj zoper — demokrate je boj za blagor ljudstva.
Sloga sovraštva-
Gospodična Ipsilanta je danes slabe volje. Komaj me je zagledala, me je pričela oštevati. Ogorčena je nad Slomškovo zvezo, ker je ustanovila povodom orlovskega tabora v Mariboru svojo podružnico. Huda je Ipsilanta in razkačena, da je pristopilo lepo število našega učiteljstva in javno dokumentiralo svoje krščansko prepričanje. Očitala mi je, da je s tem omajana in razrahljana, porušena in razrušena sloga, ki jo je vedno negovalo in skrbno gojilo uči -teljstvo, zbrano in združeno okoli „Učiteljskega To -variša“. —•
In Ipsilanta ima prav, da je bilo liberalno alr napredno ali svobodomiselno učiteljstvo okoli „Uči -
svojega prama in jo je potegnil v Smereko. Nič ni -Smo vedeli. V nedeljo pridemo k telovadbi in je staila sredi dvorišča ovenčana'kakor nevestica.
Ah! Tako lepa je! In, naša, samo naša! Kakšno veselje, kakšen napredek! Kmalu bomo popolni telovadci . . .
Oropali smo jo nakitja in pričeli preskušati njene moči., Kar po dva, po trije zaeno. Sibila se je in. upogibala, toda vzdržala je vse. Čudovit les to!
Spet je bilo veliko zveranja. Saj nobeden na -ših fantov ni znal na tem orodju kaj poštenega pokazati. Edino moji učenosti se je posrečilo nekaj pra -vili telovadnih vaj. To so fantje hitro spoznali in niso silili na bradljo, če sem se jaz spravil nanjo. Sta^ li so v krogu okoli in občudovali) mojo umetnost. Za njimi se je nabral drug krog gledalcev in gledavk iz vasi in tako sem vsem skupaj priredil majhno javno telovadbo. Ko so med mojimi odmori „nastopali“ drugi, so naletavali na glasen smeh.
Kar zakliče načelnik: Pozor .. ,. . nastop ; . j dve vrsti! Ena na drog, druga na bradljo! Na drogu poveljujem taz, na bradlji brat' študent.
Začeli smo s prijemi, kolebanjem, odskokom. Dolgočasno je bilo, toda vsak začetek je težak. Moja vrsta je bila vendar dokaj pazljiva, brat načelnik ni imel discipline. Jezil se je in opominjal, toda njegovi’ telovadci so neprestano škilili na bradljo.
Tako je minil tisti dan v znamenju bradlje. Prav tako so minevali za njim drugi, dokler se niso fantje na. njej kolikor toliko udomačili. Potem je prišlo zopet veselje do droga, oziroma do menjavanja o-bojnega orodja.
Z bradljo je prišlo med nas tudi nekaj novih
skrbi.
Prvič ni bilo primernega prostora, da bi lepo
t oljske g a Tovariša“, ali kakor hoče, da se ta frakcija imenuje, vedno složno in je to edinost vedno skrbno negovalo in gojilo.,— Lepo složno je očito ali prikrito mrzelo in sovražilo vse, kar je bilo krščanskega duha in prepričanja. Spominjam še se časov, ko jo „Učiteljski Tovariš“ odprl poseben predal, kamor» je deval krščansko misleče učiteljstvo v „stope“. To je bil namreč naslov omenjenemu predalu. V teh sto -pah“ jih je phal in mrcvaril. Nad njihovimi izvrstni-rri vspehi se ni mogel spotikati, njihovi točnosti in vestnosti ni mogel oporekati, njihovega ugleda pred ljudstvom ni mogel tajiti — edlino kar je našel nad njimi, nad čemur se je zgražal, je bilo krščansko prepričanje. Radi tega in edino radi tega so jih (levali njihovi lastni stanovski tovariši v „stope“. Bilo je treba posebno ohile porcije neusjtrašenosti in srčnosti, kedor se takih napadov v „stopah“ ni ustrašil. Zakaj koga napasti radi njegovega krščanskega prepričanja, ni treba posebnega poguma, zadostuje samo nekaj nizkotne mržnje. Posebne srčnosti in odločnost! pa je treba onemu, ki mora neosnovane in nizkotne napade prenesti in vzdržati.
Doba nizkotnih napadov v „stopah“ je minila; napočila je doba „prangerja.“ „Učiteljski Tovariš“ je v svojih predalih „stope“ zaprl in podrl; na njihovo mesto pa je postavil „ pranger“, — Nov naslov firme za nove napade. Brez sočutja do svojih stanovskih tovarišev in .tovarišic, ki vršijo isti poklic, imajo isto pravico do istega stališča v človeški družbi po svoji nadarjenosti in izobrazbi, ki vžijvajo isto hrano svojega dela in napora, ki imajo isto pravico do ugleda hi spoštovanja, kakor ga v resnici zaslužijo, so jih njihovi lastui stanovski tovariši postavili na „pran -ger“ v zasmeh svojim lastnim stanovskim tovarišem in tovarišicam in sicer v svojem stanovskem glasilu. In kaj so zakrivili, da se jih je tako poniževalo? Bili so krščanskega mišljenja! In iz njihovega krščanskega prepričanja so se lepo složno norčevali. Mimo „prangaria“ korakati in sramotiti koga edino radi načelnega krščanskega prepričanja je lahko, ker je nizkotno, « a radi svojega poštenega prepričanja stati na „pran- f gerju“ očitnega poniževanja ni tako lahko; tu je treba precej poguma in srčnosti. In tega „prangerja“ niso postavili tujci, ampak stanovski tovariši. Tega jim ni narekovalo medsebojno spoštovanje, ampak mržnja in sovraštvo do krščanskih načel. Duhovi so se ločili, in ločila so jih načela. Liberalne gospode druži mržnja in sovraštvo, krščansko učiteljstvo pa ljubezen in spoštovanje do krščanskih načel. Tako je bilo pred dobrimi dvajsetimi leti, tako je sedaj, Na tem tudi hudovanje gospodične Ipsilante ne bode nič spremenilo. — d.
politične vesti.
Jugoslavija;.
Občinske volitve so izpadle v Srbiji s sledečim rezultatom: Radikalci so dobili 594 občin, 'demokrati 574, neopredeljeni 150, poljedelci 68, komunisti 37, liberalci 35, sporazumljenl radikalci in demokrati 32, republikanci 2.
