iO^ Ptuj, torek, 24. januarja 2006 letnik LIX • št. 6 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ čisto maiSkene cene. ^ Populi do 600.000 SIT V^^ Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Šport Rokomet • Ptujčan-ke še korak dlje od 5. mesta Stran 8 Strelstvo • Zmaga tokrat Cvetku Ljubiču Stran 9 Nogomet • Beograjčani premočni za Dravo Stran 7 e o mm o mog Foto: Črtomir Goznik Po naših občinah Tednikov pogovor Izobraževanje Reportaže Zanimivosti Cirkulane o Nova Maruča o "Moje Ptuj o Otroški Avstr. Štajerska Slovenija o občina za boljši poslanstvo je, da parlament - mladi o o Grad mora gosta 10 tisočakov za jutri! čutim in povem!" tabujih zadržati dlje časa odklenjen avto Stran 2 Stran 3 Stran 6 Stran 12 Stran 16 Cirkulane • Okrogla miza o novi občini Nova občina za boljši jutri! »Danes vas pozdravljam kot krajanke in krajane, morda vas bom čez nekaj dni že lahko pozdravil kot občanke in občane nove občine Cirkulane,« je svoj nagovor na petkovi okrogli mizi o predstavitvi prednosti nove občine svoj nagovor začel poslanec Branko Marinič. Seveda bo za tovrsten pozdrav potreben pozitiven izid referenduma, ki bo v nedeljo. Predsednik iniciativnega odbora za nastanek nove občine Cirkulane Anton Kokot je zato vse zbrane, pa ne le njih, ampak vse domačine s cirkulanskega okoliša pozval k čim številčnejši udeležbi na referendumu: »Nikoli nismo in tudi zdaj ne zanikamo, da je bilo na našem področju narejenega precej tudi v okviru sedanje občine. Vendar kot samostojna občina lahko naredimo še več, veliko več. Mislim, da se tega vsi zavedamo in da bomo zato tudi glasovali za svojo občino!« Da samostojna občina prinaša le napredek in razvoj, so nato, na osnovi lastnih izkušenj, potrjevali vsi povabljeni gostje. Prvi med njimi je bil Franc Pukšič, poslanec in župan destrniške občine: »Sicer bom najprej malo kritičen do dela vlade, saj menim, da bi morali vsi, ki so izrazili željo po svoji občini, dobiti možnost odločanja na referendumu, torej v našem ožjem okolju tudi KS Leskovec. Sistem financiranja občin je urejen tako, da ima samostojna občina pač veliko več možnosti za lasten razvoj, kar dokazujejo vse novonastale občine. Ne gre za to, da se v okviru velike občine določen kraj ali območje ne more razvijati; gotovo se lahko, vendar je bistvena razlika v tem, da se takšno območje kot samostoj- Uvodnik na občina lahko razvija veliko hitreje. Zdaj se vam, Cirkulan-čani, ponuja takšna možnost, ali jo boste izkoristili ali ne, pa je v vaših rokah! Mnenj, da Cirkulane kot svoja občina ne morejo preživeti, ne podpiram. Nasprotno: prepričan sem, da ni takšne občine, ki bi, recimo, za Destrnik naredila toliko, kot je Destrnik naredil sam zase kot svoja občina! Poleg tega danes v Sloveniji ni niti ene od 193 občin, ki bi se želela ponovno združiti. Tudi to pove več kot dovolj!« Vsaka samostojna občina je napredovala! Podobno je menil tudi poslanec in župan Rogatca Martin Mikulič ter župan sosednje haloške občine Žetale Anton Butolen: »Temelj za uspešno občino je pripadnost ljudi svojemu območju. Nikjer ni rečeno, da je skupna, velika občina slabost. Toda če obstaja želja po osamosvojitvi, to ne pomeni nasprotovanja takšni občini, ampak željo po samostojnem odločanju v skladu s prioritetami območja, ki pa v ničemer ne omejuje nadaljnjega plodnega sodelovanja s sosednjimi občinami. Vendar pa se zavedajte, da samostojna občina še ne pomeni avtomatske prednosti in garancije za napredek! Pomeni le možnost oz. veliko priložnost, ki jo morate nato znati izkori- Majhno je čudovito? Tako se reče in menda je že res, da (velikokrat) velja. Samo meni ni jasno, zakaj tudi veliko ne bi moglo biti čudovito. In sploh me zanima, od kod in zakaj se je uveljavil ta izrek, da je malo lepo. Mogoče zato, ker je v življenju tako malo res čudovitih stvari in doživetij? Toda, če razmišljamo tako, potem smo že fatalisti s predispozicijo, da je vsega čudovitega zelo malo in pika. Osebno se nikakor ne štejem med takšne ljudi. Čudoviti so mi, recimo, določeni tipi velikih in majhnih avtomobilov, čudovite so mi nekatere tako majhne kot velike hiše, čudovito se razumem tako z nekaterimi majhnimi kot velikimi ljudmi, enako čudovit mi je lahko velikanski ali minimalističen kaktus itd. In povsem enako gledam tudi na zadnje vroče politično dogajanje okoli ustanavljanja novih občin. Čudovite in perspektivne so lahko tako male kot velike. Problem je le v tem, da je čudovitost majhnega (česarkoli že) veliko težje opaziti, potrebno je več pozornosti in koncentracije, lahko pa se tudi hitreje izgubi. Verjetno tudi od tod miselnost, da je le majhno čudovito. Če nas namreč »čudovitost« zaliva od vsepovsod, se je tako navadimo, da je sploh ne vidimo več, postajamo nezadovoljni in znotraj tega začnemo iskati nekaj, kar bi lahko bilo še lepše, še bolj čudovito, predvsem pa samo naše. Je tu poanta vsega? Torej, nikakor ne vidim razloga, zakaj bi bilo čudovito le malo. Pri določenih zadevah sem celo prepričana obratno SM Žetalski župan Anton Butolen: "Zavedajte se, da samostojna občina še ne pomeni avtomatske prednosti in garancije za napredek!" stiti. To pa pomeni delati dobro, plansko in sporazumno!« Butolen je Cirkulančanom še povedal, da imajo ogromno prednosti v primerjavi z Že-talami na samem startu nove občine, saj imajo skorajda povsem urejeno komunalno in cestno infrastrukturo in še marsikaj, za kar so v Žetalah doslej že investirali 1,5 milijarde tolarjev. Kaj vse so dosegli v osemletnem obdobju obstoja samostojne občine Benedikt, je predstavil tamkajšnji župan Milan Gumzar, pri čemer je Da ne bo težav z mejo! Eden izmed krajanov je poslancem postavil tudi takšno, nekoliko hudomušno vprašanje: »Tudi naša občina bo z reko Dravo mejila z občino Markovci. Mi bi se še radi kopali v tej reki, pa tudi gramoz nam pride prav, čeprav gaje nekaj več na markovski strani. Pa me zanima, če je ta meja zdaj dobro postavljena in izrisana, da se ne bomo še mi kdaj dajali okoli nje na terenu in po medijih!« Odgovoril je Marinič, prav tako ne brez nasmeha; češ da je ta meja geodetsko urejena in potrjena v DZ in da ne obstaja nobena dilema. Predsednik lO za ustanovitev občine Anton Kokot: " Nikoli nismo in tudi zdaj ne zanikamo, da je bilo na našem področju narejenega precej tudi v okviru sedanje občine. Vendar kot samostojna občina lahko naredimo še več, veliko več. Mislim, da se tega vsi zavedamo in da bomo zato tudi glasovali za svojo občino!« Poslanec in destrniški župan Franc Pukšič: " Sistem financiranja občin je urejen tako, da ima samostojna občina pač veliko več možnosti za lasten razvoj, kar dokazujejo vse novonastale občine. bil ob velikih investicijah posebej ponosen na povišanje števila prebivalcev, opozoril pa je, da občina ne more biti uspešna, če ni dobrega sodelovanja in soglasja v samem vodstvu občine glede projektov, nujno potrebno pa je tudi racionalno trošenje proračunskega denarja. Iz vsega povedanega je bilo jasno razumeti, da je samostojna občina, pa četudi še tako majhna, lahko le prednost za ljudi in kraj: »Lahko se vam zgodi, da si boste morda izvolili slabo vodstvo v prvem mandatu, vendar to lahko popravite najkasneje na naslednjih volitvah. Če pa se na tokratnem referendumu ne boste odločili za svojo občino, potem tega ne boste mogli popraviti nikoli več. Tega se morate zavedati!« Enotna želja vseh zbranih - ZA svojo občino Po besedah govorcev so bili na vrsti zbrani krajani v dvorani, vendar se je na začetku kar hudo zatikalo, saj je najprej zavladala tišina, potem pa je končno priletelo vprašanje, zakaj na okrogli mizi ni župana Gorišnice in koliko denarja ju gorišniški občinski proračun dobival na račun Cirkulan ter koliko od tega je bilo investiranega v ta okraj. Najprej se je oglasil Marinič in povedal, da mu je župan Kokot poslal pisno opravičilo oz. sporočilo, v katerem navaja, da se okrogle mize zaradi drugačnih stališč pač ne želi udeležiti, saj bi lahko tako povzročil nepotrebne konflikte. Anton Kokot pa je nato pojasnil, da bi z veseljem prebral županovo pismo, vendar ga žal na naslov vodje iniciativnega odbora ni dobil, kljub temu da je na pošto povprašal po njem, saj ga je župan telefonsko obvestil, da mu je pismo poslal. Pri tem je tudi ostalo, saj nihče drug izza omizja, ki je (morda) pismo prejel, njegove vsebine ni prebral. Glede razdelitve proračuna in naložb v Cirkulane pa nihče ni mogel dati toč- nega odgovora. Oglasil se je podžupan Jožef Klinc, a je poudaril, da govori le v svojem imenu in da s točnimi ciframi ne razpolaga, da pa Cirkulane v proračunskem kolaču niso oškodovane in da so dobivale delež, ki jim pripada. Sicer pa naj bi proračun samostojne občine Cirkulane znašal okrog 290 milijonov, od tega pa bi po predvidevanjih lahko namenili za investicije približno 135 milijonov tolarjev, kje in kakšne bodo, pa naj bi soodločali tudi vaški odbori. Mira Lesjaka je nato zanimalo, kako bo z državnim sofinanciranjem občine oz. s t. i. glavarino, ki seveda povsod predstavlja precejšen del proračunov, saj je slišati, da naj bi se ta pomemben vir sčasoma ukinil. Pukšič tega direktno ni zanikal, čeprav je dal vedeti, da tega ni mogla in uspela storiti še nobena oblast in noben finančni minister doslej, zato pa je bil odločnejši Gum-zar: »Če se ukine glavarina, potem propadejo praktično vse občine v Sloveniji, saj se jih samostojno financira le 17 od 193! V vseh ostalih občinskih proračunih predstavlja 50 ali več odstotkov prav glavarina!« Kakšnih posebnih vprašanj gostom omizja nato ni bilo več slišati, nekaj javno povedanih mnenj zbranih domačinov v dvorani pa je dalo vedeti, da si svoje občine res želijo in četudi morda na začetku ne bo lahko, vsekakor verjamejo v lepšo prihodnost, tudi in predvsem za svoje otroke. SM Korflaše na mizo, pa na zdravje! Potem ko je v dvorani po nagovorih županov in poslancev zavladala tišina, saj se nikomur ni zdelo nič problematičnega v zvezi z nastankom nove občine Cirkulane, se je oglasil Pukšič z besedami: »Poslušte, meni se vidi, ka ste se vi že tak vsi za svojo občino dokončno odločli, pa je, če je že tak, čista brez veze, da mi zaj tu sedimo pa se gledamo. Te pa rajši dajte korflaše na mizo, pa ga spijmo na zdravje!« Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM SM Foto: SM Pogovarjamo se z jasnovidko • Maruča in njeni kristali » Nisem šlogarca, moje poslanstvo je, da čutim in to povem!« Le kdo je ne pozna, te temperamentne, zgovorne in zelo prepričljive jasnovidke, ki je po svoji oddaji na televiziji postala popularna tudi v širšem slovenskem prostoru. Čeprav se ljudje nanjo obračajo predvsem zaradi zdravja in osebnih težav, je njeno poslanstvo predvsem v osebnem stiku in pogovoru, iz katerega takoj začuti, kaj se dogaja. Zmotil sem jo po nedavnem popoldanskem gostovanju na Radiu Ptuj in se uspel dogovoriti za pogovor, ki je stekel šele pozno zvečer v ptujskih Termah, kamor zadnje čase zahaja vse pogosteje. Takoj moram povedati, da je prijetna in odlična sogovornica, brez dlake na jeziku, odkrita do vsega, kar je vsaj navidezno zavito v meglo, in predvsem preprosta. Maruča, ne vem, ali me vara občutek, kako ste lahko po skoraj celodnevnih pogovorih še vedno prijazni in nasmejani? »To, kar počnem, delam zelo rada. Pravzaprav že od svojega 20. leta. No, sprva je bilo vse skupaj bolj za hec, malce sem gledala v skodelice, malce v sveče, tudi v karte in prstane. Pa se je izkazalo, da imam dober občutek, nekakšno notranjo intuicijo, saj sem ugotovila zelo veliko zadev, ki so se ali pa naj bi se šele zgodile. Ljudje so zelo presenečeni, ko človeku pogledam v obraz in mu takoj povem, zakaj si želi pogovora z mano, kaj ga teži in kaj ga čaka. Še bolj, ko se to, kar na-povem, v resnici tudi zgodi. Veste, dejansko ob prvem stiku ali prvih besedah začutim največ in to tudi jasno povem. Pa nisem 'šlogarca' in ne čarovnica, za jasnovidko pa so me krstili drugi, tisti, ki so verjetno to sami začutili.« Po govoru sodeč niste Štajerka, kje živite in kaj sicer počnete? »Hm, moja življenjska zgodba se je začela daleč vstran, na Siciliji, moj oče je namreč Sicilijanec in tam imam še dve sestri. Sicer pa že skoraj vse življenje živim v Ljubljani, v Mostah in delam v trgovini. Že kar lep čas sem vodja industrijske trgovine z gradbe- Iz knjige Maručini kristali svetujejo (1996): Jasnovidnost in astrologija hodita z roko v roki, vendar se lahko astrologije naučite, jasnovidnost pa je navdih, o katerem je Platon menil, da je najbolj plemenito mojstrstvo, Sokrat pa, daje nebeški dar ter izvor največje človeške sreče. Vidci so od nekdaj napovedovali bodočnost, v različnih zgodovinskih obdobjih so jih ljudje po božje častili ali sežigali na grmadah. Med najbolj znanimi je Nostradamus, mednje pa sodijo tudi ustanovitelji novih ver, Zaratustra, Mohamed in Kristus. Foto: M. Ozmec Maruča vedno rada svetuje, pogosto tudi v telefonskem pogovoru. nim materialom v ljubljanski Izolirki, kjer prodajamo prav vse, od bonbončkov do avtomobilov.« Kdaj pa ste se pričeli resneje ukvarjati z jasnovidnostjo? »Ko sem začutila, da je to zares v meni. Kmalu zatem je bilo, ko mi je umrl mož, bila sem v zrelih letih, 48 sem jih imela in ostala sem sama z dvema otrokoma, hčerko in sinom. Sedaj že nekaj let živim v Mostah, na Kodelje-vem pa imam v Pugljevi ulici svoj jasnovidski studio Maga Kirka.« In kaj pomeni to ime? »Ha, ha, ha, ne poznate čarovnice Kirke. Veste, rojena sem na otoku Ustica, tam, od koder je bila znamenita čarovnica Kirka iz antične zgodbe o Odiseju. No, ne se bat, nisem čarovnica, niti ne vedeževalka ali 'šlogarca', delam izključno s kristali in s svojo intuicijo. Nikoli nisem poskusila tega početi s kar- Drugi o Maruči: Maruča je vsekakor ena izmed tistih iskric pohujšanja, ki je priletela iz sosednjih krajev. Pa še mafijska povrhu, saj je doma iz Sicilije. V modernih časih sodobnega turizma si je šla ogledat domači kraj z modernimi prevoznimi sredstvi, ne na metli, kot njene daljne prednice. In ni čudno, daje bila nad rojstnim krajem zelo navdušena, saj ji je peklenska vročina očitno kar po godu ... Maruča svetuje: Kristale nosimo čez dan. Vsak večer jih speremo pod mrzlo vodo, večkrat jih za nekaj ur izpostavimo soncu, ob polni luni pa jih čez noč pustimo na okenski polici v posodi z malo zemlje. Naj kamen ne bo izpostavljen umetnemu žarčenju, ne hranite ga na televizorju, tudi če je izključen. Želim vam obilo zdravja in sreče. Če vam bo pri tem pomagal tudi kak kamenček, kristalček ali dobronamerni nasvet, bom zelo vesela. tami.« Kako to, da ste zadnje čase kar pogosto na Ptuju? »Če sem iskrena, tukaj v Ptuju so čisto drugačni ljudje kot v Ljubljani. Saj imajo svoje težave, mnogo jih je brez služb, so bolni, zaljubljeni ali prevarani, ampak so zelo pozitivni in skromni. Čeprav prihajajo k meni v glavnem po duševno hrano, name delujejo zelo pozitivno. In po nekajurnih pogovorih, ko je za mano tudi 10 ali več ljudi, sem psihično manj utrujena kot recimo v Ljubljani.« Kako pravzaprav poteka obisk pri jasnovidki Maruči? »Po navadi me prej pokličejo po eni od mojih komercialnih številk in se na srečanje z mano naročijo. In potem pridejo, ko so na vrsti. Včasih je treba malce počakati, kajti jaz se predvsem veliko pogovarjam, zelo se posvetim temu, kar mi kdo pove. Prav nič ne nalagam, kar odkrita sem in v obraz povem, kar zaslutim ali začutim. Zelo pa sem vesela, ko me pozneje, včasih tudi po nekaj mesecih, kdo pokliče in mi pove, da sem imela prav, ter se zahvali za pogovor z mano.« Ljudje pogosto sprašujejo po zdravju. Jim lahko pomagate? »Nisem zdravnik, ampak lahko zaslutim, s čim ima kdo kakšne težave in ga napotim k zdravniku. Lahko pa povem, da sem imela otroke, ki so pogosto lulali v posteljo, pa sem jim dala ustrezen kristal, ki odpravlja nočne more in strahove - saj verjetno veste, da ima vsak kristal svoj namen in funkcijo - in po nekaj mesecih so mi sporočili, da je z lulanjem v po- steljo konec. Veste, nerada se hvalim, res nisem tak človek, ampak ljudje mi zelo radi povedo, kadar mi je uspelo kaj odpraviti. Poskušajte vprašati koga, ki je bil že pri meni, pa se boste lahko prepričali, da je tega veliko, ogromno takih in podobnih mor mi je uspelo odpraviti z mojimi kristali.