Kako so v Avstriji razdeljene pravice in dolžnosti. Vsak državljan ima pravice, vsak pa tudi dolžnosti. Pravica in dolžnost ste kakor dve uteži v skledici tehtnice in morate biti v vednem jednakotežji; to se pravi: kolikor ima kdo pravic, toliko mora imeti dolžnosti, ne več, ne manje. To prav razdeliti, je skrb vlade. Najimenitniša pravica avstrijskega državljana je, da se udeležuje zakonodajstva. Izvršuje se, kakor znano, po poslancih, kateri se volijo in pošiljajo na Dunaj. Najimenitniša dolžnost pa je davek: krvni in denarni; zadnji plačuje se v raznih oblikah: od dohodka zemljišč, od dohodka sploh, od gotovih hranil, od dedščin, pri sprejemanju denarja v kolku (stempel) itd. Davkov je sila mnogo vrst, in vsako leto se še izmisli kaka nova. Ne namerjamo podati čitateljem popolno sliko razdelitve pravic in dolžnosti v naši državi, ker bi to postalo za naš prostor preobširno; ali primerjati le hočemo, kako je razdeljena pravica do poslanca in dolžnost plačevati nekatere davke. Pravica, voliti poslanca, ni odmerjena po številu prebivalcev, ampak po čem drugem ; kaj je to drugo, bomo kar videli; a gotovo je, da duša tukaj ne velja nič. Vsi, ki davek plačujejo, so razdeljeni v 5 skupin; v prvi so veliki posestniki, v drugi davkoplačevalci mest in trgov, v tretji trgovci in obrtniki, v četrti davkoplačevalci na kmetih in v peti delavci. Kakor iz te razdelitve vidimo, sme vsak le enkrat, to se pravi v eni skupini voliti; le trgovec in obrtnik volita dvakrat in sicer v drugi in tretji skupini. Zakaj imajo ravno trgovci in obrtniki dvojno pravico? Dala se njima je, ker se Zidov največ nahaja med njimi, in ker so večinoma Nemci. Glejmo dalje! Skupina velikega posestva sme voliti 85 poslancev, skupina mest in trgov 97, skupina trgovcev in obrtnikov 40, skupina kmetska 131 in skupina delavcev 72. V prvi skupini voli uže kakih 100 davkoplačevalcev po 1 poslanca, v četrti še le kakih 100.000; to za primer; pravica do poslanca torej ni razdeljena po dušah, ampak z ozirom na denar, na žide in na Nemee. Še dalje! V prve tri skupine volijo večidel židje in liberalni Nemci, v peto socijalnodemokratski delavci, ki vlečejo z Židi in liberalnimi Nemci, v četrto slovanski kmetje, kajti po kmetih je Slovanov mnogo več nego Nemcev, in Slovani so večidel poljedelci. Najprej navedene 4 skupine volijo skupaj 294 poslancev, kraetska 131. Zato imajo v zbornici Židje in liberalni Nemci toliko moč. Sedaj si pa poglejmo malo, kako je razdeljen davek. Na Dunaju }e zavod, v katerem je židom zakonito dovoljeno, da igrajo z največimi svotami in golufajo svet dan na dan za milijone in milijone; to je borza. Razkladati bistvo borze bilo bi na tem prostoru nemogoče, ali kar smo o njej rekli, je gotovo. Dolgo, dolgo let židje o borznih dohodkih niso plačevali niti krajcarja davka; židovska in nemško liberalna večina jih je vedela varovati. Še le pred dvema letoma je v zbor- nici komaj prodrl zakon, da se na borzi plačuje od 5000 gld. 10 kr. davka. Če pobotaš, da si sprejel 5000 gold., moraš na pobotnico pritisniti kolek za 17 gld. 50 kr., to se pravi, ti imaš plačati od sprejema petih tisoč gld. 17 gld. 50 kr. davka, toraj 175 krat več nego žid na borzi. Pri pravnem opravku (notarju n. pr.) plača§, če 5000 gold. sprejmeš, kolka za 31 gold. 20 kr., torej 312 krat več davka nego žid na borzi. Če pa n. pr. izročiš svoje zemljišče, ki je vredno 5000 gld., svojemu sinu, pritisniti moraš na dotično pismo kolkov za 230 gld.; ti plačuješ torej tukaj 2300 krat več davka, nego žid na borzi. Koga pa zadene ta visoki davek najbolje? Ali ne poljedelca Slovana? Tako so torej v Avstriji razdeljene pravice in dolžnosti, zato pa tudi mora iti navzdol. J u s t i t i a est fundamentum regnorum, to je: pravičnost je podlaga državi. Poinislimo še to! Štiri skupine so združene zoper eno edino, to je kmetsko; zato pa so zakoni takšni, da kmeta ne podpirajo, in zato mora kmet priti na nič, dočim drugi debelijo. In končno: Slovani so po svoji večini poljedelci in imajo torej svoje zastopnike le v kinetski skupini, drugod jako malo, dočim v ostalih štirih skupinah gospodarita Žid in Nemec, ker je teh po mestih in trgih največ, in ker imajo tovarne ali fabrike večidel oni. Koga pa zadene davek najhuje? Za uživanje pravic sta torej v prvi vrsti Žid in Nemee, za dolžnosti pa je Slovan.