R e k q n š t r u k je i j a pokrajinskih v 1 a d je sedaj rešena tako, da bo podpisal vsak minister v svojem resoqtu ukaz o imenovanju poverjenika pri posameznih pokrajinskih vladah. Notranji minister dr. Draškovič je že imenoval svoje poverjenike. ki so že tudi potrjeni od regenta. V Hrvatski je imenovan dr. Ivo Rojc, v Sloveniji dr Pitamic, v Bosni Vitaje Mišovič, v Dalmaciji radikalec doktor Desnica.
Vpada Albancev v naše ozemlje so se u deležih v obilnem številu bolgarski komitaši ter ita- f lijanski častniki.
Notranji minister dr, Draškovič so brani izročiti komunistom upravo beograjske občine, ker so komunistični odborniki prisegli le formalno Beograjski komunisti so sicer protestirali proti postopanju dr. Draškoviča, skličujoč se na zapisnik, ki beleži njihovo prisego in prevzetje uprave. Dr. Draškovič se kljub protestu ni udal in grozi z razpis' i rovih volitev.
Dr. T r u m b i č se mudi v Luzernu na ses -tanku z Lloyd Georgem in Giiolittijem.
Listi poročajo, da bo maršal Jolfre se potrudil, dà ustvari madžarsko-romunsko in jugoslovansko vojaško konvencijo. Te vojaške zveze bi so poslužila Francija, da bi pomagala Poljski v boju proti sovjetski Rusiji.
Ob koroški meji je začela Italiia kopičiti in zbirati vojaške množice.
Koroška plebiscitna komisija v Go * lovcu je odločila, da se bo začelo glasovanje na Ko -
orodje dosti varno shranjevali. Kakor smo iskali in preudarjali, ni se nam posrečilo. Vsak prostor je bil ali premalo zaprt, ali preveč odročen. Kjer ni bila uboga bradlja na varnem, tam je bila v napotje. Kjer je imela prostor, tam je bila preveč izpostavljena*
Spomnili smo se farovške veže. Toda bila je daleč in mi smo se poslovili od nje in njenih malih duri. Z veseljem sem opazil, da so nekateri obžalovali: Sedaj nam to napak*hodil
Bradlja je ostala v šupi med vozovi in drugo ropotijo. —
Druga skrb! Račun je bil večji, nego smo pričakovali, Polovico smo plačali, drugo smo obljubili na obroke. Pa tudi z obroki smo prišli v zadrego.
Priredimo igro! Tako se rešimo zadrege. Izobraževalno društvo itak sedaj ne misli igrati. Farov-ško vežo gotovo dobimo za dvorano in oder.
Sklenjeno !j	j Dalje prihodnjič*
roškem 10, oktobra t, k Na dan glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkohola.
Italija.
Reška delegacija je na potu v Rim, da poda izjavo neodvisnosti mesta Reke.
Rusija—Poljska.
Poljska protiofenziva, ki ie prve dni napredovala tako uspešno, se je sedaj nekoliko u-stavila. Ljuti boji se vršijo krog Brest Litovskega in v Galiciji vzhodno od Lvova pri Zadvorzu.
General W r a n g e 1 je zasedel Rajevsk in železniško postajo Timoševsko. Južna armada je izvo j evala veliko zmago v severu province Tavrije
LDU, Carigrad, 27. avgusta. General Wrangel javlja osvojitev Novorosijska in Jekaierino-siava.
L i t o n i S k e čete so zasedle Vilno z jzgo -vorom, da ne bi padlo mesto v roke Poljakov.
R-a di porazov na bojnem polju je začela Rusija z novo mobilizacijo. Vsi ruški vojni obvezan-ci se priglašajo polnoštevilno. Komunisti sovjetskih uradov gredo vsi na fronto. V Moskvi so sklenili zastopniki strokovnih organizacij splošno mobilizacijo,
Anglija, F r a n c i j a in Italija so svelo -r ali Poljski, naj nikar ne poskuša premakniti moj versaillske mirovne pogodbe.
LDU. London, 27. avgusta. Brzojavka iz Washingtona veli, da so Zedinjene države prejele poluradno od poljske vlade zagotovilo, da poljske čete ne bodo prekoračile mej, določenih v versaiTski mirovni pogodbi.
V ibmejni Št. BIJ S
Na Malo Gospojnico, dne 8. septembra t. L, obhajajo obmejni Slovenci v našem Port Arturju — v St. liju v Slov. gor. — desetletnico otvoritve tamošnjega „Slovenskega Doma“ in proslavo zloma ger -manskega nasilja. Istega dne vozi okoli 10. ure do -poldne poseben vlak iz Maribora, ki vozi iz St. lija nazaj v Maribor ob 22. uri istega dne. Prijave za posebni vlak je poslati vsaj do 30. t. m. Za udeležence je na vseh progah južne železnice dovoljena polovična cena za vozne listke v St. Ilj in nazaj. Izkaznice se dobijo za 1 K pri „Mariborskem Orlu, Cirilova tiskarna“ do 2. septembra. Na ta narodni praznik obmejnih Slovencev vsi v St. Ilj!
Posebni vlak v St. Ilj v Slov. goricah vozi dne 8. septembra iz Marjibora okoli 1410. ure dopol -dne (natančni čas odhoda se še bo objavil). S noseb-nim vlakom se bo smel peljati vsakdo. Voznina je polovična. Iz. St. lija se vrača posebni vlak ponoči ob 22, uri (10. uri). Iz Maribora vozita proti še dva vlaka ob 6. uri zjutraj, in ob 1. uri popoldne.
Na slavnosti v St. liju dne 8, septembra bo sodeloval dobrOznani pevski zbor iz Jarenine, Sodelujejo tudi naši pevci iz Svečine in domači pevski zbor.
Dnevne vesti.
f Župnik Valentin Kropiršek. Zopet je kruta morilka zahtevala žrtev iz vrst lavantinskega duhovništva; v Framu je v soboto dne 28. avg. v najboljši moški dobi v 41. letu svoje starosti umrl č. g. Valentin Kropivšek, župnik v Framu. Rojen je bil leta 1879 na Vranskem in v maš-nika posvečen leta 1902, Kot kaplan je služboval v Skalah, na Ptuju, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in v Šoštanju do leta 1916, ko je postal župnik v Framu. Rajni je bil blago miren značaj, priljubljen sobrat in vzgledno marljiv delavec na polju narodnostnega boja. Kot duhovnik in dušni pastir je bil vzor svečenika. Nezabnemu sobratn in blagemu dušnemu pastirju iskren memento!