« Poleg vsega pa ste tudi mati, s svojimi skrbmi in težavami, mar ne? »Sem, tega se zelo zavedam in tega poslanstva ne zane- marjam. Veste, jaz sem mama, teta, babi, poleg tega pa še psihiater in psiholog; skratka ženska, ki je vedno pripravljena za pogovor. K meni zahajajo tudi znani in popularni ljudje, tudi taki, ki so morda drugačni od drugih, a jih zelo razumem. Poudarjam pa, nikoli se ne ukvarjam s politiko, ne napovedujem katastrof, poplav, potresov ali vremena. In nikoli ne dajem izjav za medije, ne prognoz za celo leto vnaprej. Takšna sem pač, imam svoj dar, da v trenutku zaslutim, čutim in vidim, kaj je in kaj bo. In to je moje poslanstvo, nikoli ne slepim, s tujim perjem se ne hvalim.« In zato ste uspešni, zato vas ljudje radi pokličejo, Foto: M. Ozmec Maruča s svojimi kristali: »Kamni, ki jim od nekdaj pripisujejo magično moč, nam prinašajo zdravje, srečo, ljubezen in uspeh.« tako da vsega počasi ne zmorete več sami. Imate pogosto pomočnico? »Odvisno od narave dela. Poglejte, moje delo, tole, ne tisto službeno, zahteva resnično veliko energije; verjemite mi, ko grem zvečer v kopalnico, sem kot cunja. Zelo veliko delam, klicev pa je resnično vedno več, zato imam že tri komercialne številke in včasih tudi po dve pomočnici. Na eni sem vsako popoldne in večer jaz, na drugih dveh pa sta moji pomočnici - Ula, ki dela na tarot karte, in Majda, ki je specialist za ciganske karte.« Kaj pa sin in hčera, jima ni dano, da bi šla po materinih stopinjah? »Ha, ha, ha ... kje pa. Hčerka Mojca, letos jih bo imela 42, je uspela z orientalskim plesom. Deluje pod umetniškim imenom Nursel, kar pomeni svetloba in ima v Ljubljani pa tudi v Mariboru svojo, že kar priznano šolo orientalskega plesa. Mlajši, 26-letni sin, je zaenkrat še študent in v vlogi očeta snuje načrte za uspeh na področju ekonomije. No, naj se pohvalim, da sem že dvakrat babi. Po hčeri imam vnukinjo, po sinu pa vnuka, ki je star šele 19 mesecev. Prav 'luštkana' sta oba in zelo zelo ju imam rada.« In kje vas lahko dobijo tisti, ki vas potrebujejo? »Za kakršnokoli svetovanje in zdravljenje s kristali sem dosegljiva na telefonih (01) 524 86 27 ali 090 44 97 (98, 99) in 090 43 99. Za osebni obisk pa me lahko najdejo v mojem studiu Maga Kirka, v Pugljevi 27 v Ljubljani.« Boste kmalu spet na Ptuju? »Ravno danes sem dobila potrjen naslednji termin, tako da lahko z veseljem sporočim vsem vašim cenjenim bralkam in bralcem, da bom na Ptuju spet 10., 11. in 12. februarja. Vesela bom, če lahko kakorkoli pomagam.« M. Ozmec Vili Trofenik: »Pri Sv. Tomažu se bo denar za investicije v novi občini je bilo na območju KS Sv. Tomaž investirano čez milijardo SIT, torej nove občine pa načrtujejo vsako leto le 84 milijonov za investicije.« zmanjšal. V zadnjih deset letih 100 milijonov letno. Pobudniki Ormož • S koncem solidarnosti življenje v novih občinah dražje Vsaka ločitev udari po žepu ^ V domu kulture v Ormožu je v petek potekal zbor občanov za območje naselij Ormož, Hardek, Pušenci, Pavlovci, Dobrava in Litmerk. Osrednja točka zbora je bil predlog za izločitev naselja Obrež iz KS Središče ob Dravi in predlog za izločitev naselja Gornji Ključarovci iz KS Sv. Tomaž in priključitev teh naselij h KS Ormož. Zbor je sklical župan Vili TTofenik, vodil pa Anton Šalamon, predsednik KS Ormož. župan je natančno povzel kronologijo dogodkov, ki so pripeljali do tega, da želi 20,79 % krajanov Gornjih Ključarovcev in 13,59 % krajanov Obreža v primeru nastanka novih občin ostati v KS Ormož. Poudaril je, da so referendumi za nove občine poizvedovalnega značaja in kot taki nikogar ne zavezujejo. Trofenik je spregovoril tudi o opredelitvi občinskega sveta proti delitvi občine, saj je mnenja, da je delitev izguba za vse. V nove občine želi četrtina prebivalstva, kar obstoječe občine niti finančno, niti teritorialno ne prizadene, razen v smislu pozicije občine znotraj regionalizacije, saj bi se položaj Ormoža v primerjavi s Ptujem in Ljutomerom bistveno poslabšal. Župan Trofenik je jasno povedal, da se z nastankom novih občin upravne storitve ne približujejo uporabnikom in da močno dvomi, da je uprava v tako majhnih središčih lahko dovolj dobra. Prav tako se mu zdi iluzija, da bi vso delo lahko opravili trije zaposleni, saj naj bi bilo potrebnih vsaj pet. Z ministrom Virantom so se že dogovarjali o ustanovitvi skupne javne pisarne v manjših krajih, kjer bi se združilo delo tajnikov in matičarjev, ki bi bili sposobni opraviti okrog 70 upravnih nalog. Občina je v ta namen zagotovila prostore in opremo, žal pa menda ni bilo sodelovanja s strani upravne enote. Tudi skupne uprave so po njegovem mnenju zavajajoče, saj imajo uprave potem dela s tremi proračuni, tremi zaključnimi računi, delo pa ni odvisno od velikosti proračuna ali občine, ampak od števila postavk. Opozoril je tudi na predstoječe sprejemanje prostorskih planov, ki je drag in dolgotrajen postopek. V zvezi z zaposlenimi je seveda tudi dilema, kaj bo z delavci sedanje uprave, ki jih bo potem preveč _ Velikih investicij sami ne bodo zmogli Spregovoril je tudi o šolstvu. Osnovna šola v Središču ob Dravi je bila zgrajena leta 1966, v letu 1987 je bila dograjena tudi nova telovadnica in v celoti rekonstruirana v letu 2004. V teku je obnova, ki se je začela z obnovo kotlovnice in se v lanskem letu nadaljevala z zamenjavo dela stavbnega pohištva. Celotna obnova, ki prostorsko presega potrebe za devetletko, naj bi bila zaključena v letu 2007, kar pa bi bilo z odcepitvijo KS Središča ob Dravi od enovite občine Ormož za novo občino skoraj nemogoče, saj bi imela velike težave z zagotovitvijo finančnih sredstev v višini 250 milijonov tolarjev, tudi v primeru državne pomoči. V KS Sv. Tomažu je bila osnovna šola zgrajena v letu 1972 in je bila takrat na območju Ormoža edina popolna šolska zgradba s telovadnico, ki je ni imela niti šola v občinskem središču. V obdobju 1999-2000 je bila šolska zgradba temeljito rekonstruirana in dograjena nova telovadnica s prostori za vrtec. V amaterski kulturi po mnenju župana ne bi smelo biti težav, druga pesem pa je pri profesionalni. Izkušnje iz razpadlih občin kažejo, da se novonastale otepajo skrbi za knjižnice, muzej, ljudsko univerzo, razvojno agencijo, mladinski center in druge nekoč skupne zavode, kljub temu da njihove usluge še vedno uporabljajo. V obeh sredinah je občna Ormož poskrbela za ureditev zobnih in zdravstvenih ambulant, v Središču je še lekarna, ki pa ni rentabilna in v bodoče ne bo več mogla delovati na principu solidarnosti. Načrtovalci novih občin računajo na privatne prakse, nihče pa ne razmišlja o dispanzerjih in nujni medicinski pomoči. Za športne dejavnosti je v V naslednjih dneh bosta z začetkom ob 18. uri še zbora občanov za območje krajevne skupnosti Središče ob Dravi in za območje krajevne skupnosti Sveti Tomaž. 24. bo zbor v prostorih Sokolane, 25. pa v prostorih Kulturnega doma Sveti Tomaž. vsej občini zagotovljen visok standard. Igrišče ni urejeno le pri Sv. Tomažu, ker se tam prebivalci niso želeli odpovedati prirejanju veselic. Povišanje cene plina za slabo polovico Tudi pri vodooskrbi se bo območje solidarnosti zmanjšalo, saj je sedaj v mestu cena višja, da se pokrije tudi za ostale, oddaljene odjemalce. Na območju KS Sv. Tomaž stroškov vode ni mogoče pokriti iz izkupička prodane vode. V Središču se cena pokriva, dokler obratuje Droga, ki je velik porabnik vode. Kaj bo, če Droga neha obratovati? V novi občini bo vsak moral skrbeti za svoj vodovodni sistem in ga sam obnavljati. Podobno bo tudi pri smeteh, kjer je cena odvoza odvisna od oddaljenosti od smetišča. Najbolj drastično pa se bodo stvari spremenile pri plinu, kjer prebivalci Ormoža sedaj plačujejo 5 SlT/m3 plina več od uradne cene solidarnostno za izgradnjo sistema v Središču. Ob morebitni odcepitvi solidarnost seveda odpade in za novo občino bi to pomenilo 12,5 milijona SlT sredstev iz proračuna ali pa drastično povišanje cen plina za uporabnike za 45,5 %. V morebitni novi občini Središče ob Dravi bi bila z odcepitvijo postavljena pod vprašaj tudi nujna zamenjava kanalizacijskega sistema, za katero je potrebnih kar 700 milijonov tolarjev, v kar pa še ni všteta čistilna naprava. Vsaj za dve leti pa bi v obeh morebitnih novih občinah zastale investicije na področju cestne infrastrukture, saj bi obe razpolagali z bistveno manjšo primerno porabo na prebivalca. Če bi se KS Sv. Tomaž odcepila od skupne ob- čine Ormož, ne bi več mogla uporabiti sredstev ekološke takse vse do leta 2013. Zaradi tega bi bila nadaljnja izgradnja kanalizacijskega omrežja ogrožena. Novi občini pa bi imeli tudi velike težave s pridobivanjem sofinancerskih evropskih sredstev, za katera mora občina zagotoviti lastno finančno udeležbo. Za milijardo investicij v desetletju V enoviti občini Ormož je bilo v zadnjih desetih letih na območju KS Sv. Tomaž skupno realiziranih za 800 milijonov tolarjev investicij brez investicij skupnega pomena, za katere so namenili še dodatnih 200 milijonov. To pa pomeni, da je bilo za potrebe KS Sv. Tomaž povprečno letno namenjenih 100 milijonov tolarjev investicijskega denarja, pobudniki za odcepitev pa jim obljubljajo le 85 milijonov investicij letno. O tem, da krajevni skupnosti v občini Ormož nista bili zapostavljeni, govori tudi podatek, da sta brez težav izpolnjevali vse pogoje za ustanovitev lastne občine - šole, vrtci, infrastruktura). Za konec je župan Trofenik povedal, da še ne razmišlja o dolgoročnih posledicah, ki jih bo imela morebitna razdelitev na medčloveški ravni. Še posebej vroče so debate o šolskih okoliših in pokopališčih, povsem nedvoumno je, da imajo ljudje pravico otroke vpisati kamor želijo in pokopati pokojnike, kjer imajo sklenjeno pogodbo. Sicer pa se mu zdijo tovrstne grožnje nekulturne, saj ga spominjajo na preteklost, ko se je lahko odločalo, koga bodo pokopali na tej in koga na drugi strani pokopališke ograje. viki klemenčič ivanuša Od tod in tam Sv. Tomaž • Volilna konferenca KO SDS V soboto, 7. januarja 2006, je v Domu krajanov pri Sv. Tomažu potekala konferenca KO SDS Sv. Tomaž. Na konferenci so člani izvolili novega predsednika, izvršilni odbor ter nadzorni odbor. Mesto dosedanjega predsednika Franca Grašiča je prevzel Aleš Luci. Člani so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi samostojne občine Sv. Tomaž in izločitvi vasi Zgornji Ključarov-ci iz KS Sv. Tomaža. Sklenili so, da Sv. Tomaž ustanovi svojo občino. Prav tako so sprejeli sklep, v katerem so se izjasnili proti odcepitvi vasi Zg. Ključarovci od KS Tomaž, vendar bodo kot demokrati spoštovali odloči-tevprebivalcev omenjene vasi. Seje sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik Občinskega odbora SDS Ormož Branko Šumenjak in Ivan Brumen. UR Ormož • Izjava za javnost SD Območna organizacija Socialnih demokratov je obravnavala razmere pred poizvedovalnim referendumom o ustanovitvi novih občin in sprejela stališča: Podpiramo legitimno pravico krajanov, da na referendumu izrazijo svojo voljo o nadaljnji usodi krajevnih skupnosti, ki naj bi se izločile iz dozdajšnje občine Ormož in postale samostojne. Gospodarske, demografske in politične razmere so zdaj sicer bistveno drugačne, kot so bile pred desetletji, ko so bile ukinjene nekdanje majhne občine ter ustanovljena enovita občina Ormož, vendar pa je pri odločanju o morebitnih novih občinah potrebno upoštevati tudi znana zgodovinska dejstva. Upamo, da se bodo občani v velikem številu udeležilipoizvedovalnega referenduma ter s tem jasno izrazili svoje stališče do ustanovitve novih občin. Verjamemo, da bo odločitev državnega zbora o ustanovitvi novih občin resnično upoštevala voljo volivcev. Ne glede na izid referenduma in postopka v parlamentu pa bo potrebno veliko politične modrosti za urejanje odnosov med vodstvom občine Ormož in zagovorniki nastajanja novih občin ter za povečanje razvojnih priložnosti naših krajev. Predsednik OO SD Ormož Tomislav Ivančič Slovenija • Kako z gradnjo avtocest Dopolnitve letnega plana razvoja in obnove avtocest je vlada sprejela na dopisni seji 16. januarja 2006. Za področje Podravja bistvenih sprememb ni. V planu namreč ostaja izdelava projektno tehnične in prostorske dokumentacije za odsek avtoceste Draženci-Gru-škovje ter Ptuj (Videm)-Markovci. Avtocestni odsek Hajdina-Ptuj naj bi bil po planu, kot ga je zapisala vlada, predan v promet že letos decembra. Sicer se bodo v okviru izgradnje tega odseka še nadaljevali odkupi manjkajočih zemljišč in drugih nepremičnin ter pridobivanje gradbenih dovoljenj, hkrati s tem pa se bodo nadaljevala dela na južni mestni vpadnici z izgradnjo mostu čez Dravo. Začetek del pa se letos predvideva tudi na mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Gruškovje, kjer gre za izgradnjo približno 600 metrov avtoceste od samega mejnega prehoda do hrvaške meje. Ta del avtocestnega odseka naj bi bil dokončan in predan v promet aprila 2007. Prav tako pa naj bi se po planu začela dela na odseku avtoceste Slivnica-Draženci v dolžini 18,9 oz. 19,5 kilometra. Za letos je predviden odkup vseh zemljišč ter izvedba razpisa za izvajalca gradbenih del. Za promet pa naj bi ta del avtoceste odprli enkrat v letu 2009. Za nadaljevanje avtoceste v smeri od Dražencev do MMP Gruškovja v dolžini 13,9 kilometra pa je plan precej bolj nedoločen, saj je v programu zapisano le, da naj bi se ta del avtoceste predal prometu enkrat po letu 2008. Kdaj točno, ni nikjer navedeno, zgolj podatek, da naj bi bil ta avtocestni odsek odprt za promet po letu 2008 pa lahko pomeni, da bo to dve ali deset let po omenjeni letnici. SM Foto: SM Sv. Trojica • Zbori občanov "Odločite se za!" Takšno je bilo sporočilo treh zborov krajanov, ki so v nedeljo, 22. januarja, potekali na območju KS Sv. Trojica. Sklical jih je predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko. Krajani Sv. Trojice so se zjutraj zbrali v kulturnem domu pri Sv. Trojici. Zbralo se jih je okrog 70. Zbranim je najprej o argumentih za samostojno občino spregovoril Franc Rojko in zaključil: "Nedeljski referendum bo za Sv. Trojico velik in upam, da tudi prelomni dan. Naj bo to nedelja za naše skupno odločanje in po tem za veselje, da bomo sami na svojem odgovorno skrbeli za naš razvoj." O prednostih malih občin je spregovoril tudi državni poslanec Alojz Sok in dejal: "Sedanja vladajoča koalicija je naklonjena lokalni samoupravi in se strinja s tem, da ljudje sami poskrbijo za tiste primarne naloge, ki so v interesu posamezne- ga kraja. Iz tega razloga se je odločila prisluhniti tudi krajanom Sv. Trojice in vam omogočila, da se lahko v nedeljo izrečete o svoji občini." Zbranim je spregovoril tudi poslanec in vlagatelj pobude za samostojno občino mag. Janez Kramberger. Poudaril je, da se jim bo odločitev za Foto: ZS Stojnica pred cerkvijo pri Sv. Trojici, na kateri so nasprotniki nove občine deiiii reklamne dežnike in zloženke z županovim sloganom "Nadaljujmo skupaj". O prednosti male občine in da naj se odločijo zanjo je pri Sv. Trojici govoril tudi poslanec Alojz Sok. V ozadju člani sveta krajevne skupnosti. samostojno občino zagotovo obrestovala, saj imajo pri Sv. Trojici veliko razvojnih možnosti v turizmu, kmetijstvu in obrti, z izgradnjo avtoceste se bodo te možnosti še povečale, in dodal: "Nedvomno pa imate pri Trojici sposobne in odgovorne ljudi, ki bodo znali voditi novo občino. Ko-rajžno stopite na to pot." Tro-jičanom je spregovoril tudi državni svetnik Darko Fras, ki je govoril o financiranju občin in poudaril, da bo novonastala občina Sv. Trojica imela najmanj 244 milijonov zagotovljene primerne porabe, poleg tega pa še seveda tudi vse ostale zakonsko določene prihodke za sofinanciranje investicij. Od tega bodo okrog 50 odstotkov lahko namenili za investicije. O izkušnjah v sosednji občini Benedikt je spregovo- ril župan Benedikta Milan Gumzar in krajane Sv. Trojice pozval, da se odločijo za samostojno občino. V času, ko je v dvorani pri Sv. Trojici potekal zbor krajanov, pa so nasprotniki nove občine, ki podpirajo župana mag. Ivana Vogrina, pred cerkvijo delili letake z argumenti proti novi občini in reklamne dežnike z županovim sloganom "Nadaljujmo skupaj". Popoldan sta v krajevni skupnosti Sv. Trojica bila še dva zbora krajanov, in sicer v Oseku in v Gočovi. Vendar se je na teh zborih izven centra nove občine pokazalo, da krajani vseeno niso tako trdno prepričani, da jim bo v novi občini bolje kot v sedanji občini Lenart. V KS Sv. Trojica so izdali tudi obširno zloženko, v kateri so predstavljeni argumenti za samostojno občino. V tej zloženki zraven predsednika KS Franca Rojka krajane pozivajo, da se odločijo za samostojno občino med drugimi tudi poslanci Franc Pukšič, Alojz Sok in mag. Janez Kramberger. V zloženki je narejena tudi primerjajva med KS Sv. Trojica in občino Sv. Ana, iz katere je razvidno, kaj so v katerem kraju v zadnjih sedmih letih naredili. Na popoldanskih in že dopoldanskem zboru krajanov je s strani pobudnikov letelo kar precej kritik na račun županove zloženke, ki so jo delili pred cerkvijo. Mag. Ivan Vogrin je v njej zapisal: "Pobudniki nove občine so pozabili, kaj so govorili in delali v preteklosti! Pozabili bodo tudi na vas!" Zmago Šalamun Ormož • Nedeljena, enotna občina je močnejša Nove občine plod političnih interesov Svoje stališče do delitve občine Ormož so predstavniki LDS predstavili že septembra lani, ko so se pričele aktivnosti za odcepitev KS Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Njihovo stališče je ostalo nespremenjeno - še bolj so prepričani, da je delitev občine napaka, ki jo bodo najbolj čutili prav tisti, ki sedaj želijo na svoje. Predsednik občinske LDS Miroslav Tramšek je povedal, da smo se Slovenci s pridružitvijo k EU odločili za združevanje, saj je znano, da smo združeni močnejši in se lažje odzivamo na vedno nove izzive, ki jih pred nas postavlja globali-zacija. Iz tega sledi, da je treba po enaki logiki ravnati tudi na lokalni ravni. Drugi pomislek proti drobitvi občine je tudi ta, da še niso organizirane pokrajine in razvojne regije, zato so pred občine postavljene zahtevne naloge. Velike bodo pri tem uspešnejše. Prepričan je tudi, da glavarina, na kateri svoje prihodke gradijo male občine, ni način financiranja, ki bi lahko preživel na dolgi rok. Država si želi zmanjšati odvisnost občin od državnega proračuna in spodbuditi njihov interes za lasten razvoj. V politiki ima svoje prste tudi Cerkev Tramšek je prepričan, da je bilo ravnanje vlade in vladajo- če koalicije, ko so v državnem zboru odločali o novih občinah, zgolj politično motivirano in niso upoštevali lastnega zakona. Prav tako se mu zdi sporno, da so izjemo, ki omogoča ustanovitev občine že z 2000 prebivalci, ustoličili kot pravilo. »V tem duhu potekajo po občini v teh dneh tudi vprašljivi sklici občanov, oziroma okrogle mize, ki imajo edini namen, da bodo občanom vsilili svoje poglede.