Delovanje razmejitvene komisije v Maribora. Maribor , 28. avgusta. Med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije je bilo sklenjeno, da se bodo med njima vršila neposredna pogajanja za določitev mejne črte med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum se bo skušal doseči najprej glede poteka definitivne meje od Hühner-kogla do Sv. Duha. Pogajanja so pričela že danes. Čim bo dosežen sporazum, bo dogovor predložen plennmu komisije v odobritev.
Kako sprejemajo Nemci mariborsko razmejitveno komisijo. Maribor, 27. avgust va. Ko se je dne 25. t. m. razmejitvena komisija na svojem prvem oficijelnom ogledu obmejnega ozemlja peljala proti Radgoni skozi apaško kotlino, jo je del tamošnjega nemškega prebivalstva sprejel demonstrativno z avstrijskimi in bivšimi štajerskimi zastavami ter vpitjem „Heil Österreich“ in sličnim. Naše oblasti so nemudoma uvele potrebne korake, da se tako demonstrativno izzivanje in proti državno ravnanje nahujskanih ljudij na našem ozemlju v bodoče prepreči. Naš komisar, general Plivelič je pred ententno komisijo izrazil svoje resne pomisleke zaradi nekorektnega postopanja nemškega prebivalstva ob meji in opozoril na neprilike, ki bi utegnile nastati vsled tega.
Nesramno početje Nemcev v Spilju in Cmure-* ku. Spiljski župnik g. Vozlič je hotel dne 26. avgu -sta prepeljati svoje pohištvo iz Spilja v Cmurek. Najel si je voznika iz St. Uja. V Spilju je plačal visoko carino za prevoz pohištva. Spiljski župan Leber in gostilničar ter znani tihotapec Stelzer pa sta zabranila g. Vozliču, da bi vzel vse svoje pohištvo se -boj na novo župnijo k Mariji 'Snežni. Dovolila sta rau vzeti le slabšo robo. Drugo pa mora ostati še V Spilju kot stava za škodo, ki so jo baje storili Jugoslovani v Spilju. Vozniki so nato pripeljali stvari ga Vozliča še dokaj srečno do Cmureka. O č ivi dnu pa so Spiljčani poslali kolesarje v Cmurek s poročilom, da se pripelje slovenski župnik Vozlič. V Cmureku je sprejela vozove in g. Vozliča nemška druhal. Oboroženi „heimkererji“ so obkolili vozove in nesramno žalili g. Vozliča. Zahtevali so, da morajo dejati pohištvo z vozov. Res so nato zmetali pohištvo v neko šupo. Pri tem so innogo robe potrli in poškodovali, in vozniki so morali prazni nazaj. Kaj so vse počenjati z g. Vozličem, se ne da popisati. — Se 'le na inter -veneijo mariborskega okrajnega glavarstva pri. dež 4 vladi v Gradcu je dobil g. Vozlič dovoljenje, da sme nekaj svoje robe prepeljati k Mariji Snežni. — Kaj bi se neki zgodilo, če bi se kakemu Nemcu v Jugoslaviji zgodilo kaj takega?
Dt. K<*roš«c se je prt sejah ministrskega sveta z vso silo boril proti razpisu novih davkov, s katerimi namerava finančno ministrstvo priviti naše kmetsko ljudstvo. Iz ljubezni do kmetskega ljudstva tudi ni podpisal drž. proračuna za Ì. 1920. Ta državni proraču vsebuje to novo davčno breme, katerega namerava Jugoslaviji naprtiti demokrat finančni minister Stojanovič.
Minister 'dr. Kojošic zbolel Iz Beograda se nam poroča, da je naš prvoboritelj in voditelj minister dr. Korošec zbolel. V veliko pomirjenje se še nam poroča, da se njegovo zdravstveno stanje obrača na bolje. Minstsr dr. Korošec pride te dni na oddih v Maribor. Za časa njegove odsotnosti bo vodil posle prometnega ministrstva minister za zgradbe Jovanovič.
Liberalna časopisje razglaša v svet revizijo občinskega volilnega reda za Slovenijo z naglasom in v npn, da bo pri tej reviziji ukinjena ženska volilna pravica. Tozadevne liberalne vesti so gola izmišljotina in znana liberalna farbarija javnosti. Pri zopetni reviziji občinskega volilnega reda se bo izpremenil le oni paragraf, ki določuje veljavnost kandidatnih list. Na to izpre-membo te točke je pritrdila tudi SLS. Torej ženska volilna pravica ostane!
„Tabor“ o učiteljih. Mariborsko demokratsko glasilo, ki je sleklo navidezno proletarsko obleko „Mariborskega delavca“ ter si je tudi na zunaj nadelo buržoarijsko figuro „Tabora“, piše v 2. številki o učiteljih, „da ga ni stanu, ki bi imel v sebi toliko idealizma“, kakor učitelj. Pri tem je „Tabor“ pozabil, kaj je v 1. številki zapisal o učiteljstvu. V podlistku 1. številke piše mestni intelektualec dr. Reis -man o intelektualcu na deželi, v prvi vrsti o učitelju. Njegova sodba o učiteljih je ta: „Enkrat so tako lepo in idealno mislili in delali, pa so si pravočasna premislili, spregledali in sedaj lepo mirno in brez skrbi zahajajo k oštirju.“ Tam razkladajo svojo filozofijo. „In redki družabniki: poštar ali poštarica, o-rožnik, kak star penzionist, rejen gostilničar in podobni ostanki razbite barke („Tabor“ gotovo misli na razbito barko liberalne stranke) prikimavajo.“ Kakor se vidi, ima „Tabor“ prav slab spomin:	drugi
dan pozabi, kar prejšnji dan reče. Res idealno mis -leči učitelji odločno zavračajo kakor njegovo hvalo « take njegovo grajo in odklanjajo, da bi kak dr. Reis-man po „Taboru“ nastopal kot nekak intelektualizec „intelektualcev na deželi-“
Kratek odg o »or. Mariborski „Tabor“ je naslednik v duhu in dein sramotno ugaslemu „Marib. Delavcu“. V prvi številki je spisal neki Dr. Fr. L. članek, ki bi naj bil programatičen. V njem je sledeči stavek: „Dosledno se bomo v bran postavljali klerikalizmu, kije naj večji škodljivec našega naroda in smatramo za umestno da nastopijo napredne smeri naše politike čim enotnejše za naš napredek in proti terorizma S.L.S.“ Kdor pozna vsaj najelemen-tarnejše politično in gospodarsko zgodovino slov. Štajerske in celega slov. naroda, ni zmožen ziniti takšne bndalosti. Vemo, da so se doktorske diplome pisale včasi na oslovske kože; zanimivo bi bilo vedeti, kam so Taborovemu član-karju napisali vedoma ali nevedoma njegov „dr.“ Samoumevna programatična točka „demokratov“ pa je, da klečeplazijo in prosijo za milost pri drugih; odtod drugi del stavka.
„SIjt. Narod- in resnicoljubje ter resnost sta dva različna pojma, vsaj vsak pameten človek mora to videti iz sledečega; „Narod“ poroča v št. 195 med dnevnimi vestmi,, da je mariborski gerent dr. Leskovar „žrtvoval iz občinskih sredstev ob priliki orlovskega tabora do 1 milijon kron ! Dvoje je mogoče: ali v uredništva „Naroda“ nimajo človeka, ki bi vedel, kaj je en milijem
f
30 avarusta wow.
S JE K S Z 3*
-ali pa svoje bralce za takšne nevedne tepce. Pameten človek namreč ve, kaj pomeni pri ob-črnskem gospodarstvu občine z 28 tisoči prebivalci en milijon. Posebej pa bi moralo biti gg. znano, kako nemogoče je dati v Mariboru en milijon iz občinske kase, kjer je gazdoval demokratski Pfeifer tabo, da je občina blizu kraha!
„Delovanje* sokolskega naraščaja. V nedeljo, 22. t. m. je šlo iz Trbovelj ob 11. uri dopoldne .27 gojenk orliškega naraščaja v spremstvu treh Orlic k javni telovadbi na tabor v Zagorje. Pred stanovanjem učitelja Zoreta jih je pričakal sokolski naraščaj pod vodstvom sinov sokolskega staroste Letnika. Sprejel jih je z žvižganjem, psovkami in kričanjem, imeli so napadalci tudi voziček, s katerim so vozili preko ceste in tako ovirali skupno korakanje. Nekateri so imeli tudi šibe, ki so jih namakali v blatne mlake in ž njimi tepli v bele obleke oblečene deklice posebno mlajše. Učitelj Zore, pred katerega stanovanje se je napad pričel, je gledal skozi okno vse to počenjanje svojih šolarjev in se — smejal! Zgoden sad sokolske vzgoje!
Napad. Ko so se vračali trboveljski Orli in drugi gostje iz orlovskega tabora v Zagorju, je na samotni poti nad Bovškim začelo leteti nanje kamenje iz višje ležečega gozda iz grmovja. Eden gostov je bil zadet v nogo, mnogim drugim je letelo kamenje mimo glave in veliki sreči se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nezgoda. Ker se je že temnilo, nismo mogli videti napadalcev, ki so bili skriti po bregu med drevjem in grmovjem, toda med tednom pred zagorskim taborom so grozili tukajšnji Sokoli, da bodo napadli Orle vračajoče se iz Zagorja. Tako je
n.	pr. član trboveljskega Sokola, Artur Gutsmandl, grozil dvema Orloma vpričo več drugih ljudi: „Ko se boste vračali v nedeljo večer iz Zagorja, vam bomo že vrnili zato, ker smo bili v Raj-henburgu tepeni“ ! Nismo videli napadalcev, toda iz teh groženj in pa da je že pri belem dnevu sokolski naraščaj napadel naše male gojenke, moramo sklepati, da je tudi pri večernem napadu delovala sokolska kultura!
Sokoli zlorabljajo Jugoslovansko Matko, Dva Sokola iz Št. Lovrenca na Pohorja (bivša nemškutarja) sta pobirala 18. t. m. po Št. Lovrencu in po Ribnici za Sokola. Ako sta pa prišla v hišo, o katere strankini barvi nista bila prepričana, sta hinavsko izjavljala, da pobirata za sklad Jugosl. Matice. Tako početje nemškutarskih Sokolov je zloraba in onečaščenje Jugoslovanske Matice po nemčurskih rokah. Sploh je šentlovrenski Sokol sestavljen le iz treh Slovencev, vsi drugi njegovi člani so bivši nemškutarji in člani nekdaj slavnega „Taravereina“. Matica—Sokol—nemškutarja in „Turnverein“ take nepoštene zmesi je zmožen edinole Sokol, ki je po izvajanju „Tabora“ ščitil, in bo — „narodnost“. Žalostna liberalna narodnost, ako jo bodo branili bivši člani „Torn-vereina“.
Sokol (oemšlutar) Žunko iz Selnice ob Dravi zanikava la pere ,-Svojo nemškutarsko sokolsko srajco v „Delavcu“. Vprašamo tega g. Sokola: Ali ni ob vsaki slovesni priliki razobešal frank-farterice? Zakaj ravno „franfurterico“ nine avstrijske ali štajerske zastave! Razobešanje raj-hovske zastave — mar li ni to nemškutarja? Tudi v matične knjige, ki so bile v naši škofiji tudi v stari Avstr ji slovenske, se je gospod narodnjak Žunko podpisoval: Scbunko, Bäckermeister. Žunko-Sokol, to verjamemo ; Žunko narodnjak — kaj tacega je verjel samo „Marib. delavec“.
Sokolska polomija v St Jurju ob juž. žeL Tukajšnji Sokol je imel v nedeijo, 22. avgusta velikansko prireditev. Cele tedne so vabili na njo in so cabali z „per moj duš, 500 jih pride v krojih“. V resnici pa jih je došlo 20. Da ni bilio pri sprejemu na kolodvoru nič občinstva, je došle Sokole posebno jezilo, Sčeš, 'da je to nesramnost od Sentjurčanov. Pri javni telovadbi je bilo krog 300 gledalcev, med temi peščica kmetskih,, Id so pa prišli bolj iz radovednosti kot iz navdušenja- Pri vajah na orodju so nastopili ve -čjidel mazači' räzuri dveh domačinov, ki sta bila vžgo jena v orlovski telovadnici. Neokusen je bil nastop na pol nagega sokolskega naraščaja: Ko je minila telovadba, je po starobajtarskem večnem študentovstvu’ * znani Dobovišekov Rudek napadal v svojem govoru j iOrle kot anjhujše sovražnike sokolstva. Nato se je začelo pitie, ples in vpitje, ki je trajalo celo noč. Da niso manjkali tudi na tej prireditvi ražnji nepopislji-vi nočni prizozi, ki so na soko.skih prireditvah v modi, je razumljivo. Mačjih obrazov in z vpitjem je ob jutranjem svitu odhajala sokolska mladina na vse strani. Takšno je kulturno, narodno in nravno delo sokolstva.