« To menda izhaja iz dejstva, da so na okrogle mize povabljeni zgolj tisti, ki zagovarjajo razbitje občine, LDS ni dobil nobenega vabila, čeprav so jasno izrazili svoje stališče. Zato so v LDS prepričani, da se koalicija boji soočiti poglede s tistimi, ki mislijo drugače. Pobudnikom občin so očitali še kup pomanjkljivosti: da ne poznajo nalog občin in njihovega mehanizma delovanja, da so v pisnih gradivih, ki utemeljujejo upravičenost ustanovitve občin zavajali ljudi in so le sredstvo za dosego cilja. V materialih so menda prikazali pričakovane prihodke za leto 2006, odhodke pa za 2004. Nerazumljivo visok je tudi ostanek denarja za in- vesticije, ki ga v praksi ne bo. Na shodih ljudem obljubljajo nižje življenjske stroške, ceno za vodo, odvoz smeti, energijo, boljši posluh okolja za potrebe gospodarstva, skratka »v novi občini bo raj na Zemlji«. Tramšek je menil, da celotna zgodba temelji na načelu »Deli in vladaj« in ozkih Stališče občinske LDS, ki je odločno proti cepitvi občine, so na tiskovni konferenci predstavili Marko Antolič, podpredsednik, Miroslav Tramšek, predsednik, in Slavko Kosi, vodja svetniške skupine v občinskem svetu. političnih interesih. Organizatorjem so očitali tudi, da se poslužujejo pomoči Cerkve, zgodovina pa nas menda uči, da ko se je Cerkev vmešavala v politiko, ni bilo nikoli dobro za ljudi. Opozorili so še na dvoličnost koalicije, ki se javno hvali, da v letu razdružitve zadolževanje ne bo možno, saj ga bo Sokov strankarski kolega, minister Bajuk, preprečil, po drugi strani pa je občinski proračun prvič dober in razvojno naravnan. Če se bo občina razbila, bodo vsi veliko časa in energije posvečali predvsem delitvenim bilancam namesto razvoju, LDS za to ne prevzema nobene odgovornosti. Krajane Središča ob Dravi, Sv. Tomaža, še posebej Obreža in Gornjih Klju-čarovcev pa so pozvali, naj se udeležijo zborov občanov, ki jih organizira župan Vili Tro-fenik, da bodo imeli obe plati informacije in se bodo lahko odgovorno odločili. viki klemenčič ivanuša Foto: vki Ptuj • Medobčinski otroški parlament Mladi o tabujih V sredo, 18. januarja, je v Centru interesnih dejavnosti potekal medobčinski otroški parlament na temo Tabuji - prepovedane stvari. Udeležili so se ga predstavniki vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj in njihovi mentorji. Kot gost je zasedanje spremljal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je mlade parlamentarce tudi nagovoril, udeležili pa so se ga tudi nekateri gostje. Moderatorka parlamenta je bila Nevenka Gerl. V uvodnem delu so nastopili dijaki Gimnazije Ptuj s prizorom Family ties (Družinske vezi), ki je mlade parlamentarce spodbudil k razmišljanju o nekaterih tabujih v odnosih med družinskimi člani. V nadaljevanju se je razvila razprava na dano temo. Najpogostejši tabuji Na šolskih parlamentih so obravnavali številne teme, znotraj katerih otroci opažajo tabuje. Najpogosteje omenjena področja, kjer se otroci soočajo s tabuji, so: nasilje, zasvojenost, revščina, spolnost, smrt, drugačnost, bolezen. Nasilje Nasilje samo je pogost predmet obravnave v šolah, vendar predvsem nasilje med vrstniki in nasilje starejših nad mlajšimi. Tabu je nasilje nad učitelji, ki se včasih dogaja, vendar se ga navadno ne obravnava, ker si učenci in pogosto tudi starši predstavljajo, da naj bi učitelji zmogli to prenesti. Nasilje je tabu tudi, kadar se dogaja v družini, saj o tem nihče ne more odprto govoriti. Največji tabu je spolno nasilje, katerega vrh predstavlja posilstvo. Na nekaterih šolah so obravnavali položaj žrtve nasilja in ugotavljali, da so žrtve pogosto otroci iz socialno šibkih družin in otroci z nižjimi sposobnostmi, če ne fizično, pa vsaj verbalno. Zasvojenost Uživanje drog samo po sebi ni tabu, saj kajenje in pitje alkohola v družbi nista prepovedana. Kajenje in uživanje alkohola sta proti koncu osnovne šole za mnoge otroke prav zaradi prepovedi način dokazovanja poguma in vključevanja v družbo, hkrati pa je oboje zanje tabu v odnosu do staršev in učiteljev. Mladi parlamentarci so spregovorili o tabujih. Alkohol je tabu v družinah, kjer je kdo od staršev z njim zasvojen. Uživanje alkohola med mladimi je na zabavah samoumevno - ni zabave brez alkohola. Parlamentarci so poudarili pomen lastnega zgleda staršev glede drog, zdi se jim zelo pomembno, da starši, ki prepovedujejo kajenje, tudi sami ne kadijo, saj so le na ta način lahko verodostojni kot osebe. Nedovoljene droge so tabu za večino osnovnošolcev, za učitelje in za starše, del otrok pa se z njimi sreča in jih uživa že v osnovni šoli. Za del otrok droge torej niso tabu, hkrati pa zelo skrbijo, da za njihovo početje ne izvejo starši in učitelji, kar pomeni, da je uživanje nedovoljenih drog med otroki in mladimi tabu za odrasle oziroma v odnosu med otroki in odraslimi. Posebno področje znotraj zasvojenosti so motnje hranjenja, o katerih otroci sicer veliko slišijo in berejo, vendar osebe z motnjo o tem ne želijo govoriti - zanje je ta problem torej tabu. Parlamentarci so predlagali čim več informacij in pogovorov na temo zasvojenosti, tako za učence kot za starše. Zavedajo se, da samo z informiranjem ne morejo odpraviti problema zasvojenosti in tabujev, povezanih z uživanjem drog in zasvojenim vedenjem. Revščina Revščino vsak prikriva po najboljših močeh - je torej tabu. Nihče ne pove, da si ne more privoščiti tega ali onega, ker je določene stvari preprosto treba imeti, da si kot najstnik lahko enak med enakimi. Veliko otrok ceni točno določene blagovne znamke, vrstniške skupine včasih celo nastanejo na osnovi pripadnosti določeni blagovni znamki. Oblačila, obutev, telefon so lahko osnova za to, koga se sprejme v družbo in koga ne. Spolnost Otroci in mladi imajo na voljo večinoma dovolj informacij o spolnosti, ki jih dobijo v šoli, na predavanjih o spolnosti, v najstniških revijah. Pogovor o spolnosti s starši pa je za veliko večino problematičen, torej tabu - ne samo zaradi lastne zadrege, ampak tudi zaradi zadrege staršev samih. Otroci in mladi imajo problem tudi govoriti o ljubezni, o čustvih, vendar ne na na- čelni, splošni ravni, ampak v primeru, ko se jih to dotika osebno. Homoseksualnost na ravni splošnega, načelnega sprejemanja ni tabu, saj se o tem piše, poroča, govori, vendar je v primeru osebne vpletenosti zelo težko govoriti o tem. Spolnost nasploh ni tabu tema, tabuji se pojavljajo vedno, kadar naj bi o njej govorili na osebni ravni. Smrt Smrt prinaša žalost, potrtost, bolečino in zato imajo otroci ob stiku z žalujočimi težave. Ne vedo, kaj in kako reči in narediti v odnosu do tistih, ki so doživeli smrt bližnjega. Posebno področje so samomori, ki so vsekakor tabu, saj se o njih ne govori naglas, ne navaja se jih kot vzrok smrti v novicah, ker veljajo za zelo problematično dejanje. Bolezen Vsaka bolezen ni tabu, tabu so samo smrtne in nevarne nalezljive bolezni, kot je npr. aids. Mladim ni težko govoriti o aidsu nasploh in imajo dovolj informacij o nevarnostih okužbe in o zaščiti pred to boleznijo, vendar niso prepričani, kako bi ravnali, če bi se okužil njihov prijatelj. Ne vedo, če bi se lahko odločili za razumno ravnanje na osnovi informacij o tem, kako se zaščititi pred boleznijo, ali pa bi popustili strahu, sramu, jezi, zameri, razočaranju in podobnim čustvom, ki bi jih verjetno doletela v takem položaju. Vedo, kako bi bilo dobro, niso pa prepričani, če bi zmogli ohraniti prijateljstvo, zaupanje, bližino, nuditi podporo, razumevanje in pomoč prijatelju v stiski. Drugačnost Sprejemanje drugačnih je problem na ravni osebne izkušnje. Na ravni vrednot smo lahko tolerantni, vendar lahko kljub temu odklanjamo Rome, revne, brezdomce, ljudi s posebnimi potrebami, bolne z določeno boleznijo, ljudi druge vere. Najboljši način za premagovanje predsodkov do drugačnih ljudi je dobra osebna izkušnja z njimi. Odpor do določenih ljudi ali družbenih skupin je navadno oblikovan na osnovi predsodkov, ki lahko ustvarijo tabuje. Fl Ormož • Informativni dnevi za osnovnošolce Osnovnošolci, pozor! Za marsikaterega najstnika je odločitev o izbiri poklica, za katerega se želijo izobraziti, zelo težka. Pogosto temu botruje tudi pomanjkanje informacij o možnostih, ki so jim na voljo. Seveda je pripravljenih uradnih informacij v različnih medijih in brošurah veliko, a vedno se pri tako pomembnih odločitvah pojavijo vprašanja, na katera ne najdejo odgovora. Prav zato, da bo odločitev lažja, da bodo osnovnošolci in njihovi starši dobili odgovor iz prve roke, organizira Mladinski center Ormož informativne dneve za osnovnošolce in njihove starše. Pri tem je razveseljivo tudi to, da vse predstavitve potekajo v starem delu Hotela Ormož in se za prvo informacijo ni treba odpeljati v bodoče kraje šolanja. Prvi informativni dan je potekal že včeraj, ko se je predstavila Biotehniška šola Maribor, kjer se otroci lahko izobražujejo za poklice veterinarski tehnik, kmetijski mehanik, kmetijski tehnik, vrtnarski tehnik, vrtnar in kmetovalec. Za njimi pa se je predstavila še Strojna šola Ptuj. Danes ob 17. uri se predstavlja Kmetijska šola Ptuj, jutri ob 16.30 Gradbena šola Maribor, ob 17. uri pa Srednja strojna in poslovna šola Maribor. V petek ob 16. uri lahko zainteresirani prisluhnejo informacijam o Gimnaziji Ljutomer in Vzgojiteljski srednji šoli Ljutomer. Kot zadnja se bo 6. februarja ob 17. uri predstavila Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor. Tovrstna predstavitev šol je lahko v veliko pomoč, saj se zainteresirani do informativnih dni na samih šolah s predhodno informacijo že lahko odločijo, katere šole si bodo tudi zares ogledali. vki Na knjižni polici Martin Kojc: Razsvetljeni človek Ljubljana. Vale Novak, 2005 IV.VZSWLJENT CIË Kojčev Učbenik življenja (Das Lehrbuch des Lebens) je v zahodni Evropi doživel že več kot petdeset izdaj, tudi v slovenščini jih je izšlo že nekaj. Martin Kojc je Učbenik življenja napisal in izdal že leta 1935. V zadnjih dveh desetletjih se je pojavilo veliko število teh, ki učijo podobno ali prav to. Precej odmevno je tudi njegovo delo Pot k sreči. V svojem času je bil Martin Kojc težje razumljiv in za ljudi čudaški, pravzaprav pa velik narodov up. Leta 1901 se je rodil v Središču ob Dravi, pot je mladega filozofa, psihologa in parapsihologa po mariborskih gimnazijskih letih vodila najprej v Gradec in na Dunaj, nato v Berlin in na Nizozemsko (Holandijo). Pred drugo svetovno vojno se je naselil v Ljubljani, kjer je odprl posvetovalnico zapraktični življenjski pouk. Razvil je svojo metodo ter na posvetovalnicah in predavanjih dosegal vsesplošno priznanje. Bilje psihoterapevt z lastno prakso in verjetno poznal potek geneze nevroz. V vojnih letih seje vrnil v Središče, napisal še nekaj strokovnih knjig in dramo s filozofsko tematiko. Umrl je v Središču 1978. leta. Kojčeve knjige so preproste in brezčasne, ne samo psihološke in filozofske, temvečpredvsem modroslovne, čeprav se vam bodo zazdele na čase poenostavljene in naivne. To, kar se dandanes na novo odkriva, je bilo Kojcu znano že pred desetletji (le terminologija je drugačna). Njegova življenjska filozofija temelji na samoniklem raziskovanju nadčutne stvarnosti. Ker doma ni bilo posluha, so njegova dela izhajala v nemščini in nizozemščini. Knjigo Razsvetljeni človek je iz nemščine prevedla njegova žena Tončka. Martin Kojc svetuje, da je pot do miru, radosti in sreče treba iskati v sebi. Svet je tudi onkraj naših zaznavnih zmožnosti. Koliko razsvetljenih ljudi, ki vidijo v prihodnost, je že med nami? Kojc trdi, da materije kot snovi ni, je le odsev naših misli. Človeku se porajajo vedno nova vprašanja. Da bi našel odgovore, mora prisluhniti svojim notranjim transcendentnim silam. To je človekova centrala moči, ki jo pogosto uporabljajo umetniki, ko se znajdejo v posebnem stanju. S prebujenimi nadčutnimi silami lahko človek doseže vsevednost in vsemogočnost. Pravzaprav govori Martin Kojc o kolektivno nezavednem, ki nenehno vpliva na domišljijo posameznika. Poznal je tako dela evropskih filozofov kot filozofske tokove Vzhoda. Vse, kar se dogaja, ima svoj smisel, pri tem je vse snovno samo odsev duhovnega. Pisatelju uspešnic je nadzavest narekovala besede. Človeštvo mora skozi opazovanja nasprotij priti do spoznanja in resnice. Avtor nas vabi na »kramljanje« in tako vodi od misli in idej, vprašanj in odgovorov, vsega, kar nam pride na misel. Vzročno-posledične zveze so temeljni postopek v dokazovanju njegovih modrosti. Tri vrste bralcev njegovih del obstajajo: v prvi vrsti so tisti, ki ne razumejo, v drugi se nočejo ločiti od svojih ustaljenih pogledov, v tretji sprejemajo nove ideje in se povezujejo s svojo nadzavestjo. Priporoča smeh, ki odstrani trenja in prežene črnogledost. Razsvetljenstvo človeka ne moremo razumsko in snovno dokazati. Danes še nihče ni popoln. Razsvetljeni človek bo izkoreninil vse predsodke in bo gledal na življenje z duhovne, nadčutne plati. Dovoliti moramo, da nadzavest najde odgovore na naša vprašanja. Vse, kar se je in se bo zgodilo, je že vnaprej določeno. Naš razum je omejen in neveden. Človek oziroma njegov jaz ne misli sam, vse misli in ideje so mu na razpolago. Začne dojemati, da je bil že od nekdaj nesmrten, vsemogočen, vseveden in vedno bo. Dotakne se reinkarnacije in pojasnjuje, da sta vsemogočnost in vsevednost del prasile. Kojc se nenehno vrača k tem pojmom, da bi jih osvetlil iz različnih zornih kotov, kajti naš um je nezanesljiv in nezadosten. Pravi, da prihajamo v obdobje poduhovljenosti, kjer bo vse možno in mogoče in se bo človek začel zavedati samega sebe. Odprto priznanje naše nevednosti odpira tokove nadčutnega znanja in delovanja. Vse je pod vodstvom vsemogočnih in vsevednih nadčutnih sil. Prihodnosti moramo pustiti prosto pot. Včasih smo bili ljudje naravnejši, v boga upajoči. Danes si prizadevamo, da bi spoznali resnico, in globlje prodrli v skrivnosti življenja. Samo iz nadzavesti ali podzavesti lahko prihajajo misli in impulzi. »Svoj miselni računalnik moramo znova programirati na vseharmonsko delovanje.« Človek spoznava, da je zaradi omejenosti sam nemočen in nepomemben, vsemogočne in vsevedne sile, ki so v njem, so sposobne vse urediti. Človek je že stopil na mesec, ne pa še v globino sebe. Vladimir Kajzovar Rokomet Še korak dlje od petega mesta ... Stran 8 Rokomet Pred evropskim prvenstvom za moške v Švici Stran 8 Odbojka V Miklavžu suverena zmaga Ptujčank Stran 9 Strelstvo Zmaga tokrat Cvetku Ljubiču Stran 9 Mali nogomet V B-skupini Bar Saš dohitel ekipo Jado Stran 10 Atletika Brez sodnikov ni tekmovanja Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Izbor najboljšega športnika In športnice v mestni občini Ptuj za leto 2005« Športni zavod Ptuj in Športna zveza MO Ptuj bosta v četrtek, 26. 1., ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj organizirala tradicionalno prireditev »Izbor najboljšega športnika in športnice v mestni občini Ptuj za leto 2005«. Po lanskoletni vrhunsko organizirani prireditvi lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi letos. Na prireditvi bodo poleg najboljše športnice in športnika ter najboljših klubov v moški in ženski konkurenci proglašene tudi najuspešnejše srednje šole, državni prvaki in reprezentanti, trenerji in zaslužni športni delavci klubov in društev mestne občine Ptuj, najuspešnejši na področju športa invalidov, podeljena bodo priznanja za vrhunske dosežke na področju športa, ki jih prejmejo najuspešnejši ptujski športniki, ki trenirajo in tekmujejo v tujih klubih, ter posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa. Istočasno bosta razglašena tudi zmagovalca Vašega izbora najpopularnejšega športnika in športnice Spodnjega Podravja. Športnik leta Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 26. januarja razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic. Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika, Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj (v sobotni oddaji od 20. ure dalje, lahko tudi preko SMS-ov), izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v nhûh UnnUiironi^ah v Štajerski ČPORTNiir I rTA - cpnnN imA pnnn&viA - onrm i?adIOPTUJ noa^ofi ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _ IME IN PRIIMEK: _ maci rwj» Poštna številka, kraj! l7DrkiuieM viionu orkci irrc ua lUACinu* panin-Tcniuiir ^iii Dai^cwa R 99RO Ptiii danir^.tcnmiir dtim m cr\nci rtvam iii c čortotmimi unuir ami a j^nrid-niic mm/ifc Nogomet • NK Drava Ptuj Beograjčani premočni za Dravo Nogometaši ptujskega prvoligaša se nahajajo na sedemdnevnih pripravah v Poreču. Na pot so krenili v četrtek dopoldne in so vse do nedelje trenirali po programu strokovnega vodstva. Pogoji so v Istri veliko boljši kot v kontinentalni Sloveniji, kjer je težko dobiti vadbene površine, zato je tudi razpoloženje na treningih temu podobno - optimistično. »Za sedaj poteka vse po začrtanem programu. Normalno je, da je naporno, saj se igralci zavedamo, da brez dobrih priprav ne gre, zato je potrebno vse to izkoristiti,« je v soboto popoldne dejal kapetan Drave Emil Šterbal. V nedeljo popoldne so nogometaši ptujske Drave odigrali pripravljalno srečanje proti ekipi OFK Beograda iz Srbije in Črne gore. V prvem polčasu so Beograjčani vodili z zadetkom prednosti, v i" ■'.---■■1 _ . ..v. .J ■ Foto: Črtomir Goznik Aleš Čeh (modri dres) je v Poreču dosegel edini zadetek za Dravo na tekmi z OFK Beogradom. drugem pa so se razigrali in dosegli še tri. Edini zadetek za Dravo je dosegel Aleš Čeh, tako da je bil končni rezultat Nogomet • Prijateljska tekma Nina, Lea ali Sanja ter Marko, Gregor ali Dejan Lahko vam namignemo, da so v dosedanjem glasovanju največ glasov dobili Nina Kolarič (atletika), Lea Murko (judo) in Sanja Potočnjak (rokomet) med dekleti, v konkurenci fantov pa so na prvih treh mestih Marko Bezjak (rokomet), Gregor Gazvo-da (kolesarstvo) in Dejan Zavec (boks). Komu pa boste svoj glas namenili vi? Samo še dva dni! Za oddajo svojega glasu imate samo še dva dni časa, saj bomo izpolnjene glasovnice sprejemali samo še do srede, 25. 1. Zmagovalko in zmagovalca bomo slovesno razglasili v četrtek, 26. 1., na prireditvi Izbira šoortnika leta MO Ptui. Odločil Martin Pregelj Aluminij - Maribor Pivovarna Laško 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Pregelj (12) ALUMINIJ: Pridigar, Golob, Mlinarič, Vrenko, To-mažič, Kuserbanj, Dončec, Dugolin, Eterovič, Rozman, Veselič. Igrali so še: S. Saga-din, R. Sagadin, Topolovec, Marinič, Čeh, Fridauer, Vtič, Hertiš. Trener: Edin Osma-novič. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO: Murko, Bečiri, Ga-šparič, Ošlaj, Pregelj, Rago-lič, Pokleka, Šimič, Popovič, Zeba, Jelič. Igrali so še: Bra-tušek, Đinič, Vuksanovič, Roj, Horvat, Korat, Đuričič, Mihe-lič, Medved, Vračko, Šimenko. Trener: Milan Djuričič. Po slabem tednu dni, ko so pričeli priprave na nadaljevanje tekmovanja v 2. SNL, so nogometaši Aluminija iz Kidričevega na igrišču z umetno travo gostili ekipo Maribora Pivovarne Laško. Pri domačih je bilo zaznati nekaj sprememb v igralskem kadru, saj so se tokrat predstavili trije nogometaši, ki so okrepili rdeče-bele, in sicer Denis Kuserbanj, Mate Eterovič in Dušan Tomažič. Kidričani so tokrat nastopili brez prvega vratarja Matjaža Rozmana, ki še čuti posledice poškodbe. Sicer pa so gledalci lahko videli zanimivo nogometno predstavo, ki sta jo motila močno sneženje in veter. V 12. minuti so vijoličasti po- 4:1 (1:0) za Beograjčane. Danilo Klajnšek vedli z zadetkom Preglja, ki je po predložku z desne strani prišel do žoge in zadel v polno. Po tem zadetku je bila igra enakovredna in oboji so si zelo prizadevali, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Tempo v drugem delu je bil za malenkost šibkejši, razlog pa je v številnih menjavah, ki sta jih oba trenerja opravila. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznm Tekma na umetni travi v Kidričevem med Aluminijem in Mariborom PL je postregla z dobro nogometno predstavo, gostje pa so zmagali z minimalno prednostjo. Na sliki sta Gregor Dončec (Aluminij, rdeči dres) in Damjan Ošlaj (Maribor PL, rumeni dres). Rokomet • 1. A SRL - dekleta Še korak dlje od petega mesta ... Kočevje Anubis - Mercator Tenzor Ptuj 31:23 (15:12) MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič, Šijanec 1 (1), Ramšak 1, Strmšek 3, Lazarev, Kalan 2, Potočnjak 4, Kelenc, Jaušovec 1 (1), Raškovič 2, Hameršak, Derčar 6 (3). Trener: Neno Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Kočevje Anubis 4 (4), Mercator Tenzor Ptuj 5 (6) IZKLJUČITVE: Kočevje Anubis 10, Mercator Tenzor Ptuj 2 minuti. Gostovanje ptujskih roko-metašic v Ribnici, kjer je to srečanje kot domačin organiziral Kočevje Anubis, je bilo porazno. Doživele so zelo neugoden in visok poraz, ki si ga ekipa, ki računa na uvrstitev v končnico tekmovanja (play-off), ne bi smela privoščiti. Že na začetku srečanja so si domačinke priigrale rahlo prednost; v 18. minuti je moral trener gostov izkoristiti minuto odmora. Ptujčanke so nato hitro izenačile rezultat na 8:8, nato pa skoraj do konca prvega polčasa držale korak z domačimi rokometa-šicami. V zadnjih treh minutah pa so si domačinke priigrale prednost treh zadetkov. Tudi v nadaljevanju ni bilo nič bolje, saj so Ptujčanke zaostajale za tri zadetke vse do 45. minute, ko so prišle na samo zadetek zaostanka (17 :16). Čez nekaj minut pa so rokometašice ekipe Anubis Foto: Črtomir Goznik Sanja Potočnjak (MT Ptuj) je v Ribnici dosegla 4 zadetke. Kočevje ponovno imele v rokah vodstvo treh zadetkov, ki pa ga gostje niso zmogle več nadoknaditi. Enostavno je njihova igra razpadla, domačinke pa so iz minute v minuto večale svojo prednost, ki je na koncu znašala osem zadetkov. Za uvrstitev na višje pozicije bo potrebno zmagovati na tekmah z nasprotnicami iz spodnjega dela razpredelnice. Spodrsljajev je bilo že skorajda preveč, saj konkurentke za uvrstitev do petega mesta, ki vodi v končnico tekmovanja, pridno zbirajo točke in s tem Ptujčanke oddaljujejo od želenega mesta. Danilo Klajnšek 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE Rezultati 13. kroga: Loka kava KSI - Izola 27:23 (13:12), Kočevje Anubis - Mercator Tenzor Ptuj 31:23 (15:12), Celjske mesnine - Olimpija PLK 31:26 (16:17), Burja - Krim Mercator 20:46 (8:20). Srečanje Europrodukt - Celeia Žalec bo odigrano 31. januarja. Zaostala tekma 11. kroga: Celjske mesnine - Loka kava KSI 25:20 (10:8). 1. KRIM MERCATOR 12 12 0 0 24 2. CELJSKE MESNINE 13 9 1 3 19 3. OLIMPIJA PLK 13 8 1 4 17 4. INA DOLGUN SVIŠ 12 8 1 3 17 5. CELEIA ŽALEC 12 7 0 5 14 6. MERCATOR TENZOR PTUJ 13 6 2 5 14 7. KOČEVJE ANUBIS 13 6 0 7 12 8. LOKA KAVA KSI 13 5 2 6 12 9. EUROPRODUKT BREŽICE 12 3 2 7 8 10. IZOLA 13 2 2 9 6 11. MAKS 11 2 1 8 5 12. BURJA 13 1 0 12 2 Rokomet • Prijateljska tekma Velika Nedelja -Ivančica Ivanec 42:33 (20:16) Velika Nedelja: Kovačec, Kvar, Mesarec 4, Kukec 8 (2), Plohl, Hanželič 4, Krabonja 2, Balas, Planinc 4, Kokol 1, Kle-menčič, Ivančič 12, Vrečar 2, Korpar 3, Preac, Kumer 2, Munda. Trener: Ivan Hrupič Serijo pripravljalnih tekem so rokometaši Velike Nedelje izkoristili za srečanje s starim znancem iz Ivanca, danes hrvaškega 1. B-ligaša. Obe moštvi sta prikazali hitro igro, v kateri pa so se bolje znašli kvalitetnejši Nedeljčani, sicer vodilni slovenski 1. B-ligaš. Gostitelji so si tik pred koncem tekme že priigrali enajst golov prednosti (42:31). Trener Hrupič je dal priložnost vsem igralcem, v napadu pa je z dvanajstimi zadetki blestel organizator igre Dejan Ivančič. Dobro pripravljenost je z osmimi zadetki pokazal tudi mladinski reprezentant Dejan Kukec. V torek Nedeljčani gostujejo v Varaždinu pri Vartek-su, v soboto pa bo pri Veliki Nedelji turnir, kjer bodo poleg domačinov nastopili še 1. B-ligaš Gorišnica in 1. A-ligaš Cimos iz Kopra. Slednji se bodo konec tedna nahajali na pripravah v Ormožu. UK Miro Spindler (RK Velika Nedelja) Mali nogomet • 1. SLMN, 11. krog Četrti poraz v nizu Rezultati 11. kroga: Gip Beton MTO - Slovenica A Kravos 3:4 (1:2), ŠD Extreme - Oplast Kobarid 2:1 (0:0), Tomi Press Bronx - Tomaž 6:1 (3:0), Dobovec - Nazarje Glin IPP 3:3 (2:2), Puntar - Svea Lesna Litija 2:2 (1:0) 1. GIP BETON MTO 11 10 0 2. DOBOVEC 11 3. O. KOBARID 11 4. TOMI P. BRONX 11 5. SVEA L. LITIJA 11 6. PUNTAR 11 7. SLOVENICA 11 8. NAZARJE GLIN 11 9. ŠD EXTREME 11 10. TOMAŽ 11 7 1 6 1 6 1 4 2 4 2 4 2 3 2 3 1 1 2 58:31 48:39 38:31 39:32 42:38 41:44 33:43 40:43 36:53 8 23:44 TP Bronx Koper -Tomaž 6:1 (3:0) Strelci: 1:0 Vujič (8), 2:0 Janjič (8), 3:0 Čauševič (19), 4:0 Šarkanj (22), 4:1 Gašparič (32), 5:1, Radiškovič (36), 6:1 Čauševič (40). Tomaž: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Goričan, Gašparič, Kamenšek, Cvetko, Lah, Majcen, Zorec, Razlag. Trener: Dušan Babič. Tudi v Kopru so malo-nogometaši Tomaža, brez poškodovanega Bohinca, nadaljevali črno serijo in proti prenovljeni domači zasedbi doživeli že četrti poraz v nizu. V zadnjih osmih tekmah pa je to že sedmi poraz malonogo-metašev iz danes še področja občine Ormož. Gostitelji so si pot do zmage na veliko utrli že v 8. minuti, ko so preko Vu-jiča in Janjiča dvakrat zatresli mrežo Bedrača. V nadaljevanju so nogometaši Tomaža le zaigrali nekoliko bolje, vendar je priložnosti pred koprskim golom spretno reševal vratar Rupnik. V končnici prvega polčasa je usodni udarec za poraz Tomažu zadal Edis Čauševič, v preteklosti prvoligaški igralec velikega nogometa pri Olimpiji, Domžalah, Kopru, Zagorju ... Po tretjem zadetku je v golu Tomaža Bedrača zamenjal Razlag, ki pa je podobno kot njegov kolega v 2. polčasu prejel tri zadetke. Časten zadetek je za Tomaž dosegel kapetan Gašparič. To je bil v zadnjih štirih krogih šele šesti zadetek v mreži Tomaževih nasprotnikov. V naslednjem, 12. krogu v Ormož prihaja Extrem Ribnica, neposredni konkurent Tomaža v boju za obstanek v ligi. Torej za Tomaž tekma biti ali ne biti. Uroš Krstič Piše: Uroš Krstič Pred nami je rokometni spektakel Le še dva dneva nas ločita do EP 2006 v Švici, kjer se bo za naslov stare celine od 26. januarja do 5. februarja borilo šestnajst moštev. Med njimi bomo tudi Slovenci, ki bomo poskušali ubraniti naslov podprvakov, priborjen na EP 2004pri nas doma. Naslov bodo branili varovanci Heinerja Branda, Nemci. Pa poglejmo po skupinah. A-skupina: SLOVENIJA, ŠVICA, POLJSKA, UKRAJINA Na oko in za rokometne laike najlažja skupina. Glede na igralsko zasedbo bi Slovenija morala v skupini A osvojiti prvo mesto. Toda po zadnji pripravljalni tekmi in očitani lekciji čete Veselina Vujoviča smo zgleda močni le na papirju. Eden izmed mojih prijateljev je po tekmi in porazu s SiČG v Zlatorogu dejal: "Pogubno je, če v človeku prej klone duh kot telo." In res smo na parketu celjske lepotice videli Slovenijo brez duha, brez srca in prave borbenosti. S takšno igro in pristopom v Švici bi Slovenija lahko že v nedeljo pripotovala domov. Toda verjamemo v boljše čase in tekme na EP so le nekaj drugega kot tekme v pripravljalnem obdobju. Ko pišem ta članek, še ni znano, koga od igralcev bo selektor Slavko Ivezičpustil doma. Izpasti morajo štirje in po naše so to David Špiler, Rok Ivančič, Ognjen Backovič in najverjetneje Matjaž Mlakar. Kljub težavam v pripravljalnem obdobju računamo na prvo mesto Slovenije. Razplet skupine pa bo v veliki meri odvisen od uvodne tekme proti gostiteljem Švicarjem. Za drugo mesto dajemo največ možnosti Poljakom, ki bi znali presenetiti iz ozadja. Zunanja linija Bielecki-Tkazyk-Li-jewski spada med najboljše na svetu in je sposobna marsičesa, vendar je vprašanje igra Poljakov v obrambi. Za tretje mesto in napredovanje v drugi del tekmovanja se bosta potegovali Švica in Ukrajina, kjer pa dajemo majhno prednost gostiteljem Švicarjem. NAŠA NAPOVED: 1. Slovenija, 2. Poljska, 3. Švica, 4. Ukrajina. B-skupina: FRANCIJA, NEMČIJA, SLOVAŠKA, ŠPANIJA Strašna skupina, kjer so potniki v drugi del tekmovanja že znani. To so Francija, Nemčija in Španija. Slovaki, novinci na velikih tekmovanjih, bodo imeli lepo priložnost se učiti in te bogate izkušnje prenesti v bližnjo prihodnost. V zelo izenačeni konkurenci dajemo največ možnosti za prvo mesto svetovnim prvakom Špancem, sledijo Francozi in nato še pomlajeni Nemci, ki so tik pred odhodom na EP ostali še brez naturaliziranega Ukrajinca Olega Velikega, kije staknil poškodbo križnih vezi na kolenu. NAŠA NAPOVED: 1. Španija, 2. Francija, 3. Nemčija, 4. Slovaška. C-skupina: SiČG, DANSKA, MADŽARSKA, ISLANDIJA Reprezentanci SiČG ter Danske na EP merita na sam vrh in na kolajne. Zakaj omenjeni ekipi merita tako visoko, ste se lahko prepričali v pripravljalnem obdobju, kjer sta obe moštvi že ujeli pravo formo. Vseeno v boju za prvo mesto dajemo prednost Danski, kije sredi Beograda v pripravljalnem obdobju deklasirala moštvo SiČG z 31:24. Na drugi strani bi bili Madžari ob odsotnosti Carlosa Pereza in pomladitvi reprezentance ter ob izjemnem Lazlu Nagy-ju zadovoljni z napredovanjem v drugi del tekmovanja. Tudi Islandci z izjemnim Olafurjem Stefanssonom računajo na napredovanje, kjer pa bodo morali po našem premagati mlade Madžare. NAŠA NAPOVED: 1. Danska, 2. SiČG, 3. Madžarska, 4. Islandija. D-skupina: RUSIJA, HRVAŠKA, NORVEŠKA, PORTUGALSKA Rusi, Hrvati in Norvežani se bodo potegovali za prva tri mesta, medtem pa bi bila uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja Portugalcev veliko presenečenje. Hrvaška, kot je že tradicija, spet meri visoko, v zbirki naslovov pa jim manjka prav naslov evropskih prvakov. Glede na težave s poškodbami bodo težko prijadrali do prvega mesta, do polfinala pa zagotovo. V hrbet Hrvatov bodo najverjetneje gledali Rusi z legendarnim Vladimirjem Maximovim. Slednji bi bili zadovoljni z drugim mestom v skupini D, toda s tem se ne bodo strinjali močni Norvežani, ki imajo podobne želje po osvojitvi drugega mesta v skupini. NAŠA NAPOVED: 1. Hrvaška, 2. Rusija, 3. Norveška, 4. Portugalska. Rokomet • 1. B SRL (ž) Ptuj - ZRK Krka Novo mesto 18:33 (11:14) ŽRK PTUJ: Gregorec, Šin-cek 3, Leben 8, Cizerl 2, Sok, Zorli 2, Štembergar, Korpar, Maja Ozmec, Manuela Ozmec 1, Belec, Verbančič 1, Novak, Senjor. Trener: Milan Baklan. Mlade ptujske rokometaši-ce so v dvoboju z Novomeš-čankami, ki so sicer tretje na prvenstveni razpredelnici, po pričakovanjih doživele poraz. V prvem polčasu so domačinke presenetile favorizirane gostje, saj so povedle s 4:1, ro-kometašice Krke so jih ujele, vendar se dolgo niso mogle odlepiti na višjo prednost. To jim je uspelo šele pred koncem prvega polčasa. Drugi del pa je bil v znamenju gostij, predvsem v drugi polovici igre, ko je Ptujčan-kam zmanjkalo moči in so naredile več napak, kar so izkušene krkašice izkoristile in prišle do pričakovane zmage. Danilo Klajnšek Odbojka • 2. DOL (ženske, moški) Otvoritvena tekma dvorane neuspešna za domačinke 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 12. KROGA: Formis Bell - Ptuj 0:3, Partizan Škofja Loka - Čulum, s. p., Valšped 0:3, Šempeter - ŽOK Kočevje 0:3, Ecom Tabor - Broline