Kensko-dekliškl tabor na gori Oljki preteklo nedeljo se Je krasno obnesel. Zastopano je bilo žon-
stvo iz cele Gornje Savinjske doline v številu nad 2000. Tudi moški spsl se je udeležil tega tabora še dokaj hvalevredno.
Shad laapaikov Kmetske zveze za Kozjanski okraj se je vršil v četrtek 25. avgusta ob lepi udeležbi. Prišli so najuglednejši možje okraja. Shoda je predsedoval g. Lovrec iz Podčetrtka. Poročala sta tajnik Žebot in g, Bosina. Izvolil se je okrajni odbor Kmetske zveze za celi okraj, ki ima nalogo, da izvede krajevne organizacije naše stranke po vseh župnijah in občinah. Zbor je sklenil celo vrsto važnih resolucij, ki jih objavi „Slov. Gospodar“.
Prestavljen je č, g.. Pirc, kaplan v Dobovi pri Brežicah v,Rajhenburg. V Dobovo pride č. g. Jakob Rabuza, dosedaj provizor v Artičah.,
V k«3. šk. dijaško semenišče so sprejeti: Janez Preskar iz Pišec, Anton TJblas iz Dobove, Janez Rojil od Sv. Lovrenca v Slov;. gor., Franc Bohanec od Sv. Križa' pri Ljutomeru, Jožef Žolnir iz Makol, Franc Klasinc in Stefan Horvat iz Cirkovc. — Op. V zaukazniku lav. škofije št. 6 je ta-Je opomba: Ker je še zmeraj velika draginja j n ker ' kn. škof. dij. semenišče ne more izhajati s svojimi dohodki, se opozorijo starši, da bodo morali plačevati za vsakega go jenca mesečno 200 K naprej ali v denarju, ali pa če je le količkaj mogoče v živilih vsaj polovico. Ca pa b' padle cene živilom, se bodo prispevki znižali že med letom.
Etrii fečas za kmetske fante sa državu! kme-t ,ski šoli ¥ Št. Jirjfl ob južni žel, Ta začne početkom novembra t. 1. ter bo trajal do konca septembra 1921. Kolkovaue prošnje za sprejem naj se pošljejo do 1. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Lastnoročnim prošnjam naj se priloži: zadnje šolsko izpričevalo, krstni list, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo in izjavo staršev oziroma varnhov, da se zavežejo plačevati stroške. Oskrbnina je določena na 240 K mesečno. Plača se vnaprej v gotovini, deloma se tudi prevzamejo v račun po dnevni ceni živila. Nekaj učencev, ki dokažejo z uradno potrjenim ubož-nim izpričevalom, da so siromašni, zamore dobiti tudi pol ali popolnoma prosta mesta. Pa tudi starši teh se morajo zavezati, da plačajo celo oskrbnino za slučaj, da njih sin brez tehtnega vzroka zapusti zavod pred koncem tečaja. Sprejemajo se izključno le sinovi kmetov najmanj 16 let stari (navzgor starost ni omejena), ki so vsaj ljudsko šolo dovršili z dobrim uspehom.
Občeslav. obrtno društvo t Celju. V smislu boroveljskega sklepa od dne 18. julija 1920 se vrši kongres načelnikov vseh slovenskih obrtnih zadrug in društev v veliki dvorani Narod, doma v Celju v nedeljo, dne 5. septembra 1920 od 8. do 14. nre.
Za potnike v Beograd. LDU Ljubljana, 28. avgusta. Poverjeništvo za socialno skrbstvo objavlja: Osebam, ki putujejo v Beograd. Množe se slučaji, da se osebe, ki potujejo v Beograd, zglašajo pri ministrstvu za socialno politiko s prošnjami za hipno ali trajno denarno pomoč. Z ozirom na to, da za posamezne kategorije (dobrovoljce, invalide, begunce, brezposelne delavce i.t.d.) že obstoje ustanove pri posameznih pokrajinskih vladah, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za socialno politiko v bodoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem, ki bi se tozadevno zglašali pri njem in bi bilo vsako potovanje v ta namen brezuspešno.
Cene piva. V „Slovencu“ 24. avgusta 1.1. št. 192. str. 4. beremo občutne sodne kazni gostilničarjev, ki so prodajali vrček piva po K 3 50 po K 3'20 ter steklenice po 5 K. Pri nas v dravski dolini pa vse leto nisi dobil vrčka pive izpod 4’50 K (štiri K 50 h) in steklenice izpod 5 K. — Kako to? Zakaj tolika razlika?
Vpeljava mešanih vlakov na progi Maribor gl.
kol.—Št. Ilj. Od nedelje dne 29. avgusta pričenši vozijo na progi Maribor gl. kol.—Št. Ilj dnevno redno sledeči vlaki: Iz Maribora gl. kol: vlak št. 50 z odhedom ob 6. uri 30 min. in vlak št, 812 ob 13. uri 52 minut. Iz Št. lija : vlak št. 35 z odhodom ob 7. uri 11. minut in vlak št. 815 z odhodom ob 14. uri 45 min. Ti vlaki prevažajo tudi tovor za in iz Št lija, Pesnice in Maribor gl. kol. Vožnja traja po 20 minut.
Cirilova knjižnica, 2. zvezek. — JugosiO-vénski Piemont. Zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra. I. del. Spisali dr. Leop. Le-nard, Maribor 1920. Cirilova tiskarna. Str. 152, cena ld K brez poštnine, —Cirilova, tiskarna se je odločila izdajati knjižnico, ki naj odpomore zelo perečim po -trebam. Poznati moramo naš narod, našo državo, našo preteklost in sedanjost. Stara avstrijska šola nam ni o tem nudila skoraj ničesar, v našem jeziku nima-mo o našem domovinoznansitvu nobenih preglednih priročnih spisov. Izšel je ture] pred meseci prvi zve-
Stran S» 1
z ek Cirilove knjižnice, ki obravnava „Našo državo.“ Sedaj je izšel drugi pod zgoraj navedenim naslovom,' ki obravnava prvi del zgodovine novejše Srbije, to je one jugoslovanske zeml.e, ki je kot na Laškem Pie -rnont, bila izvor ujedinjenja in oslobojenja našega naroda. Knjižica je pisana kolikor mogoče poljudno, da bo zanimala tudi širše sloie, a vendar tuđi znanstveno in kritično, ker ne pripoveduje samo, ampak tudi dokazuje in utemeljuje. V prvem poglavju pojasnjuje kulturne in socijalne razmere srbskega naroda ob prehodu pod turško robstvo, v drugem opisuje srb -ske vstajo do Črnega Jur ja, deda našega sedanjega vladarja, a v tretjem vstajo Črnega Jur j a. do prve o-svoboditve Srbije. Knjižica je torej v sebi zaokrožena celota, ker opisuje srbske boje za neodvisnost od časa, ko je izginila stara srbska država, pa do dne, ko srbski narod zopet stopi na pozorišče evropsko zgodovine kot državen činitelj, V drugem delu bo sledila nadaljna zgodovina Srbije KaradjordjevigeVa Knjižica je zelo lično izdelana, fiskana na zelo finem močnem papirju, kakor je redkost pri sedanjih raz merah. Céna je s 14 kronami zelo nizka Poštnina znaša za komad K 1 KO.
Iz Koroške.
BoHba x» naš Kurofaiii
Grebinj pri .Velikovcu, 29. avg.
Koroški Nemci in nemčurji napenjajo vse sile, uporabljajo vsa sredstva, da bi to našo tisočletno posest dobili v svoje roke. V Crebinju, večjem nemšku-larskem gnezdu nad Velikovcem, so Nemci napovedali za dne 29. avgusta veliko zborovanje za „ungeteiltes Kärnten.“ Na ta „tabor“ so došli tudi Slovenci in sicer v tako ogromnem številu, da so slovenski glasovi popolnoma udušili nemške. Od vseh strani so drli ljudje v Grebinj. Nad 100 slovenskih in okoli 60 nemških okinčanih vozov je drdralo na taborišče. Na obeh straneh so osebni in tovorni avtomobili vozili udeležence. Ves veliki in dolgi Glavni trg v Grebinju je bil že od zore naprej podoben velikemu mravljišču. Pri obeh glavnih vhodih v vas sta stala slavoloka z napisi:	„Für ungeteiltes Kärnten.“ Oba sta kmalu
padla vsled ogromnega slovenskega navala. Zborovanje bi se bilo moralo pričeti ob 10. uri. A ker smo i-meli Slovenci najmanj dvetretjinsko večino, si Nemci niso upali otvoriti zborovanja. Zborovalni oder in ves prostor pod njim so zasedli Slovenci, ki so veselo prepevajoč narodne pesmi, popolnoma obvladali položaj. Slika, grebinjskega trga je bila med 9. in 2. u-ro nepopisna. Na desni so stali Nemci z gorjačami in zastavami v rokah, na levi Slovenci, po sredi pa sta stali dve dolgi in gosti vrsti orožnikov. Poslednji sa imeli ves dan polne roke dela, da so ločili ekstremne in nemirne duhove. Nemci in nemčurji so jeze škripali z zobmi, a nič ni izdalo. Slovenska pesem, slovenski živio, slovensko navdušenje je bilo silnejše kot nemško tulenje in nemški „Hoch“ in „Heil.“ Kar naenkrat so se po sredi Glavnega trga pojavili nosilci s sledečimi tablami: „Hoch Rekvizicije!“, „Heil Vermögensabgabe!“, „Dol z Judeži!“, „Živijo Jugoslavija!,“ itd. Ti napisi so grozno jezili Nemce, a še bolj odpadnike. Na nekaterih mestih je prišlo do krvavih' popadov. Napadalci so bili vedno Nemci, a so jo od krepkih slovenskih koroških fantov vedno tudi pravi pošteno skupili. Okoli pol 1. ure se pojavi nenadoma ententina komisija na govorniškem odru. Slovenci so jo pozdravili z živijo-klici in prepevanjem. Nemških glasov sploh ni bilo slišati. Angleški častnik je z o-dra govoril angleški in nemški in pozval ljudske množice, da se naj mirno razidejo. Ko je rekel, naj se ljudstvo tekom pol ure razide, so Slovenci to navodilo sprejeli z veselim vsklikanjem. Nato je še pol komisar dr. Vidic dal povelje, da se zaprejo vse go -stilne in da morajo orožniki tekom pol ure izprazniti trg. V tem hipu se je nenadoma pojavila četa okoli 10 mladih ljudi, ki je nosila dve zastavi-frankfurtariei in je prepevala „Die Wacht am Rhein.“ Za hip je vse ostrmelo. A niso se dolgo košatile nemške zastave. Slovenski fantje in možje so kljub orožniškemu kordonu prodrli na nasprotno stran in so Nemcem iztrgali frankfurtariee. Naši so jih raztrgali na drobne kosce. Ko so ostanek hoteli sežgati, je pristopil jj Anglež, ki je razburjen shranil vsenemško zastavo.
I Med veselim ukanjem in pevanjem slovenskih pesmi I se je nato trg polagoma spraznil. Nemški voditelji so j jo pobrisali med prvimi kakor mokri cucki. Skripaje s z zobmi, pobiti, žalostni, kakor s pogreba so se vra-I čali Nemci in nemčurji iz Grebinja. Naši pa so slavili sijajo zmagoslavje.
Slovenski Korotan ni izgubljen. Naši ljudje, ki so zadnje dni kot pesimisti žalostne slave trobili v, svet, da stoji naša stvar slabo, naj drugokrat raje ostanejo doma. Naj bi si prišli pogledat Slovenski Ko* rotan severno od Drave, ki velja že od nekdaj kot po večini nemški, da imamo celo tukaj večino.
Živila svobodna Slovenska Koroška pod svobo* dno Jugoslavijo!
--------------------------—------------------
- Iz Prekmurja.