Kamnik 0:3, Comet Zreče - Mislinja 3:1, Braslovče - Prevalje 0:3 1. PTUJ 12 11 1 34 2. PREVALJE 12 10 2 29 3. COMET ZRECE 12 10 2 28 4. ŽOK KOCEVJE 12 8 4 24 5. BROLINE KAMNIK 12 8 4 24 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 12 6 6 19 7. MISLINJA 12 5 7 15 8. ECOM TABOR 12 4 8 12 9. FORMIS BELL 12 4 8 10 10. SAVINJSKA 12 3 9 9 11. braslovCe 12 1 11 7 12. CULUM, S. P., VALSPED 12 2 12 5 Formis Bell - ŽOK Ptuj 0:3 (-20, -15, -16) ŽOK Ptuj: Lorber, Draško-vič, Robič, Cvirn, Andjelkovič, Vidovič, Bilanovič, Kos, Ljubeč, Švajger, Zupanič Ptujčanke so v soboto na uvodni tekmi drugega dela tekmovanja na gostovanju pričakovano in prepričljivo premagale ekipo Formis Bell. Otvoritvena tekma nove športne dvorane v Miklavžu je domači ekipi prinesla prvi poraz, kar morda ni ravno najboljša popotnica za nadaljevanje sezone. Domačinke so se prvouvr-ščeni ekipi lige uspešno upirale v prvem nizu, ostala dva so visoko izgubile. V začetku tekme so Ptujčanke naredile precej napak pri začetnem udarcu, kar je še dodatno vzpodbudilo borbeno ekipo Ptujske odbojkarice so z zmago začele drugi del prvenstva v 2. DOL. Formis Bell, vendar več kot 20 točk v prvem nizu niso uspele zbrati. V nadaljevanju so ptujske odbojkarice z najboljšo postavo brez težav dobile še drugi niz, ob koncu pa so priložnost za igro dobile še mlade igralke. Trenerka Sergej a Lorber: "Zadovoljna sem z rezultatom, kar je edino, kar šteje. Naša igra še ni povsem na želenem nivoju, je pa kvalitetna razlika med obema ekipama tako velika, da smo tudi z malce slabšo igro brez težav zmagale. Moram priznati, da je bilo užitek igrati v novi dvorani, saj je tekmo spremljalo številčno občinstvo." UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 12. KROGA: Svit - MOK Kočevje 3:1, Termo Lubnik - Prigo Brezovica 3:2, TAB Mežica - Telemach Žirovnica 2:3, Kekooprema Žužemberk - SIP Šempeter 3:0, Logatec - Astec Triglav 2:3, Hoče - Partizan Fram 1:3 1. ASTEC TRIGLAV 2. LOGATEC 3. TERMO LUBNIK 4. SVIT 5. PRIGO BREZOVICA 6. PARTIZAN FRAM 7. SIP Šempeter 8. K. ŽUŽEMBERK 9. T. ŽIROVNICA 10. TAB MEŽICA 11. MOK KOCEVJE 12. HOCE 12 11 1 32 12 10 2 31 12 9 3 25 12 8 4 25 12 8 4 24 12 12 12 12 12 12 12 5 20 8 10 0 12 Košarka • 2. SKL - vzhod Ptujčani v stilu cele sezone REZULTATI 14. KROGA: Ruše - Ptuj 87:63, Prebold - Ilirija 79:73, Janče - KK Maribor 87:70, Nazarje - Pivovarna Laško mladi 71:56, Grosuplje - Ježica 80:84 1. žkk MARIBOR 14 12 2 26 2. JEŽICA 14 11 3 25 3. GROSUPLJE 14 11 3 25 4. janCe 14 10 4 24 5. RUŠE 14 6 8 20 6. NAZARJE 14 6 8 20 7. PREBOLD 14 6 8 20 8. I LIRIJA 14 5 9 19 9. PIVO. LAŠKO MLADI 14 2 12 16 10. PTUJ 14 1 13 15 KK Ruše - KK Ptuj 87:63 24:17, 19:3, 23:24, 21:19 KK Ptuj: Kramberger 5, M. Ferme 10, Cej 20, Šarič 4, Bien 8, Horvat 9, Holc 5, Kneževič, Gavrič 2 Ptujčani so v 5. krogu drugega dela prvenstva klonili na gostovanju. Zanje je bila tokrat usodna ekipa Ruš, ki si je odločilno prednost priigrala že v prvem polčasu. Ptujčani tako ostajajo prikovani na zadnjem mestu lige, do konca prvenstva lahko prehitijo le mlado ekipo Pivovarne Laško. Tokrat je bila za ptujske košarkarje usodna druga četrtina, v kateri so dosegli le Strelstvo • 4. krog 1. in 2. drž. lige s pištolo Zmaga tokrat Cvetku Ljubiču 1. liga - pištola V soboto se je v Črenšovcih s 4. krogom nadaljeval ligaški del tekmovanja v 1. slovenski državni strelski ligi s pištolo. Med posamezniki so ponovno blesteli strelci, ki streljajo v klubih Spodnjega Podravja, saj so zasedli prva štiri mesta (zmagal je Kidričan Cvetko Ljubič), med njimi pa še posebej izstopata dva, ki nekako tekmujeta, kdo bo boljši iz tekme v tekmo. To sta Ptujčan-ka Majda Raušl in Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Ten-zor, ki sta velikim uspehom iz mednarodnih tekmovanj dodala še dve bleščeči uvrstitvi v 1. ligi. Tokrat sta oba dosegla odličnih 571 krogov, vendar je Boštjan imel boljšo zadnjo serijo, kar ga je srečno pripeljalo pred Majdo na stopničke za zmagovalce. V ekipnem delu je presenetljivo zmagala Olimpija, ki je tako poskrbela za še večjo gnečo med ekipami (5 ekip), ki se borijo za končno 3. mesto. Med njimi dobro kaže ekipama SK Ptuj RGS in SD Juršinci, še boljše pa kaže prvakom SD Kidri-čevo-Tenzor, ki zasedajo 2. mesto. Ekipni rezultati: 1. SD OLIMPIJA 2. SD kidriCevo-tenzor 3.SD DUŠANPOŽENELI 4. SD KOPACEVINA 5. ŠSK COAL I 6. SK PTUJ RGS 7. SK BREŽICE 8. SD JURŠINCI I 9. SD MROŽ 10. SD KAMNIK 11. SD ŽELEZNIKI 12. SD DOMŽALE Pomen kolon: št. krogov v 4. vilo točk Foto: Simeon Gonc Drugouvrščena ekipa SD Kidričevo-Tenzor v postavi z leve, Boštjan Simonič, Jurček Lamot in zmagovalec Cvetko Ljubič. 1698 34 1687 42 1682 52 1681 32 1679 32 1677 33 1668 25 1657 36 1647 15 1641 9 1638 14 1621 4 krogu, skupno šte- Posamezni rezultati: 1. Cvetko Ljubič (SD Ki-dričevo-Tenzor) 576 2. Aleksander Ciglarič (ŠSK Coal Petišovci) 572 3. Boštjan Simonič (SD Kidričevo-Tenzor) 571 4. Majda Raušl (SK Ptuj RGS) 571, 10. Simon Simo-nič ml. (SD Juršinci) 561, 18. Matija Potočnik (SK Ptuj RGS) 555, 24. Robert Šimenko (SK Ptuj RGS) 551, 26. Rok Pučko (SD Juršinci I) 548, 27. Mirko Moleh (SD Juršinci I) 548, 33. Jurček Lamot (SD Kidričevo-Ten-zor) 540 krogov. 2. liga - pištola Tekmovanje so nadaljevali tudi v 2. državni strelski ligi s pištolo, kjer je ekipa SK Ptuj Petlja ponovno nastopila v povsem spremenjeni postavi, kot že nekajkrat letos, vendar se je tokrat poteza klubskega vodstva izplačala, saj je ekipa v tej zasedbi dosegla letošnji najvišji rezultat in zasedla 7. mesto. Še posebej pa veseli dejstvo, da se je po dolgotrajni poškodbi vrnil ptujski naj-izkušenejši strelec Franc Be-drač, ki je dosegel 547 krogov in zasedel dobro 9. mesto. 1638 1636 1635 1629 1621 1615 1598 1588 1541 1112 1. SD CELJE 2. SD TRZIN 3. SD GROSUPLJE 4. SD JUTEKS ŽALEC 5. SD IK KRANJ 6. SD VREMŠCICA 7. SK PTUJ PETLJA 8. SD D. POŽENEL II 9. SD GORENJA VAS 10. SD I. POH. BATALJON 11. SD JURŠINCI II 12. SD ŠTEFAN KOVAC Posamezni rezultati: 1. Jure Frelih (SD Izolacije Kepic Kranj) 569, 5. Ludvik Pšajd (SD I. pohorski bataljon) 553, 9. Franc Bedrač (SK Ptuj Petlja) 547, 22. Domen Solina (SK Ptuj Petlja) 534, 28. Zvonko Hajduk (SK Ptuj Petlja) 527, 29. Janko Berlak (SD Juršinci II) 524, 31. Dušan Krajnc (SD Jur-šinci II) 521, 35. Nina Pavlin (SD Juršinci II) 496 krogov. Simeon Gonc Foto: Crtomir Goznik Sebastjan Holc (KK Ptuj, beli dres) je v Rušah dosegel 5 točk. 3 točke, tako da so domači na odmor odšli s prednostjo 23 točk. Rušani so se s prve tekme na Ptuju precej naučili, saj so po visoki prednosti padli v igri, s tem pa Ptujčanom dovolili, da so se jim večkrat nevarno približali. Tokrat so po uvodnem vodstvu ohranili zbranost in njihova zmaga ni bila v nobenem trenutku ogrožena. V obrambi so igrali izredno gibljivo, v napadu pa so jim prevlado prinesle trojke, saj so jih zadeli kar devet. Bien je sicer dobro pokril njihovega najboljšega igralca Kosija, ki je dosegel le 5 točk, zato pa so ostali igralci izkoristili slabo ptujsko obrambo. Ptujčanom štiri kroge pred koncem prvenstva preostane le, da skušajo presenetiti kakšno ekipo, že v naslednji tekmi bo v športni dvorani gimnazije gostovala ljubljanska ekipa Ilirija, ki je uvrščena le dve mesti pred Ptujčani. Trener Zlatko Marčič: »Izkušena ekipa Ruš je znala izkoristiti našo statično igro v napadu, nekateri igralci pa se morajo zamisliti nad svojo igro v obrambi. V zadnjih štirih krogih si bomo poskušali priigrati še kakšno zmago in popraviti slab vtis v letošnjem prvenstvu, žal pa kaj več od predzadnjega mesta ne moremo doseči.« UG Šahovski kotiček Društvena tekmovanja v šahu Pričel se je letošnji ciklus turnirjev v pospešenem šahu za društveno prvenstvo. Načrtovanih je deset turnirjev, na katerih se rezultati točkujejo po posebnem točkovnem sistemu. Na turnirju v mesecu januarju je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali 7 krogov s tempom igre 15 minut za partijo. Doseženi so bili sledeči rezultati: Igor Iljaž 5,5, Dušan Majcenovič in Silvo Zajc 5, Janko Bohak, Miloš Ličina in Boris Žlender 4,5, Martin Majcenovič, Martin Skledar in Veliju Kudret 4, Milan Fijan 3,5 točke. Odprto šahovsko prvenstvo Ptuja Domače šahovsko društvo je po večletnem premoru razpisalo odprto šahovsko prvenstvo. Tekmovanje bo ob dveh vikendih (petek, sobota in nedelja), devet krogov z olimpijskim tempom igre, 90 minut in 30 sekund dodatka za potezo po igralcu za partijo. Organizator je s primernimi nagradami skušal zagotoviti čim boljšo udeležbo, vendar pa se na žalost predvsem obetavni mlajši igralci za tekmovanje niso prijavili ter so tako zamudili priložnost, da z dobro igro osvojijo ali izboljšajo rating točke Fide. Sodnik turnirja je državni sodnik Martin Majcenovič. Tekmovanje je kljub temu uspelo. Glavni favorit turnirja je postal mednarodni mojster Domen Krumpačnik, ki je nekaj let zelo uspešno nastopal za ptujsko moštvo in uspešno igral tudi na ptujskih mednarodnih turnirjih. Domači mojstri, mednarodni mojster Danilo Polajžer ter mojstra Fide Gregor Podkrižnik in Robert Roškar, se na turnir niso prijavili, tako da Ptujčane zastopajo samo veteran Janko Bohak, Viktor Napast in Aleksander Podkrižnik. Ta vikend je bilo na sporedu 5 krogov. Doseženi so bili naslednji pomembnejši rezultati: Krumpačnik - Napast 1:0, Tolič - Žugaj 0:1, Bohak - Spelec 1:0, Cojhter - Krumpačnik 0:1, Žugaj - Bohak remi, Krumpačnik - Žugaj remi, Bohak - Cojhter 1:0, Napast - Tolič remi, Spelec - Kramberger 1:0, Bohak - Krumpačnik 0:1, Žugaj - Spelec remi, M. Maurič - Napast 0:1, Tolič - A.Podkrižnik 1:0, Cojhter - Lazar remi. Stanje po petem krogu: Domen Krumpačnik 4,5, Fjodor Žugaj, Janko Bohak,Viktor Napast, Mato Tolič in Darko Spelec 3,5, Karel Cojhter 2,5, Aleksander Podkrižnik, Miha Maurič, Mitja Kramberger in Franc Maurič 2 točki. Tekmovanje se nadaljuje v petek. Janko Bohak Foto: UG Mali nogomet Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Bar Saš Buldog - Joeles; visoko so slavili prvi in se na 1. mestu skupine B-lige MNZ Ptuj izenačili z ekipo Jado. MNZ PTUJ SKUPINA A REZULTATI 12. KROGA: Poetovio Vi-tomarci Petlja - Juršinci 4:3, Kozmin-ci - Hobit Pub Apače 0:3, Zoo Trans Lancova vas - Klub ptujskih študentov 0:3, Gerečja vas - Podgorci 0:3, Dolina Winettu - Skorba 3.1, Caffe bar Furči - Jure MTS Hajdina 4:1 1. POETOVIO P. V. 11 11 0 0 65:11 33 2. KOZMINCI 11 8 2 1 37:11 26 3. JURŠINCI 11 8 1 2 47:25 25 4. JURE HAJDINA 12 8 1 3 37:21 25 5. CAFFE B. FURČI 11 7 3 1 45:18 24 6. PODGORCI 11 5 2 4 38.27 17 7. DOL. WINETTU 11 5 1 5 27:23 16 8. HOBIT P. APAČE 11 3 1 7 20:23 10 9. SKORBA 11 3 0 8 24:43 9 10. LANCOVA VAS 11 3 0 8 26.60 9 11. KPŠ 11 2 2 7 20:40 8 12. GEREČJA VAS 11 2 1 8 21:39 7 13. KOZMINCI 11 0 0 11 21:78 0 SKUPINA B REZULTATI 11. KROGA Joeles - Club 13 2:8, Mark 69 Pub Monte Cristo - Rožice 5:5; 12. KROG: Rožice - Draženci 5:1, Club 13 - Mark 69 Pub Monte Cristo 3:4, Bar Saš Buldog - Joeles 13:3, Podlehnik - Majolka 0:2, Zimica - Ptujska Gora 2:2, Jado - As 7:1 1. JADO 2. BAR SAŠ BUL. 3. ROŽICE 4. MAJOLKA 5. MARK 69 6. CLUB 13 7. PODLEHNIK 8. AS 9. BAR CHEERS 10. DRAŽENCI 11. PTUJ. GORA 12. ZIMICA 13.JOELES ZLMN Ormož SKUPINA A REZULTATI 8. KROGA: Avtoservis Zidarič - Kog SK Računalništvo 3:1, Trgovišče Plečko - Borec 2:3, Carrera Optyl - Invest 4:7, Bar Texas - Sve- 9 1 1 55:15 28 9 1 1 6:28 28 8 2 1 53:20 26 8 1 2 53:18 25 7 1 3 47:45 22 3 4 4 39:11 13 4 1 6 21:31 13 4 1 7 32:49 13 3 2 6 29:35 11 2 2 7 23:48 8 2 1 8 25:60 7 1 3 7 23:43 6 2 0 9 25:64 6 Danilo Klajnšek tinje 2:3, Mladost Miklavž II - Nova Slovenija 2:14. 1. N. SLOVENIJA 7 7 0 0 57:13 21 2. INVEST 7 7 0 0 56:19 21 3. MIHOVCI C. 7 5 1 1 39:19 16 4.CARRERA O. 8 3 3 2 37:26 12 5. AVTOS. ZIDARIČ 7 4 0 3 27:27 12 6. SVETINJE 8 2 4 2 22:31 10 7. MLADOST M. II 7 2 1 4 24:43 7 8. KOG SK R. 8 2 0 6 24:33 6 9. BOREC 7 1 1 5 12:54 4 10. BAR TEXAS 7 0 2 5 21:36 2 11. TRGOVIŠČE (-1) 7 0 2 5 10:27 1 SKUPINA B REZULTATI: Mlada Slovenija - Bel- cont 0:12, Avtošola Prednost - Črni ribič 8:6, Kog - Zidarstvo Čurin 3:3, Avtošola Prednost - Tomaž 12:2, Zi- darstvo Čurin - Joker Ivanjkovci i 8:1, KOŠ - Črni ribič 5:2, Belcont - Mla- dost Miklavž 4:1, Mlada Slovenija - Kog 4:6. 1. BELCONT 7 7 0 0 55:10 21 2. ZID. ČURIN 7 5 1 1 37:27 16 3.PREDNOST 7 4 1 2 37:28 13 4. JOKER I. 7 4 1 2 23:25 13 5. KOŠ 7 3 1 3 30:25 10 6. MLADOST M. 7 2 3 2 27:19 9 7. KOG 7 2 2 3 19:26 8 8. ČRNI RIBIČ 7 2 0 5 29:34 6 9. ML. SLOVENIJA 7 1 1 5 22:41 4 10. TOMAŽ 7 0 0 7 18:62 0 Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Majolka - Podlehnik, ki so jo z 2:0 dobili Videm-čani. OBČINSKA LIGA VIDEM SKUPINA A REZULTATI 7. KROGA (22. 1.): NK Tržec - KMN Majolka 3:22, ŠD Po-brežje - Belavšek 6:6, ŠD Majski Vrh - NK Tržec veterani 4:2; Lancova vas veterani - prosti. 1. MAJOLKA 6 6 0 0 70:12 18 2. MAJSKI VRH 6 5 0 1 29:16 15 3. TRŽEC VETER. 6 4 0 2 27:22 12 4. ŠD POBREŽJE 6 2 1 3 31:24 7 5. BELAVŠEK 6 1 2 3 28:38 5 6. LANCOVA VAS V. 6 1 1 4 22:33 4 7. NK TRŽEC 6 0 0 6 10:71 0 SKUPINA B REZULTATI: AS 2 - ŠD Lancova vas 4:7, Bar Osmica - AS 1 4:10, ŠD Zg. Pristava - Leskovec 2:2; ŠD Videm - prosto. 1. LANCOVA VAS 6 5 0 1 34:22 15 2. AS 1 6 4 0 2 43:25 12 3. ŠD VIDEM 6 4 0 2 26:24 12 4. LESKOVEC 6 3 1 2 29:25 10 5. ZG. PRISTAVA 6 2 1 3 19:26 7 6. BAR OSMICA 6 2 0 4 33:37 6 7. AS 2 6 0 0 6 17:42 0 KONČNICA RAZPORED TEKEM (29. 1. 2006): (9.00) NK Tržec - AS 2, (9.40) Lanco-va vas veterani - Bar Osmica, (10.20) Belavšek - ŠD ZG. Pristava, (11.00) ŠD Pobrežje - Leskovec, (11.40) NK Tržec veterani - AS 1, (12.20) ŠD Majski Vrh - ŠD Videm (13.00) KMN Majolka - ŠD Lancova vas. Darko Lah Atletika • Predstavljamo atletske sodnike Brez njih ni tekmovanja Za nemoteno izvedbo atletskih tekmovanj so potrebni izšolani in izurjeni atletski sodniki. Prisotni so prav na vsakem tekmovanju, od šolskih prvenstev in mitingov, preko državnih ali svetovnih prvenstev, do olimpijskih iger. Pomembnejše kot je tekmovanje, več sodnikov je potrebnih za njegovo izvedbo, njihovo znanje in poznavanje atletskih pravil mora biti brezhibno, pri tem pa so napake seveda nedopustne. Glavno vodilo atletskih sodnikov je vsem tekmovalcem zagotoviti enake tekmovalne pogoje za doseganje najboljših možnih rezultatov. V Sloveniji je aktivnih več kot tisoč sodnikov, ki so združeni v krovno organizacijo - Zvezo atletskih sodnikov pri Atletski zvezi Slovenije. Na Ptuju deluje sekcija atletskih sodnikov pri Atletskem klubu Keor Ptuj, lani je bilo aktivnih 35 članov, k temu pa lahko dodamo še 25 nedejavnih. Lani so sodili na devetnajstih tekmovanjih v Sloveniji, pretežno so to bila šolska tekmovanja, najbolj izkušeni pa so delili pravico na mednarodnih prvenstvih in mitingih. Vodja ptujskih sodnikov je Stane Kranjc, ki se lahko pohvali z 32-letnim stažem, med drugim je sodil tudi na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1990, na Univerzijadi v Zagrebu leta 1987 in na mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani leta 1997. Skupaj je zbral že 187 sojenj in velja poleg Valterja Pliberška, Franca Ivančica in Milana Cimermana za najizkušenejšega sodnika na Ptuju. Vsi našteti imajo status mednarodnega sodnika, na tekmovanjih pa opravljajo funkcijo glavnega sodnika za teke, skoke in/ali mete ali funk- Stane Kranjc - vodja ptujskih atletskih sodnikov cijo delegata AZS. Sodniška sekcija pozimi ne miruje, Kranjc nam je povedal, da organizirajo izobraževanje za atletskega sodnika, ob koncu pa še teoretični in praktični izpit. K temu dodaja: »Trenutno je prijavljenih preko 20 kandidatov, vabimo pa predvsem nekdanje atlete, da se nam pridružijo, dobrodošli pa so seveda tudi tisti, ki jih zanima delo atletskega sodnika. Seminar bo potekal zadnji konec tedna v januarju, saj čakamo na skorajšnji prevod novih atletskih pravil, točne informacije lahko dobite vsak dan na sedežu AK Keor Ptuj na Čučkovi 6. Stroške seminarja nosi AZS, zato je brezplačen.« Ob uspešno položenem izpitu kandidati pridobijo zeleni sodniški znak, s tem pa lahko začnejo soditi na atletskih tekmovanjih. Po petih letih sojenj imajo sodniki možnost, Planinski kotiček Predavanje z naslovom Po salarijah Čila in Bolivije Planinsko društvo Ptuj organizira in vabi člane in ljubitelje planin na planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi z naslovom: PO SALARIJIH ČILA IN BOLIVIJE Predavanje bo v petek, 27. 1. 2006, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma na Ptuju. Predaval bo g. Ciril Tovšak iz Maribora. Vstopnine ni! Vljudno vabljeni! da položijo izpit za državnega sodnika, ki omogoča opravljati višje sodniške funkcije, kot je na primer vodja sodnikov posamezne discipline, to pa je izhodišče za pristop k izpitu za mednarodnega sodnika. V letošnjem letu lahko pričakujemo kopico tekmovanj na Ptuju. Na prvem mestu gre izpostaviti največji športni dogodek na področju šolskega športa v Sloveniji - junijsko državno prvenstvo za osnovne in srednje šole, kjer se pričakuje udeležba več kot 700 najboljših atletov, ki so prestali kvalifikacije na področnem in medobčinskem nivoju. Organizatorja tekmovanja, Športni zavod Ptuj in Atletski klub Keor Ptuj, ocenjujeta, da bo za nemoteno izvedbo celodnevnega tekmovanja potrebnih vsaj petdeset sodnikov z licenco. UE Tečaj smučanja za odrasle Športna šola Juhuhu bo organizirala tečaj smučanja za odrasle. Pričel se bo v soboto, 28. 1. 2006, in bo trajal 4 vikende; še 4., 11., in 18. 2. Cena: 8.500 SIT/dan; v ceno je všteta celodnevna karta in 3h učenja! IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:, Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6 | 2250 Ptuj I AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA mE IN PRIIMEK Marta Venta Juršinci 46,8886 Juršinci Nagrajenka prejme nagrado po pošti. Foto: UE AvtoD^M Velikostna rast avtomobilov v nižjem razredu Nižji avtomobilski razred dobiva nove razsežnosti. Pri Fiatu se pripravljajo na prihod novega punta, ki so mu zraven oblike in tehnike spremenili tudi ime. Poimenovali so ga grande punto in s tem pokazali na njegovo pomembnost v tem avtomobilskem segmentu. Novi punto je od sedanjega precej večji. Ali je to še zmeraj mestni avtomobil, boste lahko preverili od februarj'a naprej. Že v teh dneh si lahko ogledate povsem novo toyoto yaris, saj je prodaja že stekla. Pri razvoju yarisa so skušali zadržati tiste karakteristike, zaradi katerih je avtomobil še zmeraj med bolj zaželenimi na trgu rabljenih vozil. Ena izmed teh značilnosti je vsekakor prepoznavna oblika. Novinec je zadržal osnovne poteze, s to razliko, da je za 11 cm daljši in se zato lahko pohvali s prostornejšo potniško kabino. Povsem nova je tudi kia rio, ki bo prav tako naprodaj še pred koncem januarja. Jeseni lahko pričakujemo peugeota 207, ki ga bodo svetovni javnosti prvič prikazali na ženevskem salonu v začetku februarja. Peugeot 207 bo sprva na voljo kot kombi-limuzina, ki ji bosta sledili še karavan in izvedba CC. Prenovo je doživela tudi fordova fiesta, prodajati pa so jo začeli v preteklih dneh. Volkswagen polo bo junija dobil 1,4-litrski bencinski motor, suzuki swift pa bo v kratkem razveseljeval ljubitelje dizelskih motorjev. Športni avtomobili Novi peugeot 407 coupe ohranja tradicionalne vrednote, saj zraven atraktivne zunanjosti nudi še prijeten ambient in dovolj zmogljivo mehaniko; prodajati se začne naslednji mesec. Marec bo v znamenju ro-adsterjev. Prihaja nova mazda MX-5, znana tudi kot miata. Aprila bo prestižna športna lepota doživela vrhunec. Ljubitelji italijanske športnosti so pridobili še dodaten objekt občudovanja. Alfa Romeo je uradno predstavil brero: športno-luksuzni kupe s tradicionalno privlačno obliko in zmogljivo mehaniko. Jaguar bo tudi v Sloveniji začel tržiti spremenjeni kupejevski model XK skupaj s kabrioletsko različico. Mercedes bo poskrbel za osvežitev kupeja SL. Maja bo Porsche začel prodajati model 911 GT3, predvidoma v juniju pa še modela 911 turbo in cayman. Srednji avtomobilski razred pridobiva predvsem na motorni moči Accord bo prvi Hondin avtomobil v Evropi, ki bo imel vgrajeno tehnologijo ADAS (advanced driving assist aystems), le-ta pa naj bi naredila vožnjo udobnejšo in varnejšo; posodobljeni accord bo v prodajnih salonih že februarja. Audijeva oznaka RS označuje najbolj športne izvedbe posameznega modela. Zadnji v paleti je luč sveta ugledal RS 4, katerega mehaniko so razvili v športnem oddelku Quattro. Gre za avtomobil športnega videza in vrhunskih zmogljivosti, predstavlja pa vrh ponudbe modela A4 (li-muzinska in karavanska različica). Prva bo na trgu že ta mesec, druga junija. Spremembe se obetajo tudi pri dizelskih motorjih. Renault laguna bo v začetku pomladi, torej na prehodu iz marca v april, dobila 2,0-litr-ski turbodizel, že naslednji mesec bo v fiatu cromi mogoče naročiti 2,4-litrski multijet, volkswagen passat in passat variant se bosta aprila okitila z 2,0-litrskim TDI motorjem in 170 KM največje moči. Sočasno bodo v Sloveniji začeli prodajati BMW 318d touring skupaj s 318i touringom. Slednja naj bi z odličnimi voznimi lastnostmi prepričevala omahljivce, ki vihajo nos nad BMW-jevim zadnjim pogonom. Moje cvetje Zgoraj brez Tretja generacija astrinega kabrioleta se bo v skladu s trendi odrekla platneni strehi in postala eno izmed tistih vozil, ki po zaslugi zložljive trde strehe združuje značilnosti kupejev in kabrioletov. Medtem ko je oznaka strehe twintop povzeta po konceptualno podobni tigri, je mehanika znana iz obstoječe družine aster. V naših krajih naj bi jo začeli prodajati v juniju. Švedski proizvajalec pregovorno varnih avtomobilov volvo bo jeseni predstavil drugo generacijo modela C70. Slednji bo poslej združeval dva avtomobila v enem, saj se bo ob pritisku na gumb tridelna trda streha kupeja zložila in C70 se bo prelevil v kabriolet. Za elegantno obliko je poskrbela italijanska oblikovalska hiša Pininfarina, ki ima z oblikovanjem ka-brioletov veliko izkušenj in idej. V začetku marca bo Audi predstavil novega A4 cabrio. Ob istem času, bo na voljo tudi različica S4 cabrio s 4,2-litrskim bencinskim motorjem in največjo močjo 344 KM. Za konec pa še razred enoprostorcev Prva polovica letošnjega leta ne bo prinesla kakšne resne osvežitve, saj je edina omembe vredna novost marčevska prenova renaulta espaca. Maja bo na evropska tla zapeljala nova kia carnival. Povečanje vozila v vse smeri je prineslo prostornejšo potniško kabino, več udobja ter boljše zmogljivosti. Novi carnival bo v skladu s filozofij'o znamke Kia ponujal veliko avtomobila za razumno ceno. Pri kompaktnih enoprostorcih ne bo velikih novosti, okrepila se bo le ponudba motorj'ev. Z začetkom pomladi bo volkswagen touran dobil dva 1,4-litrska turbobencinska motorja TFSI in 2,0-litrski turbodizel. Renault in nissan kar nekaj časa poslovno sodelujeta in zato si njuni avtomobili delijo ne le nekatere tehnične rešitve, pač pa celotne zasnove vozil. Tako je nissan javnosti predstavil izpeljanko renaultovega modusa z imenom note. V Slovenijo bo prišel aprila. Konkurenca se bo skušala obraniti s prenovami: opel meriva naj bi jo doživela spomladi; takrat bodo osvežili tudi motorno paleto in dodali športno izvedbo OPC, fiat idea pa že februarja. Evropska prodaja nekaj bolj prestižnega Mercedesovega razreda R oziroma grand sport tourerja, ki meri v dolžino nekaj manj kot pet metrov, se bo v Sloveniji začela februarja. Razred R do neke mere združuje lastnosti športnih limuzin, karavanov, enoprostorcev in tudi vozil za prosti čas. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Sprejem bolnika v bolnišnico Sprejem bolnika v bolnišnico je mnogokrat prvi neposreden stik bolnika z medicinsko sestro in hkrati z zdravljenjem v bolnišnici. Vrsta in faze sprejema: sprejem bolnika je lahko programiran ali nujen, lahko pa gre za premestitev bolnika z nekega drugega oddelka. Od vrste sprejema pa je odvisno, kako bo le-ta potekal. Če je bolnik sprejet po programu, se najprej oglasi v sprejemni ambulanti, kjer potekajo tri faze sprejema. Prva faza sprejema je zdravniški sprejem, temu sledi administrativni sprejem oz. postopek. Tretja faza sprejema pa je sestrski sprejem, ki ga opravi medicinska sestra. Bolnik pri zdravniku: medicinska sestra obvesti zdravnika o prihodu bolnika. Zdravnik se z bolnikom pogovori ter ga pregleda. Namen razgovora je spoznati bolnika, njegovo bolezen ter mu nuditi ustrezno zdravljenje. Administrativni del sprejema: medicinska sestra mora urediti administrativni del sprejema, to pomeni ureditev vseh potrebnih dokumentov za sprejem. Vsak bolnik, razen nujnih primerov, mora biti pravočasno obveščen o pogojih za sprejem na zdravljenje v bolnišnico. Vsi bolniki, razen ob nujnem sprejemu, morajo predložiti naslednje dokumente (pravilno izpolnjeno napotnico, veljavno zdravstveno kartico, ustrezna potrdila o morebitni oprostitvi doplačila, veljavno izkaznico o morebitnem prostovoljnem zavarovanju, potrdilo o plačilu akontacije doplačila, če niso prostovoljno zavarovani oz. so samoplačniki, veljavno osebno izkaznico ali potni list). Po končanem administrativnem sprejemu sledi sestrski sprejem. Sestrski del sprejema: če gre za nujni sprejem, mora medicinska sestra ukrepati glede na razme- Foto: Črtomir Goznik Glavna sestra internega oddelka Milica Ozmec, d. m. s. re. Medicinska sestra že v sprejemni ambulanti dobi osnovne podatke o bolniku in o oceni bolnikovega stanja, podatke zapiše v del negovalne dokumentacije in izpolni del negovalne anamneze. Potem bolnika odpelje v sprejemno kopalnico, kjer se izvrši higienska oskrba in popis bolnikovih osebnih stvari (obleka, obutev), ki jih shrani do njegovega odpusta. Ob sprejemu medicinska sestra izmeri in vpiše ugotovljeno vrednost telesne temperature, pulza, krvne- ga tlaka, dihanja ter telesne višine in teže na temperaturni list. Opravi še odvzem krvi in urina za naročene preiskave. Medicinska sestra odpelje bolnika na oddelek, kjer ga sprejme vodja negovalnega tima. Pri namestitvi bolnika v bolniško sobo je potrebno bolnika spremljati v bolniško sobo, mu predstaviti sobolnike, pokazati posteljno enoto in vse prostore, ki jih bo uporabljal, pokazati uporabo klicne naprave, predstaviti širši negovalni tim, ga seznaniti s hišnim redom na oddelku. Svojcem, ki smo jim naročili, naj počakajo, povemo, kje je bolnik, kdaj in pri katerem zdravniku lahko dobijo informacije o stanju bolnika, kdaj so obiski ali kaj lahko bolniku prinašajo (osebne predmete, npr. otroku lahko prinesejo najljubšo igračko). Po sprejemu bolnika se prične izvajati zdravstvena nega, po sodobni metodi, imenovani proces zdravstvene nege. Glavna sestra internega oddelka Milica Ozmec, d. m. s. Delo na vrtu se spet začenja Letošnja zima je nam in zemlji resnično privoščila lep počitek. Vendar je sedaj že čas, da se ta počitek vsaj za nas konča in pričnemo razmišljati in tudi delati v novi rastni sezoni. Ker je zunaj še mrzlo, pogosto je zemlja tudi še zmrznjena ali pa jo še vedno prekriva sneg, prve setve opravimo v zaščitenem prostoru. Prve setve Med prve rastline, ki jih posejemo, sodijo prav gotovo nekatera zelišča, kot so timijan, bazilika, drobnjak, pa tudi zeleno in peteršilj lahko uvrstimo v to skupino. Sredina februarja je za zeleno, drobnjak in timijan že skoraj zadnji rok setve. Tudi med zelenjadnicami so nekatere, ki imajo zelo dolg mladosten razvoj. Zato jih sejemo že konec januarja ali v začetku februarj'a. Med njimi naj omenim predvsem melancano ali jajčevec. Tudi papriko sejemo bolj zgodaj, da vzgojimo močno in veliko sadiko, posebej koničaste sorte in feferoni so po naravi bolj nežne rastline, zato potrebujejo dalj časa. Nekatere zelenjadnice pa sicer rastejo hitreje, a so dokaj odporne na nižje temperature. Tudi te posejemo že v začetku februarja, saj jih lahko zelo hitro presadimo na vrt. To so kapus-nice, predvsem zgodnja zelja, cvetača, brokoli in kolerabica. Veliko lažje jih pridelamo zgodaj spomladi, ko še ni vroče. Ljubitelji pora bodo posejali tudi to zelenjadnico. Vsi, ki pa prisegate na mlado čebulo, poskusite posejati zelo zgodaj sorto pompei. Tudi dve avtohtoni slovenski sorti čebule tera in belokranjka lahko imamo na vrtu samo, če uporabimo seme, saj čebulčka ni mogoče dobiti. Čebulo lahko sejemo sicer tudi direktno na stalno mesto v marcu, a je pridelek višji, če posejemo v februarju seme v zaščiten prostor. Na koncu pa ne pozabimo tudi na cvetlice. Tudi nekatere rožice sejemo že zelo zgodaj, da bodo hitro zacvetele. Kot vidite, imate lahko že februarja veliko dela, če želite vse posejati in seveda potem tudi vzdrževati. Kako sejemo V zadnjih letih so se tudi v naših trgovinah že pojavile setvene plošče, sestavljene iz mnogih, različno velikih lončkov - multiplošče. Te so odlične predvsem zato, ker lahko vanje sejemo in vzgojimo tudi sadike tistih rastlin, ki jih včasih nismo mogli presajati. Tako lahko sedaj presajamo tudi grah, fižol, sladko koruzo, bučke, lubenice, melone in kumare. Različno velike so zato, ker potrebujejo različne rastline različno velik prostor. Pomembno je, da korenine rastlin lonček prerastejo in jih potegnemo iz njega s koreninsko grudo. To nam omogoča presajanje mnogih rastlin, ki jih prej nismo mogli. Pred setvijo moramo vedeti še naslednje: seme mnogih zelišč, med njimi je tudi bazilika, kali samo na svetlem. Tudi timijan, zelena in peteršilj ne kalita dobro, če je seme povsem v temi. Zato te rastline sejemo tako, da lončke multiplošče ali druge posode napolnimo s substratom. Tega rahlo pretlačimo in po potrebi navlažimo. Po potrebi dodamo substrat nato pa nanj položimo seme. Tega s prstom pritisnemo v zemljo tako, da ga ta ne prekrije. Nato damo posejane setvene plošče na toplo. Semena ne prekrivamo z zemljo. Seme peteršilja, timijana in zelene pa s prstom potisnemo v zemljo, vendar ne pokrijemo z novo plastjo zemlje. Pri taki setvi moramo biti še bolj pazljivi, da se ne izsuši. Vsak dan dvakrat ali več pršimo, ne zalivamo. Pikiranje da ali ne Pikiranje je koristno za vse rastline, ki jih lahko presajamo. Vendar v zadnjih letih pikiramo samo še paradižnik, papriko, jajčevec in tudi zeleno. Paradižnik, papriko in jajčevec pikiramo bolj globoko, kot so rastlinice rasle do tedaj, tako da vzgojimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem. Zelene pa v nobenem primeru ne smemo saditi ali kasneje presajati globlje, drugače ne bo oblikovala gomolja. Pri tistih rastlinah, kjer želimo imeti košat grmiček, kot so začimbnice in cvetlice, sejemo v lonček več semenk za eno sadiko. Pri rastlinah, kjer je pomembno, da ostane samo ena odrasla rastlina (korenčnice, solatnice, kapusnice), pa posejemo dve semenki, da ne bomo imeli praznih mest. Kasneje manj razvito rastlinico odščipnemo. Pri čebuli lahko pustimo dve rastlinici, saj si bosta razdelili setveni prostor. Verjetno se ne boste odločili za vzgojo vseh rastlin, ki so bile danes omenjene. A ni večjega veselja, kakor če si sami vzgojimo vsaj nekaj sadik. Posebej zanimivo je to za otroke, zato jih vključite v delo. Tako bodo spoznali, koliko dela je potrebno, preden pride paradižnik v skledo in tudi njihov čas bo koristno porabljen. Mogoče pa bo kasneje imela tudi solata boljši okus, če bodo sodelovali pri njeni vzgoji. Miša Pušenjak Avstrijska Štajerska • Po štajerski poti gradov Grad mora gosta zadržati dlje časa Podjetje Ptujske vedute, ki na področju turizma dela že enajst let, je 17. januarja letos organiziralo prvo "mešano" strokovno ekskurzijo na avstrijsko Štajersko za turistične, muzejske, gostinske delavce Ptuja in okolice. Januarski strokovni izlet naj bi postal tradicionalen, predloge za drugega že zbirajo. Mrtva sezona je namreč tudi priložnost za dodatno turistično izobraževanje, pogled v tujo skledo je lahko včasih dobrodošel. Ogledali so si grad Her-berstein in Gradec, ki je bil do leta 1918 tudi naša deželna prestolnica, v zadnjem obdobju pa je najbolj znan kot kulturna prestolnica Evrope, za kar si prizadevajo tudi Ptuj-čani. V dnevni migraciji okrog 80 tisoč ljudi pa je tudi veliko Slovencev, ki si služijo denar v graškem industrijskem bazenu, pa tudi v firmi Magna Steyer. Družina Herberstein je od 15. stoletja stalno prisotna na območju "slovenske" Štajerske, danes pa je najbolj znana kot zadnja lastnica ptujskega gradu, ki je v njene roke prišel leta 1873. Grad Herberstein je od Gradca oddaljen okrog 60 km v smeri proti Dunaju. Leži v soteski, obdan je z reko Bistrico. Celotno območje gradu je veliko 40 ha, z veliko zelenih površin in živalskim vrtom, ki je bil ustanovljen že leta 1667. Graščino je v letu 1290 kupil Oto von Hartberg, ki ga pisni viri iz leta 1320 že poznajo kot Ota Herbersteina, od takrat dalje je tudi neprekinjeno v lasti družine Herberstein, znamenite plemiške družine, ki je pomembno vplivala na zgodovino naših krajev. Gre za drugo vejo rodbine, ki ni povezana z vejo, ki je vložila zahtevek za vrnitev ptujskega gradu, z veliko moških potomcev, vseh je kar štiristo. Najpopolnejši rodovnik Herbersteinov pa hranijo na ptujskem gradu. Grad Herberstein na Avstrijskem Koroškem je v rokah 21. rodbine, ki je doslej dala že šest deželnih glavarjev na tem in štiri na drugih območjih. Na prevzem pa se pripravlja že 22. generacija. Najpomembnejši član te "druge" veje je Grad Herberstein je doživel številne obnove in dozidave, od leta 1320 je neprekinjeno v lasti družine Herbersteinov, znamenite plemiške družine, ki je pomembno vplivala na zgodovino naših krajev. Na fotografiji florentinsko dvorišče, ki ga poleti krasijo številne rože in okrasno zelenje. Območje gradu je veliko 40 ha, poleg gradu vabijo tudi številne urejene zelene površine, ki so še posebej privlačne za obisk družin. znameniti Žiga Herberstein, izjemno razgledan in izobražen renesančni plemič, ki je veliko študiral na svojo željo in bil zaradi tega pogosto zasmehovan od svojih vrstnikov. Rodil se je 23. avgusta leta 1486 v Vipavi. Za točnost svojih podatkov je poskrbel sam, izdal je več avtobiografskih del. Najprej se je preizkusil v vojaški službi, leta 1514 ga je cesar Maksimiljan imenoval za viteza in kmalu tudi za dvornega svetnika. Leta 1516 je vstopil v diplomatsko službo. Najbolj se je proslavil z dvema odposlanstvoma v Moskvo v letih 1517 in 1526. Napisal je znamenito delo Moskovski zapisi, s to knjigo je izjemno povečal znanje o Rusiji v Evropi. V zahvalo za to so leta 2000 v Moskvi slavnostno odprli doprsni kip rojaku, impera-torskemu veleposlaniku Žigi Herbersteinu, na podstavku kipa je v slovenščini in rušči- ni zapisano: »V dar bratskim ruskim narodom od slovenskega naroda.