Prekmurje. Tudi v Prekmurju ne mine nobena
nedelja ali praznik, da bi naša stranka ne priredila, enega ali več zborovanj in javnih shodov. Orli, kaie-j rih Storilo se je v Prekmurju po zadnjem maribcr -skem taboru že zelo razmnožilo, prirejajo zborovanja in prireditve. Kmetska zveza zboruje redno vsako ne. deljo na različnih krajih, zveza županov ima svoja redna mesečna zborovanja in teko se dela pridno na s vseh kraj'ih. Preteklo nedeljo jè bilo več javnih sno* ’ dov, dva večja sta se vršila v Mali Polani in na Ha-
tizi. Na teh je govoril dolnjelendavski župan g. Božidar Sever o važnih gospodarskih, političnih in na-žrodnfih vprašanjih pred veliko množico ljudi, ki so z navdušenjem zasledovali povsod nad eno uro trajajoči govor. Prihodnjo nedeljo je orlovska prireditev združena z ljudskim taborom v Bogojini, v nedeljo 5. septembra pa zborujejo Kmetske zveze lendavskega okraja pri Sv. Trojici nad Lendavo, v obližju demarkacijske Mnije. Tudi za nadalje se vrše zborovati!a Kmetske zveze in sicer v sredo na Malo Gospojnioo „v Peirovcih, v nedeljo 12. septem. v Crenšovcih itd, V Prekmurju težko pričakujejo razmejitveno komisijo, ker bi se potem nemirni duhovi vendar po-aniriii. Sedaj še širijo od brezvestnih in plačanih a -gentov vsakojake vesti, ki ljudstvo samo vznemiri a jo. .Veliko neumnih poročil, ki zadnji čas krožijo v Prekmurju, ima na vesti lfiberajtno slovensko časopisje; ala „Mariborski delavec“, celjska „Nova doba“, katero so prekmurske „Novine“ popolnoma upravičeno nazvale „Nora doba“ in slični revolverski lističi, ki so iz strankarskih ozirov in da bi napravili več zgage v Prekmurju zagnali krik: „Prekmurje je v nevarnosti!“ in nalagali celo slovensko javnost o nekih ^madžarskih vpadih v Prekmurje“, ki so se izkuhali v kaki vroči liberalni butici, ko se je sladko vinjena vračala pozno na večer ali pa menda že bolj v jutro od Turka. Take člankarjo bi naj oblasti obsodile radi širjenja lažnjrvih in vznemirjajočih vesti ter pro-tidržavne gonje, kojo ti ljudje z očividnim namenom hočejo naprtiti našim najboljšim narodnim možem iu delavcem na narodnem polju, ki so pri delu ža narod Se osiveli, ter tistikrat že delali za narodno probum v Prekmurju, ko je marsikateri teh gospodov, kakor
jim je prav zapisal list „Novine“ še lizal pohlevno in ponižna nemčurske podplate. Saj se razumemo! —
Beltinski župnik, č. g, Kühar, znan narodniaic je težko obolel. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.,
C. g. kan. prof. dr. Kimovec iz Ljubljane nabira po Prekmurju stare narodne in cerkvene pesmi Samo v Crenšovcih jih je nabral v enem tednu nad 200,
Crenšovska hranilnica in posojilnica, katero je ustaftovil č. g. župnik Klekl, se krasno razvija, Pri ljudstvu uživa popolno zaupanje, kojega nima nobenih prejšnjih zavodov v tej meri.
fHartborske vesti.
Mestno knjigovodstvo v Mariboru z ozirom na razne govorice uradno ugotavlja, da se iz mestne bla gajne na računi mesta za orlovsko prireditev ni plačalo niti vinarja. V Mariboru, dne 28. avgusta 1920.
[Sprejem izven Maribora stanujočih otrok v mestne šole. Naznanja se, dà 'staršem, ki ne stanujejo v Mariboru, M pa žele sprejem svojih otrok v mestno ljudske ali meščanske šole, ni treba več vlagati tozadevnih prošenj pri mestnem-šolskem svetu. Zadostuje ustna prijava pri vodstvu dotične šole. Predložiti je tam zadnje šolsko spričevalo, krstni list in dokaz o cepljenih kozah, če možno tudi domovnico. Obenem morajo starši za vsakega sprejetega, tukaj ne šolo -pristopnega otroka pri vpisovanju vplačati donesek za učila v znesku 50 kron, za kar dobe potem od vod -stva uradno pobotnico. Stranke, katere ne morejo tega zneska plačevati, morajo vposlati mesnemu šol-
skemu svetu utemeljeno prošnjo (z ubožnim izpriöe-valom) za odpust ali popust pri vplačevanju doneska za učila.
Napeljava iateke električne sile in mariborski okoličani. Te dni bo daljnovod Fala—Maribor gotov in Še koncem tega meseca bo, se oddal električni tok v Maribor, da dobi mesto luč in silo. Za enkrat še bo obratovalo z napetostjo 10,000 voltov, dočim je dalj novod narejen za napetost 46.000 ozir 80.000 voltov. Za varnost ljudi se je sicer vse potrebno ukrenilo, vendgr vposestniki ozir občina, čez kojih posestva teče daljnov|d, opozarjamo na pričetek obratovanja, da sopra vidni, da se ne pripeti kaka nezgoda.
Javen škandal je, da gotovi ljudje nimajo potrebnega rešpekta pred odredbami oblastev. Gostilna Lovec na Pobrežju je oblastveno zaprta. Da kljubuje tej odredbi okrajnega glavarstva, oziroma orožništva, si drzne ta vojni dobičkar aranžirati v nedeljo 29. t. m. zvečer celo godbo v zadnji sobi, kjer po navadi šoštari. Ob 9. uri zvečer je šel cel roj navdušenih’ ljudi iz te priporočljive gostilne in slišal se je izrek n „Dos wor oles zulleiß“ (seveda oblastvu). Ako drugi krčmar le malo prekorači policijsko uro, se ga že kaznuje, ta privandrani človek, ki ima vedno v raznih nečednih stvareh opravka s sodnijo in glavarst -vom, pa se sme nekaznovan norčevati z orožništvom in okr. glavarstvom. Quousque tandem?
Slovenci širite naše liste I
j loli naznanila.
Razna i
Pozor!
Cene ogrc mite padle.
Velikanska zaloga vsakovrstnega ma nulak turnega blaga v trgovinah
NARAT & ŽURMAN
Sv. Križ—Rogaška Slatina Ratanska vas. 704
Razpošilja po celi Jugoslaviji
Brzojavi :
„Natšur“ Rog. Slatina. Telefon 3.
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr zlatnine in srebrnine. Cene «neme. Postrežba točna.