« Še na eno pomembno diplomatsko srečanje pa opozarja portret Žige Herbersteina v galeriji Her-bersteinov na ptujskem gradu, leta 1541 se je v turškem vojaškem taboru pred mestom Budo srečal s sultanom Sulejmanom Veličastnim. Ptujski grad potrebuje več zelene in druge ponudbe Grad Herberstein polno živi od prvega marca do prvega novembra, zdaj je pri njih mrtva sezona. Za slovenske turistične delavce so ga prijazno odprli tudi v ne-sezoni, poskrbeli pa tudi za slovensko vodstvo, ki ga tudi oglašujejo v svoji ponudbi. Sprehod po gradu, kjer tudi živi sedanja lastnica grofica Andreja, zelo uspešna poslovna ženska, s tremi otroki, je bil že zaradi mraza bolj mrzel kot ne, na koncu pa je vse pogrel plemiški sprejem v dvorani z družinskimi portreti in kaminom, ki so ga posebej za to priložnost tudi zakurili, postregli pa s plemiškim čajem. Udeležence ekskurzije je na poti v celoti zalagal bife bus, ki so ga pomagali zapolniti tudi tisti, ki so ostali doma zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Posebej pa so teknile dobrote Gostinstva Perutnine Ptuj. Grad Herberstein na avstrijskem Koroškem diha kot življenjski prostor v primerjavi s ptujskim gradom, kjer gre za muzejsko postavitev. Primerjava pokaže, da se ptujski grad ponaša s kvalitetnimi muzejskimi predmeti in zanimivimi zbirkami, prav tako z nadvse kvalitetno vodniško službo, manjkajo pa mu drobni predmeti in ženski portreti, prav tako tudi hortikulturno urejene in doživljajske površine, ki pomagajo zadržati goste v gradu in njegovi okolici za dlje časa, za štiri in več ur, ko obiskovalec postane že lačen in žejen, zato je v kompleksu Pa brez zamere 100 čestitk Rojstnodnevno voščilo Prejšnji teden sem imel rojstni dan. Saj ne, da bi si domišljal, da zdaj to koga res zanima ali da si bo to kdo zapomnil. Rad bi povedal nekaj drugega. Vas morda zanima, kdo mi je prvi voščil za letošnji rojstni dan? Ne, ni biki mama. Voščil mi je nekdo, ki me pravzaprav sploh ne pozna. Če bi me srečal na cesti, me sploh ne bi prepoznal, kaj šele, da bi me pozdravil, mi segel v roko ali me prijateljsko lopnil po hrbtu. Ve samo, kako mi je ime, kako se pišem in kje stanujem. In pa še eno stvar ve o meni. Da sem pred tremi leti kupil dvosed in fotelj temno sive barve, oblečen v mikrotkanino, ki mi je bil dostavljen preko Pošte Slovenije in na katerega sem čakal skoraj tri mesece. Morda ste že uganili:prvi mije čestitalNeckermann. Že nekaj dni pred rojstnodnevnim datumom meje v nabiralniku čakalo pisemce z njihovim logotipom, natisnjeno veliko vrtnico ter sloganom "100 čestitk samo za Vas". Sporočili so mi, da mi želijo vse najboljše, pa naj ujamem 100 čestitk, namenjenih samo meni, pa da me spoštujejo, celo misel Goethejevo so noter vtaknili. Seveda pa niso pozabili povedati, da mi za rojstni dan dajo 1000 SIT popusta, v kolikor se odločim za nakup kakega izmed njihovih izdelkov. Seveda, najkasneje do 31. januarja letos. Po tem datumu se lahko za popust lepo obrišem pod nosom. Pa da lahko ta popust koristim le, če naročim kaj, kar je dražje kot 5000 tolarjev. Opomnili pa so me tudi, da naj si le vzamem čas in v miru prelistam njihove kataloge. Da bom zagotovo našel kaj zame, so še pristavili. V glavnem, zraven vseh obvestil, kaj mi jih nudijo in kako lahko pri njih zapravim denar, mi želijo tudi vse najboljše za rojstni dan z že omenjenimi stotimi čestitkami in podarjenim jurjem. Ampak to mi želijo res iz srca, z direktorjem na čelu. No, ker so se pri omenjenem podjetju tako potrudili zame, sem sklenil, daje edino pravilno in primerno, da prijazne gospe in gospode pri Neckermannu pokličem in se jim zahvalim za lepe želje (hkrati pa povprašam, zakaj mi pošiljajo 100 čestitk in ne deset ali tisoč). In sem jih poklical ter gospe (gospodični?), ki je sprejela klic, povedal, da sem ta in ta ter da se jim zahvaljujem za lepe želje. Najbrž ni treba posebej povedati, da je na drugi strani žice zavladalo popolno presenečenje, skoraj šok, ki se je še stopnjeval, ko sem omenil, če mi na telefon lahko da gospoda Slavka (direktorja), da se mu osebno zahvalim za želje. Po začetni zmedenosti mije glas na drugi strani le uspel povedati, da gospoda direktorja ni, ker je službeno odsoten, da pa mu bo prenesla želje. In ja, ni znala povedati, zakaj mi pošiljajo prav sto čestitk in ne deset ali pa tisoč. Meje pa na koncu lepo pozdravila in se zahvalila za klic. In tako se je končala moja rojstnodnevna zgodba z Neckermannom. Komaj čakam drugo leto, da vidim, ali mi bodo morda takrat poslali tisoč čestitk. Pa še to. Odločil sem se, da tistega jurja ne bom izkoristil. Ne potrebujem nujno ničesar iz njihovega kataloga. Pa četudi bi dal za tisto jurja manj. Gregor Alič gradu tudi več gostinskih lokalov in izjemno dobro založena trgovina s spominki. Gostu je potrebno izpuliti čim več denarja tudi za drugo, ne samo za muzejsko vstopnico, je ena od filozofij avstrijskega turizma. V Avstriji letos vse stavijo na jubilej 250. obletnice rojstva znamenitega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta, tudi zato pričakujejo, da jih bo obiskalo več turistov iz Slovenije. MG Grad Herberstein v bližini Hartberga je na štajerski poti gradov eden od številnih turističnih produktov, na katere stavi avstrijska Štajerska oziroma Avstrija kot celota. To pa so aktivno doživljanje narave, wellness, kulturni turizem, zabava in sprostitev, dogajanje in prireditve. Je sestavni del in nadaljevanje Wia Imperialis, vse-avstrijskega združenja 41 najlepših in zgodovinsko najpomembnejših še ohranjenih gradov in palač v celi Avstriji. Kuhinja v gradu Herberstein, ki je od Gradca oddaljen okrog 60 km, v kateri prevladuje posodje v modrem, modra barva naj bi odganjala mrčes. Soba v rožnatem, kamor je bil moškim vstop prepovedan. Foto: MG Foto: MG Prejeli smo • Čudna ozadja dornavske kanalizacije (2) Odgovor na članek Euge-na Petrešina na temo dornavske kanalizacije Na ponovne pripombe g. prof. Petrešina odgovorjam le s sledečimi strokovnimi argumenti ter ustreznimi podatki: Objavljeno primerjavo podatkov o številu vgrajenih batnih oziroma membranskih ventilov sem prejel 28. aprila 2005 (med sejmom IFAT-a v Munchnu) od uradnega reprezentanta AIRVAC Inc. za Evropo. Kakor sem že navedel, je bila izdelana na podlagi stanja leta 2004, do-čim se g. prof. Petrešin sklicuje na eno leto mlajše podatke (5. november 2005), zato je možno določeno številčno odstopanje. Nadalje sem svojčas tudi pripomnil, da v navedenem številu batnih ventilov ni vključeno še dodatno veliko število vgrajenih batnih ventilov, ki so jih po svetu vgradila še ostala konkurenčna svetovna podjetja (QuaVac, Iseki itd.). Nasprotno je Roediger edino podjetje, ki še vedno uporablja več desetletij staro membransko tehnologijo, saj so vsa ostala podjetja že zdav- naj prešla na (večinoma tudi 3-colsko) batno tehnologijo. Za boljše razumevanje ponovno navajam to, že objavljeno tabelo (stanje 2004): Iz tabele je jasno razvidno, da se je na posamezne batne ventile priključilo v povprečju 2,5 hišnega priključka in na membranske ventile le po 1,1 hišnega priključka. Zelo zanimiv je tudi podatek, da je podjetje Roediger vgradilo praktično skoraj vse svoje ventile (99,3 %) le v Evropi, v ostalem svetu pa samo peščico (0,7 %). Mislim, da je ta statistika dovolj zgovorna in ne potrebuje dodatnega komentarja. Ni nam natančno znano, koliko vklopov vzdržijo membrane. V navodilih podjetja Roediger se »svetuje« zamenjava membran v obdobju dveh let. Preračunano na povprečni hišni priključek znaša torej število vklopov v dveh letih točno 15.000 vklopov. Medtem ko v preteklosti pri batnih ventilih ni bilo potrebno menjavati nobenih batov, je podjetje Roedi-ger pri membranskih ventilih prodalo in izmenjalo že na tisoče (dragih) membran. Ali so torej tudi tržne koristi podjetja Roediger vzrok tako pogostih zamenjav membran? Dejstvo je tudi, da naš monitoring zmore natančno štetje dejanskega števila vklopov vsakega posameznega ventila, medtem ko se lahko pri sistemu Roediger število vklopov samo domneva, saj takega štetja nimajo in ga ne zmorejo. Naš monitoring takoj opazi in alarmira vsako odstopajoče delovanje vsakega posameznega batnega ventila, pri membranskih ventilih podjetja Roediger pa se to opazi le na posledicah slabega delovanja (pri preplavitvah kletnih prostorov). Pri nakupu avta ali pralnega stroja nihče ne sprašuje, iz koliko delov je tak avto ali stroj sestavljen, temveč nas zanima njegova kvaliteta, življenjska doba ter obratovalni stroški. Zatorej ni važno število sestavnih delov in delcev ventilov. Toliko bolj važno pa je število ter visoka cena delov (npr. membran), ki se jih mora v sklopu rednega servisiranja dokupovati in izmenjavati! V Dornavi bi podjetje Roediger AIRVAC 3'' batni ventili Roediger 2'' in 2,5'' membranski ventili število izvedenih omrežij po celemu svetu 664 181 število izvedenih omrežij samo po Evropi 282 174 število vgrajenih ventilov po celemu svetu 97.707 27.808 število vgrajenih ventilov samo po Evropi 21.810 27.610 število hišnih priključkov po celemu svetu (ocena) 244.268 30.589 število hišnih priključkov samo po Evropi (ocena) 54.525 30.371 SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) IZDELOVALEC PUŠK GLAVNO MESTO TURČIJE DROBNEJŠE DROBNO REČNO KAMENJE AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GRIER ARABSKA BOGINJA USODE Štajerski TEDNIK GOSTA JED IZ KORUZOVEGA ZDROBA ANGLEŠKA PIVNICA VRTINČAST TROPSKI VIHAR DRAGU-LJARNA Štajerski TEDNIK VODNI PREKOP KOZMETIČNO SREDSTVO PREŠERNOVA PESEM ČETRTI RIMSKI KRALJ (MARCIJ) IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA ZAČIMBA ZA PIC0, DIVJI MAJARON MAZAČ, SUSMAR PREBIVALKA LAŽ FILM ANDREJA MLAKARJA O ROMIH i IZ BESEDE MOA BOLGARSKA TELOVADKA LOJZE HLEDE ŽIVALSKI VRT MADŽARSKI BOKSAR (LASZLO, 1926 - 2003) SPLETNA STRAN FR. POLITIK (PIERRE) ALENKA ZIDAR UPRAVA ZN ZA POMOČ (1943 - 1947) ZDRAVILNA RASTLINA BIVŠA JNA IGRALEC SOTLAR VODJA NORMANOV ŠTAJERSKA PUSTNA ŠEMA POT, CESTA ITALIJANSKI ARHITEKT VELIKA LESENA ČEBER NIKELJ RUSKA BIATLONKA (RAISA) ANTON AŠKERC PULJSKA ZNAMENITOST HINDUJSKI SLON S ŠTIRIMI TROBCI MAKEDONSKI PESNIK (KOČO) PERJE PRI REPI AGAVI PODOBNA RASTLINA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: MUŠKAT, USTAVA, STRMOL, CRAINE, LEJ, TC, JELKA, KOSI, DVA, STENA, TUMEN, PIKANTERIJA, AP, UNIVERZA, RAZSEK, O, TLA, TETOVO, AKIA, AMONIJ, KRO, KARIĆ. moralo vsaki dve leti dobaviti in v terenskih okoliščinah izmenjati preko 200 membran! To so izredno visoki dodatni (pri batnih ventilih popolnoma nepotrebni) obratovalni stroški, ki gredo v milijonske zneske. Strokovno popolnoma nesmiselne so nadaljnje trditve g. prof. Petrešina, po katerih naj bi bili 2,5-colski ventili hidravlično bolj zmogljivi od 3-colskih ventilov, saj te trditve nasprotujejo osnovnim fizikalnim zakonom hidravlike. Splošno je namreč znano, da je količina pretoka funkcija pretočnega prereza, torej narašča pretok s kvadratom polmera pretočnega prereza (Q = v * n , r2). Kakor navaja g. prof. Pet-rešin, podjetje Roediger že daljše obdobje testira 3-colski membranski ventil, vendar jih v praksi še niso vgradili in preizkusili. Po izjavah podjetja Roediger ti ventili na evropskem tržišču niso dosegljivi. Torej se porajajo sledeča zelo zanimiva vprašanja: »Zakaj so svojčas pri Roedigerju (ko jih je AIRVaC že zdavnaj prehitel s 3-colskim ventilom) iz 2-colskega prešli le na 2,5-col-ski in ne takoj na 3-colski ventil (kakor so to izvedla ostala svetovna podjetja)? Zakaj pri Roedigerju še vedno razvijajo 3-colski ventil, če pa naj bi bil (izključno le po strokovno nedokazanih trditvah g. prof. Petrešina) 2,5-colski ventil znatno boljši? Zakaj naj bi 3-colski ventil razvili samo za izvenevropska tržišča, ki, kakor je razvidno iz statistike, za membranske ventile praktično ne obstojajo? Zakaj namesto naknadno zahtevanih sprememb vsebine in kakovostnih zahtev razpisnih dokumentacij raje ne ponudijo enakovrednega 3-colskega ventila tudi v Sloveniji?« Nekaj podobnega se dogaja pri Roedigerju tudi s samo obljubljenim in v praksi še nepreizkušenim monitoringom. Kakor je razvidno iz njihovih opisov, omogoča obljubljeni računalniški nadzor podjetja Roediger izključno le nadzor vakuumske postaje, dočim je še vedno nemogoč nadzor delovanja omrežja, oziroma vsakega posameznega ventila v omrežju. Ravno pomanjkljivi nadzor omrežja pri Roedi-gerju pa zahteva gradnjo dodatnih (nepotrebnih) cestnih jaškov, zaposlovanje dodatnega osebja ter izredno visoke dodatne obratovalne stroške. Namesto tekanja po terenu, iskanja motenj ali okvar in odpiranja vsaj 50 dodatnih (nepotrebnih) dragih cestnih kontrolnih jaškov ter preko 200 hišnih jaškov v primeru sistema Roediger, bo z našim monitoringom, poleg vakuumske postaje, nepretrgoma računalniško nadzorovan tudi vsak posamezni ventil v celotnem vakuumskem omrežju Dornave ter Mezgovcev. V primeru motenj obratovanja bo naš monitoring avtomatično sprožil ustrezni alarm ter brez terenskega iskanja napak napotil upravljavca naprave direktno na to določeno mesto. Kako malo se spozna g. prof. Petrešin na naš sistem, dokazuje tudi napačna razlaga ročne simulacije delovanja obstoječega vakuumskega ventila, ki mu jo je v Logatcu prikazal g. direktor Petek. To simulacijo redno pokažem vsakemu obiskovalcu, saj le nekajsekundno praznjenje vakuumskih jaškov vedno naredi močan vtis na strokovnjake. Končno želim g. prof. Petrešina pomiriti tudi glede njegovega strahu pred posledicami »preplavitve elektroinstalaci]'« v naših jaških. V jaških se namreč nahaja le monitorinški signalni kabel (12 V), ki mu (tako kakor batnemu ventilu) tudi daljša preplavitev celotnega jaška ne bi mogla škodovati. Kar se tiče razbijanja objekta, v kolikor bi prišlo do napake in zamenjave večjih delov v Logatcu, pa sledeče: V projektni dokumentaciji za izvedbo je bila na našo zahtevo predvidena tudi montažna odprtina za podtlačni kotel. Ker je bil investitor (TIM-PEX, d. o. o., Logatec) po ogledu naše opreme prepričan, da je v bodoče možnost potrebne zamenjave podtlačnega kotla zanemarljiva, je na lastno odgovornost opustil izvedbo drage in, kakor se je izrazil, »odvečne« montažne odprtine. Vsi ostali deli pa se lahko zamenjujejo skozi vstopna vrata. Osebno sem g. prof. Petre-šinu celo hvaležen za javno diskusijo, saj je s tem omo- gočil obsežno predstavitev ogromnih tehnoloških ter ekonomskih prednosti naše, v svetovnem merilu vodilne tehnologije, tudi širši javnosti na Ptuju. Poleg tega pa je omogočil bralcem tudi spoznanje, da sta občinska uprava Dornava in projektant pravilno izbrala tako najbolj vrhunsko tehnologijo kakor tudi stroškovno najbolj ekonomsko rešitev. Vsakdo se lahko na internetu pod www.preussag.prof. com.pl/v6_sl/ ogleda delovanje našega vakuumskega sistema, vključno s simulacijami delovanja ventilov in jaškov. Za konec pa še to: pred kratkim izdani avstralski standard AS4310-2004 predpisuje za celotno Avstralijo izključno le vgradnjo tricolskih batnih ventilov!!! So Avstralci res tako slabi strokovnjaki ali pa so tehnične ter stroškovne prednosti tricolskih batnih ventilov tako velike, da so bili prisiljeni k sprejetju tako rigoroznega ukrepa? Franc Maleiner, univ. dipl. kom. inž. JAVNI RAZPIS ZA XXXVII. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE »PTUJ 2006" Družba Radio-Tednik, d. o. o., in Agencija Geržina Videoton razpisujeta XXXVII. SL^^NSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE »PTUJ 2006« ki bo v petek, 25. 8. 2006, ob 19.45 na Ptuju. Pri pripravi in izvedbi festivala ob družbi Radio-Tednik, d. o. o., iz Ptuja sodelujejo agencija Geržina Videoton, RTV SLOVENIJA - Regionalni RTV center Maribor (Radio Maribor, televizija Maribor - Tele M) ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Razpisna pravila in pogoji: 1. Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. Na festivalu lahko sodelujejo ansambli, ki imajo za to glasbo značilne instrumente (uporaba elektronskih instrumentov in računalniških programov ni dovoljena), njihovi člani morajo biti starejši od 15 let. Na festivalu bo nastopilo največ 12 izbranih ansamblov. 2. Ansambli bodo na festivalu nastopili v dveh kategorijah: v katerogiji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. 3. Vsak ansambel oziroma avtor lahko na razpisu sodeluje z najmanj dvema ali več novimi skladbami, na festivalu pa vsak ansambel sodeluje le z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Prijava mora vsebovati tudi demo ali že dokončane posnetke prijavljenih skladb ali notne zapise ter besedilo v treh izvodih. Dolžina skladb lahko znaša največ 3 minute in pol. 4. Za nastop na festivalu bodo neposredno sprejeti samo ansambli, ki so na katerem od preteklih ptujskih festivalov prejeli prvo nagrado strokovne žirije zlati Orfej ali prvo nagrado občinstva. Komisija si pridržuje pravico, da zaradi očitne kakovosti na festival neposredno uvrsti ansambel, ki še ni nastopal na festivalu. Za ostale ansamble bo organiziran preizkus kakovosti na javni prireditvi, ki bo v času med 15. aprilom in 28. majem 2006, ko jih bo ocenila strokovna komisija in odločila, ali ansambel lahko sodeluje na festivalu. Končen izbor ansamblov in skladb bo opravila strokovna komisija do 28. 5. 2006 in bo dokončen. Potrjeni ansambli ne morejo več odpovedati sodelovanja. 5. Vsi na festival sprejeti ansambli morajo najkasneje do 15. 6. 2006 organizatorju dostaviti za festivalsko ploščo oz. kaseto dokončan studijski posnetek ene festivalske skladbe (za katero menijo, da je boljša oz. s katero pričakujejo večji uspeh pri poslušalcih). 6. S sodelovanjem na razpisu ansambli in avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo in izdajo na nosilcih zvoka in slike oz. da sodelujejo na festivalu v skladu s pravili festivala. 7. Izvedbo skladbe in besedila bosta na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenuje organizator ter občinstvo. Razpisane nagrade: ■ Strokovne komisije izberejo: -najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - Nagrada ZLATI ORFEJ in 200.000 SIT (ansambel), - najboljši ansambel med ostalimi zasedbami - nagrada ZLATI ORFEJ in 200.000 SIT (ansambel), -najboljšo melodijo - nagrada 150.000 SIT (avtor glasbe), -najboljše besedilo - nagrada 150.000 SIT (avtor besedila), -najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci). ■ Občinstvo izbere: -najboljšo melodijo - nagrada 200.000 SIT (nagrado delijo avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel). 8. Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu najkasneje do 15. marca 2006 na naslov: RADIO-TEDNIK, d. o. o., Raiceva 6, 2250 PTUJ, s pripisom "Za festival". Dodatne informacije so na voljo pri agenciji GER@INA VIDEOTON PRIREDITVE, p. p. 84, 2001 MARIBOR. E-mail: gerzina.videotonžsiol.net, tel.: 02/ 300 1240 pri g. Zdravku Geržini. Prijava mora poleg prijavljenih skladb še vsebovati: ■ naslov ansambla, ■ ime in priimek vodje ansambla ter njegovo telefonsko številko, ■ ime in priimek avtorjev glasbe in besedil, ■ zasedbo ansambla z navedenimi instrumenti, ■ propagandni material ansambla in zadnjo produkcijo (kaseto ali CD-ploščo). Z vsemi ansambli, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, ki bo določala ostale medsebojne obveznosti in pravice. 14 .šío/m^'TEDNIK Zanimivosti, poslovna sporočila torek • 24. januarja 2006 Ptuj • 120 let Turističnega društva Ptuj Včeraj dan D pred jubilejnimi prireditvami Brskanje po zgodovini je pokazalo, da je včeraj, 23. januarja, minilo natanko 120 let od ustanovitve Olepševalnega in tujsko-prometnega društva Ptuj, predhodnika današnjega Turističnega društva Ptuj. Prvi predsednik je bil znan ptujski vinogradnik in kletar Fúrst. čeprav se je mesto lotilo turizma že veliko prej, tako je že v statut iz leta 1513 zapisalo oziroma zapovedalo ~uvanje in urejanje mesta, kar je bila županova naloga, se za rojstni dan organiziranega turizma na Ptuju šteje 23. januar 1886, ko je pri~elo delovati Olepševalno tujsko-prometno društvo Ptuj. Letošnjo 120-letn-ico uspešnega delovanja želi TD Ptuj proslaviti z bogatim programom dejavnosti, ki bodo potekale skozi vse leto, najve~ jih bo junija. V dogajanje, ki bo potekalo pod geslom »Ptuj z ljubeznijo«, želijo vklju~iti tudi vsa slovenska turisti~na društva, ki so stara nad 100 let. Po podatkih naj bi jih bilo 23. Ra~unajo pa tudi na sodelovanje Združenja zgodovinskih mest Slovenije in sosednjih turisti~nih društev. Kot ideja se pojavlja tudi zamisel sre~anja vseh najstarejših mest iz držav ~lanic EU. Za za~etek v februarju napovedujejo objavo nate~aja za najlepšo fotografijo z motivom Ptuja, na katerem lahko sodelujejo poklicni in ljubiteljski fotografi. Naj- lepše fotografije bodo razstavili na hodniku minoritskega samostana. Maja bo najpomembnejši dogodek druga obletnica vstopa Slovenije v EU. V Europarku bodo ponovno obesili zastave ~lanic EU in zasadili 7000 cve-tli~nih sadik. Slovesnost, ki bo prvega maja, bodo obogatili s kulturnim programom. Maja bodo razpisali tudi enodnevno slikarsko kolonijo na temo slikanja Ptuja. Sredi maja bodo z ve~ tiso~ cvetlicami že tradicionalno ocve-tli~ili Ptuj. V korita, v katerih bo spomladi najprej zacvetelo okrog 2000 tulipanov, bodo tako kot lani posadili rde~a zmajeva krila. Junijsko dogajanje bo v glavnem potekalo na dvoriš~u minoritske-ga samostana. 17. junija bodo odprli veliko cvetli~no razstavo, v prostorih samostana pa bodo prostor našle razstave najrazli~-nejših avtorjev, fotografov, slikarjev, zbirateljev starih razglednic Ptuja, otroške in mladinske ustvarjalnosti ter drugih, ki jim je skupna tema ljubezen do Ptuja, razvoj turizma, zadovoljstvo ob~-anov in turistov. Društvo kmetic MO Ptuj bo razstavilo izdelke ôto: Črtomir Albin Pisek, predsednik TD Ptuj. doma~e obrti, v refektoriju pa bo postavljena osrednja razstava, ki bo prikazala zgodovino ptujskega turisti~nega društva. Posamezne dogodke bodo obogatili s kulturnimi programi, nastopili bodo u~enci Glasbene šole Ka-rola Pahorja iz Ptuja, drugi glasbeniki in folklorne skupine. Na Ptuju naj bi se v okviru 120-letn-ice TD Ptuj zgodila tudi prva podelitev nagrade najboljšemu turisti~nemu novinarju Slovenije, ki so jo poimenovali po Milenku Šobru, pionirju slovenskega turisti~nega novinarstva, ki se je rodil na Ptuju. Osrednja proslava ob 120-letnici TD Ptuj pa bo 24. junija, ko bodo podelili tudi društvena priznanja zaslužnim ~lanom TD Ptuj in prizadevnim ob~anom, podjetjem in institucijam, ki se trudijo za urejeno podobo Ptuja. Letos naj bi bila ta že zaradi jubileja najboljša doslej, TD Ptuj stavi na ob~ane, prav tako tudi na sponzorje, ki bodo v najve~ji meri tudi prispevali k temu, da bo društvo lahko uspešno izpeljalo jubilejni program, vklju~no z izdajo zbornika in priložnostne zna~ke z veduto Ptuja. Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, se bo v prvih dneh februarja sre~al tudi s predsednikom države dr. Janezom Drnovškom. Zaprosil ga bo za ~astno pokroviteljstvo jubilejnih prireditev ob 120-letnici Turisti~nega društva Ptuj. Predsednik države se bo v tem ~asu sre~al tudi s predstavniki najboljših udeležencev lanskoletnega projekta Turisti~-ne zveze Slovenije - Moja dežela, lepa in gostoljubna. MG SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za poselitveno območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici, ki bo v sredo, 1. 2. 2006, ob 14. uri, v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za ob~inski lokacijski na~rt za poselitveno obmo~je P11-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A - vzhod, ki bo v sredo, 1. 2. 2006, ob 13. uri, v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar www.radio-tednik.si Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04 - v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 s spremembami) in na podlagi Pogodbe o soinvestiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj z dne 19. 12. 2005, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, Javnim skladom, Poljanska c. 31, Ljubljana in Občino Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana in Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož objavljata JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Občina Ormož v svojem in po pooblastilu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Javnega sklada (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem v letu 2006 izpraznjenih stanovanj in morebitna druga sproščena neprofitna stanovanja na območju občine v letu 2006 in 2007. Lastnika stanovanj sta Občina Ormož in Stanovanjski sklad RS, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana, s katerima bodo upravičenci sklenili najemne pogodbe. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine, - lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04), oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu s citirano uredbo oz. predpisom veljavnim v času najemna stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu novembru 2005, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 43.326,00 SIT Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti občine v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu novembru 2005, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 39.278,00 SIT 1.3 Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ormož. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih in so z območja Občine Ormož. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2004 znašala 168.203,00 SIT Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A -brez varščine ali listi B - z varščino. 2.3. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A - in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B. LISTA A LISTA B 30 40 20 15 10 10 20 10 10 10 10 10 10 Velikost gospod. LISTA A % Meja dohodka LISTA B % Meja dohodka 1-člansko 90 % do 151.383 od 91 do 200 % nad 153.065 do 336.406 2-člansko 135 % do 227.074 od 136do 250 % nad 228.756 do 420.508 3-člansko 165 % do 227.535 od 166 do 315 % nad 279.217 do 529.839 4-člansko 195 % do 327.996 od 196 do 370 % nad 329.678 do 622.351 5-člansko 225 % do 378.457 od 226 do 425 % nad 380.139 do 714.863 6-člansko 255 % do 428.918 od 256 do 470 % nad 430.600 do 790.554 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov; 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV_ 1. mlade družine; mladi 2. družina z večjim številom otrok; najmanj 4 oz.več otrok 3. invalidi in družine z invalidnim članom 4. družina z manjšim številom zaposlenih (3-članska družina in samo 1 zaposlen) 5. državljani z daljšo del. dobo (moški 13, ženske 12 let) 6. ženske in ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja 7. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 4. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje je treba vložiti na obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni Občine Ormož ali na spletni strani občine Ormož www.ormoz.si. Vloge se vložijo na naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6,Ormož, najkasneje do 20. 2. 2006. K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine, navedene pod točko 1, 2, 3 in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o premoženjskem stanju, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 3. podatke o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih vlagatelja in družinskih članov za leto 2004; 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; 6. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 7. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 8. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva - oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 9. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); 10. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 11. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 12. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 13. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča -varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 14. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja; 15. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču ter o številu članov gospodinjstva si bo pridobil upravni organ po uradni dolžnosti. 6. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledala. Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Ce se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Ormož vsak delovni dan in na naslednjih telefonskih številkah: 741-53-10 in 741-53-04. Ormož, dne 19. 1. 2006 Župan občine Ormož Vili Trofenik torek • 24. januarja 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 24. januar 10.00 Pleterje, sejna soba, predavanje o spomladanskem programu semen ter sistemih zaščite v koruzi, jarih žitih ^ 17.00 Ptuj, Aškerčeva ulica 1, prostori Animacije, Mesečno srečanje z gospodom Franjem Trojnarjem 17.00 Ormož, Mladinski center, bralni krožek 18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, badminton 19.00 Maribor, SNG, opera balet, Rigoletto, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven - Ptuj, v CID, je na ogled razstava slik akademskega slikarja Tomaža Plavca. - Ptuj, v CID, pripravljajo praznovanje rojstnih dni za otroke od 6. do 11. leta, dodatne informacije na telefonu 780 55 40. Sreda, 25. januar 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 17.00 Ptuj, CID, Magic karte, srečanje ljubiteljev magic kart in igranje z njimi 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, Tedensko tematski pogovori 19.00 Maribor, SNG, opera balet, Rigoletto, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven 19.30 Maribor, SNG, drama, Severni sij, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven 19.30 Maribor, Narodni dom, Kraljeva flamska filharmonija, 3. abonmajski koncert orkestra cikla Mariborska filharmonija, za abonente in izven Četrtek, 26. januař^ 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, izbor najuspešnejših na področju športa v letu 2005 v MO Ptuj 18.00 Ormož, glasbena šola, v zeleni dvorani, koncert učencev Glasbene šole Ormož 18.45 Ptuj, Kolnkišta, X. turnir v taroku 19.30 Maribor, SNG, koncert Godalnega kvarteta Feguš, KazDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, drama, Severni sij, StaDvo, za abonma Dijaški 24 in izven KOLOSEJ Maribor Torek, 24. januar, ob 15.30 Mali pišček. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.25, 19.10 in 20.50 Uglaševa-nje. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Žaga II. Ob 16.25, 18.55 in 21.30 Marinec. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Norčije z Dickom in Jane. Ob 16.05 Srečkolov. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Megla. Ob 16.00 in 18.10 Prekletstvo Strahouhca. Ob 18.15 in 21.00 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 Kot v nebesih. Ob 17.00, 20.40 King Kong. Ob 20.20 Nova v družini. Ob 15.40 in 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Sreda, 25. januar, ob 19.00 Munchen. Ob 15.50 in 20.10 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.25, 19.10 in 20.50 Uglaševanje. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Žaga II. Ob 16.25, 18.55 in 21.30 Marinec. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Norčije z Dickom in Jane. Ob 16.05 Srečkolov. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Megla. Ob 16.50 Prekletstvo Strahouhca. Ob 18.15 in 21.00 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 Kot v nebesih. Ob 17.00 in 20.40 King Kong. Ob 15.40 in 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. íPoítuíajts. naí na í