JAN IGNACIJ, MARIBOR
AHAJSKI TRG v gradu (Borg).
za snaženje sprejema * «mu Marija Ritonja v Aleksandrovi cesti 6, na vrta, Maribor.
Išče se
DRUŽABNIK
(kompanjon)
sa takojšnji pristop za že vpeljano trgovino na najbolj prometnem kraju v Mariboru s kapitalom 200- do 800.000 kron v svrho i azširjenja trgovine. Cen j. ponudbena uprav-ništvo lista.	683
Tabilo.
Posojilnica v Vojniku vabi na svoj izredni občni zbor na dan 5. septembra t. 1. ob 9. uri dop. v pisarniške prostore.. Dnevni red: Sprememba pravil.	715
za moji dve hčerki 10 in 9 let stari, hrano in stanovanje. Ponudbe pod „Postajenačelnik“ na upravo. 718
Iščem
Stampiti e JOatam stampitje Pečate is medi Stroje sa pa* giniranje Aparate s a šivanje aktov
dobavlja
najhitreje in najceneje
Isudorih Šef,
JKariltor,
Prešernova at. É.
Tovarniška zaloga papirja in specijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi: Papiršef Maribor.
Naročajte nače liste I
«sei
Trapistovski
■|« pristni prvovrstne kakovosti «II predaja in razpošilja,
vsakovrstno
kupuje, prodaja in razpošilja
Ha tli« Lih, trpyec,
trgovec
MARIBOR, Glavni trg. 4.
PvaJoto novo vinsko po-
r i miam Bodo, T8aki veli.
kosti, prodam slivovko na debelo in nd drobno, laneno seme ter vse vrste žita. Fra d jo Kirin, trgovina mešanega blaga, Voj — Križ, Hrvatsko.	698
TT|ga enonadstropna z gostilno ALI odi jB mesarijo je na prodsj v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta 17.	702
500 vodnih škafov
z železnimi obroči ima na prodaj Anton Božič, strugar v Apačah, p. Galicija na Koroškem. 709
Kmetijski stroji
kakor kultivatorji, dvoj sate brane, sadni mlini, okcpavalniki, čistilniki za žito, robkalniki za koruzo itd. se dobijo po zelo ugodnih cenah pri Gospodarski zadrugi v Celju, Gosposka ulica 23,
Lepe krave mlekarice
lepe breje krave se zaradi prodaje posestva takoj prodajo. Vpraša se v Mariboru, Glavni trg štev. 4 v trgovini.	7li7
Malo posestvo
se proda, Studenci pri Mariboru, Lembaška cesta 20.	714
Službe i
Dva kožarska pomočnika
vešča Spaltanja (Bandmesser^Spalt-maschine) ia dva vešča ^oslnže-vanja stroja za meso rezati (Entfleischmaschine) kakor tudi več kožarskih pomočnikov vajenih dela pri japnu in obdelovanju (Zurichtung) se sprejmejo. Ponudbe na tvornicu koža i cipela A. Jakil d. d. Karlovac.	692
Prodajalka gTv izZ'
nufakturi in špecerijski stroki, ne pod 22 let stara, zmožna slov. in nemškega jezika se sprejme. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe z zahtevo plačila na tvrdko Franc Iglič, Ptuj.	712
KAVARNA CENTRAL
V MARIBORU, GOSPODSKA ULICA,
v sredini mesta,
se kot prva slovenska kavarna v Maribora priporoča za obilen obisk vsem Jugoslovanom
G. VALJAK,
KAVABHAR
€©r§tw@fte Dar@mnnle
društvene zastave veselične znake
od najpriprostejše do najfinejše izvršitve dobavlja
AeifonSpak
GRAZ, Sf@m&f@?iisse 1
Lastni izdelki!
708
Hočete kupiti po nizki ceni ? ?
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev	7S1
dokolenic (gamaš) oblek perila
torbic za trg
potnih košar in raz. galant, blaga ter
vrvi iz prave konoplje pri
Moka Lati, Maribor, Glavoitrg štev. 2.
i Papir m sicer konceptni in boljši se dobi zdaj V Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor, ga kdo žep. Čene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naroča papir, dokler ga je dobiti.
v MARIBORU« tfetrfsifsta «lica 2«
Usale večer svira In poje Iogoslov. tamburato društvo. Za obilen obisk se priporočata podjetnika.
BEHC1M S JkVTOOUE
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
sasftopsfivo mineralna raffinarli© Dravograd
ter imam zmiraj v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete za nadrobno razprodajo. V zalogi imam nadalje po nsjnižjih dnevnih cenah vedno najboljše špecerijske in kolonijalne pridelke in bode pri méni vsak najboljše postrežen.
Jakob Pneas, Maribor
(preje Qutmdest)
trgovina z mešanim blagom, Gosposka ulica
665
STROJNO OLJE Jr jr s s Jr TOVOT MAST
PO CEHI
manufakturno blago m dospelo iz inozemstva in se dobi pri
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR» Gosposka ul. S.
Sukno za moške obleke, — Izgotovljene moške hlače
meter K 220’—, 260'—, 300 — itd. Hlačevina za moške oblake, met. K 70-, 80-, 100 — itd.
Izgotovljene moške obleke, suknene K1500—, 1800-—, 2000*— itd. Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600—, 700—, 800— itd.
Iz hlačevine, K 140-—, J 60—, 180— itd. Izgotovljene blače za dečke, K 60 —, 70*— i® 80’—.
Flavina, močna, meter kron 40-—, 48-— itd. n», dveh straneh tisk, meter K 48*—.
Pri stari zalogi se se cene primerno znižale.
Velika izbira perila in pletenin lastnih izdelkov.
Nova lekarna:
v Mariboru..;
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl novo
lekarno na Glavnem trgu 20, v Hayerjevi hiši
Lekarna je moderno urejena in založena z vsemi zdravili in zdravilskimi potrebščinami.
Mh. pb. Ivšn Vidmar,
lekarna „pri sv. Areha“.
Zastopstvo TOVARNE KLOBUKOV VALENTIN MAČEK V DOMŽALAH
■ •	■ se nahaja	■
v Mariboru, Slovenska ul. IS
aureiema t »opravilo, Kššenje, barvanje itd. vsakovrstne damske fe y 1	* moške klobuke, ter naročila na nove.
Cene brez konkurence! eie Postrežba točna!
,	iu založnik k Kocenu! „Straža.*
.Odgovorni urednika yefco»iav Stapan*
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora«