Trideset let Slovenskega okteta Tesna povezava s Taborom slovenskih pevskih zborov v Šentvidu V Šentvidu pri Stični je bila pred dnevi intimna slovesnost ob tridesetletnici Slovenskega okteta, ki je prav iz tega kraja Dolenjske ponesel slovensko pesem po vseh celinah sveta. V osnovni šoli Ferda Vesela je osrednjemu slovenskemu pevskemu zboru - njegove stare člane je zastopal Marij Kogoj - izrekel dobrodošlico njen ravnatelj Slavko Videnič, za njim pa je ambasadorje slovenske pesmi pozdravil še predsednik skupščine grosupeljske občine Janez Lesjak. Dolgoletni spremljevalec Slovenskega okteta na njegovih nepozabnih poteh novinar Bogdan Pogačnik je govoril o poslanstvu okteta pri ohranjanju naše narodne, revolucionarne in delavske pesmi. „Ljubezen do vsega našega si bomo znali zmeraj popestriti še s pesmijo, ki nas spremlja skozi vse življenje in kar morda najlepše izpričujemo prav z vsakoletnim taborom pevskih zborov prav tukaj, v Šentvidu pri Stični.” Predsednik upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov Peter Šoštarič je na večerji v Štorovju, ki so jo priredili ob tridesetletnici Slovenskega okteta, dejal, da je . ideja o tej proslavi vznikla prav tukaj, ob simpoziju sto desetih zborovodij iz malone vseh slovenskih pokrajin. Zdaj pripravljamo že trinajsti tabor, ki bo tokrat posvečen 40-letnici ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad- Sodelovalo bo rekordnih 8.000 pevcev. Slovenski oktet je v Šentvidu pri Stični pred 30-imi leti zaoral prvo brazdo, tabor pevskih zborov nadaljuje danes njegovo poslanstvo na široko zorani njivi. MATIJA MALEŽIČ NEKATERI VPISALI DVAKRAT V senovskem rudniku so načrtovali, da bodo do konca februarja 1983 evidenčno vpisali 15.080 ton premoga. Po besedah vodje komer-icalne službe rudnika pa so od 7. do 12. januarja letos evidenčno vpisali 15.730 ton premoga. To pomeni, da bodo morali ugotoviti, če predstavnik katerega izmed 3.342 gospodinjstev ni dvakrat prišel k okencu po istek za omenjen nakup premoga, lo je do 5 ton. SPREMEMBA Občinski proračun za lani je občinska skupščina Ribnica na zadnji anski seji spremenila. Prihodki pro-ačuna so se namreč od predvidenih 11.566.000 din povečali na 16.040.000 din. Ob upoštevanju do-Jovora o omejevanju splošne porabe ' občinah so razporedili za potrebe Proračuna 34,709.000 din, 1.331.000 din pa so izločili za Inanciranje občinskih blagovnih tzerv in za nadomestila (kompen-tacije) za meso. POSAVJE: ODZVALE SO SE LE SESTRE Medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Posavje zadnje čase uspešno prilagaja program dopisne šole, marksizma vrsti slušateljev. Tako je imelo lani oddelek za prosvetne delavce, letos pa napovedujejo poseben program za komuniste iz zdravstva. Odziv je razočaral organizatorje in vse tri občin-- ske konference ZK v regiji. 1 Sprva so namreč dobili samo prijave medicinskih sester, čeprav je seminar namenjen ! vsem profilom v zdravstvu. Ko lio o tem pred kratkim razpravljali na seji medobčinskega sveta ZKS, so seveda vztrajali, da sodelujejo na seminarjih tudi -komunisti iz vrst zdravnikov. Ohromljen promet Poledica ustavila del prometa v brežiški občini Gladke ceste so v ponedeljek povzročile v brežiški občini veliko nevšečnosti. Tako na primer primestni avtobus na progi Krško-Brežice ni zvozil klanca od Pohance proti Artičam. V Veliko Dolino avtobus je še pripeljal, popoldan in naslednjo, jutro pa nič več. Potnike je zložil in naložil kar v podnožju nevarnega klanca v Novi vasi. V torek zjutraj je Brebusov avtobus za Bizeljsko obtičal v Kapelah, zato so naslednjega poslali na pot skozi Dobravo in Župeie-vac. Šo larji jz novomeške smeri so prišli v torek zjutraj v šolo s precejšnjo zamudo. Vozniki so povedali, da je bila cesta posuta le do Mraševega, naprej proti Cerkljam pa nič. Težave so imeli tudi avtobusi, ki vzdržujejo zvezo s Sromljami. Nagradili 22 inovatorjev Prvo nagrado že drugič dobil A. Gerkšič iz Iskre Pred kratkim je črnomaljska raz.-, iskovalna skupnost podelila priznanja in denarne nagrade za dosežke na inventivnem področju. Skupaj je . šlo za nagrade inovatorjem 120 tisočakov. Tako kot leto pred tem je tudi tokrat prvo nagrado v znesku 15.000 dinarjev dobil Anton Gerkšič iz semiške Iskre, ki je s svojim inovatorskim predlogom prihranil Iskri več kot 2,7 milijona dinarjev na leto. Drugo nagrado v znesku 10 tisočakov so dobili: Jakob Stariha iz semiške Iskre; Anton Bukovec in Jože Juntez, prav tako iz Iskre, od koder sta tudi Jurij Kobe in Mladen Roginič; nagrajenca Rudi Jud in Milan Repulusk sta iz Belta, drugo nagrado pa je dobil še črnomaljski Jamarski klub. Tretjo nagrado, 5.000 dinarjev, so prejeli: Gabrijel Lumbar iz Črnomlja; Ivo Blažič iz Iskre; Belizar Dujec V MAVČARNI ODPRAVLJAJO POSLEDICE POLEDICE-Torkova huda poledica ni spravljala s cest le avtomobile, temveč je polagala na tla nič hudega sluteče pešce. Obseg dela v mavčarni novomeške bolnišnice se je zadnje dni povečal za_ trikrat, saj so samo v torek dopoldan ovili z belim ovojem več kot deset oseb, ki so si okončine poškodovale zaradi poledice. Šestdesetletna Marija Vidmar je padla v ponedeljek zvečer pred domačo hišo Klečetu pri Žužemberku, Francu Perme tu iz Novega mesta (na sliki v ozadju) pa je spodrsnilo v torek zjutraj na poti v bolnišnico (tarfi je namreč zaposlen). Njegov zlom je kompliciran in bo moral mavčno oblogo nositi morebiti kar 4 mesece. (Foto: Janez Pavlin) ,,PARTIZANSKE SMUČINE -CERKNO 45“ 15. šn 16. januarja bo pri Kacinu na Cerkljanskem hribu zanimivo tekmovanje v biatlonu, patruljnem in štafetnem teku ter veleslalomu za pripadnike enot JLA in TO, ki nosijo imena partizanskih brigad 31. divizije NOV. Prireditev organizira TTKS Idrija ob pomoči delovnih organizacij, častni pokrovitelj pa je domicilni odbor 3. divizije NOV. S. KOVAČ Posavski povezovalec akcij Posavski medobčinski svet SZDL pripomogel k sodelovanju treh občin - Dobra sestava evidentiranih — Predsednik bo tudi nadalje Ignac Vintar iz Sevnice BOGAT DEDEK MRAZ NA SUHORSKI ŠOLI Kot vsa leta je tudi tokrat dedek Mraz ljubljanskega Jugo-tekstila- Impexa, delovne organizacije, ki je že 21 let pokrovitelj osnovne šole na Suhorju, prišel bogato obložen. Vsakemu od 51 otrok suhorske šole je prinesel trenirke in sladkarije. Vrednost vseh daril in pomoči v teh letih pa znaša več kot 10 milijonov dinarjev. Tako so delavci Jugotekstila-Impexa kupili tako rekop vso novo opremo za razrede in telovadnico, plačali ureditev centralnega ogrevanja, nabavili barvni televizor, posodo za šolsko kuhinjo itd., zadnjih osem let pa za vse učence te šole organizirajo 8-dnevno šolo na morju. Za sicer majhno in mlado regijo, kot je Posavje, je še toliko bolj pomembno medsebojno sodelovanje. V tej luči so zato ocenjevali minulo dveletno mandatno obdobje medobčinskega sveta SZDL za Posavje na programsko-volilni seji 6. januaija v Brežicah. Dve leti je sicer kratka doba, vendar je že zgolj seznam dela sveta in drugih organov zelo dolg. Kot pomembna oblika dela so se v minulem obdobju ugodno obnesli številni posveti, kjer je bil vedno zagotovljen tudi dovolj širok krog strokovno podkovanih ljudi za pojasnjevanje. Življenje je nehvaležno uokvirjati v delovne programe. Če je bil med- Pomurje - ne sme vlivati malodušja. Vprašanja ekonomskega razvoja in rasti zato niso kratkomalo vtaknili v novi program dela, temveč so pokazali na ostale organe v regiji. Pravi naslov je regijska gospodarska zbornica, kjer je že opazna kadrovska okrepitev. Pobude ostanejo le pobude, če se jih povsem delavno ne lotijo v izvršnih svetih. Med obravnavami, ki bodo imele očitno prednost, bo obravnava so- cialne politike in zaposlovanja. K nekaterim vprašanjem se bo treba tudi vračati, npr. k usmerjenemu izobraževanju, kjer omenjajo sodelovanje z Dolenjci. Ponovno naj bi proučili vprašanje samoupravnega sodstva. Na kraju so ugodno ocenili priprave na volitve. Po podatkih ob koncu minulega leta je bilo v vseh . treh občinah evidentiranih 15.944 možnih kandidatov, h katerim je treba prišteti še 95 imen za republiško in zvezno skupščino. Znatno 1 nad republiškimi povprečji je število evidentiranih žensk in mladih. ALFRED ŽELEZNIK Ignac Vintar: še naprej predsednik MS SZDL za Posavje / občinski svet SZDL s svojimi organi pomemben vzvod sodelovanja med vsemi tremi posavskimi občinami, bo treba še mnogo naporov, da bi spodbudili skupen gospodarski razvoj. Podatek, da je Posavje med slovenskimi regijami še vedno na predzadnjem mestu - povsem na dnu je NOV CARINSKI PREDPIS S prvini dnem letošnjega leta je začel veljati nov, dopolnjen carinski predpis, po katerem lahko vsak, ki prestopi mejo, nese prvič v letu s seboj v 100-dinarskih bankovcih 1500 dinaijev, ob vsakem naslednjem potovanju pa 200 dinaijev. Predpis ne velja za območje, zajeto v Videmskem sporazumu. V občinah se premalo zavzeto, organizirano in navadno s premalo sredstvi lotevamo izvajanja kmetijske zakonodaje. Nekaterih pomembnih zakonskih določil ne uresničujemo ali pa le delno. Zakonske spremembe, ki naj bi jih izvedli, so priložnost za odpravljanje prenekate-re slabosti v kmetijstvu, čeprav ne gre kmetijske zakonodaje kriviti za to, da nam v kmetijstvu ne gre vse tako, kot bi moralo. Kje nismo dovolj dosledni, kje pa so nujne spremembe, naj bi pokazala podaljšana javna razprava o izvajanju zakonov s področja kmetijstva. Najbolj poglobljena, naj bi bila v osnovnih kmetijskih okoljih in delovnih organizacijah s področja kmetijstva, pritegniti pa bi morali tudi predstavnike bank in občinskih rcziskovalnih skupnosti, ki lahko in morajo odigrati pomembnejšo vlogo v borbi za večjo pridelavo hrane. Razprava naj bi po občinah zaključili s sprejetjem akcijskih načrtov, ki bodo vsebovali konkretne naloge za vse nosilce kmetijske politike. Ostali pa naj ne bi le pri načrtih, kot je stara praksa. Posvet o orginiziranju javne razprave je 5. januarja za predstavnike dolenjskih in posavskih občin pripravilo predsedstvo republiške konference SZDL. Že na posvetu je udarila na dan vrsta pfoblemov in nejasnosti, s katefimi sc srečujemo na tem območju, od davčne do socialne in druge zakonodaje za kmetijstvo. Predvsem pa je bilo veliko pomislekov na zakon o intervencijah v kmetijstvu. Iz Dolenjske je že prišla pripomba, naj bi v občinah za pospeševanje ostajalo več sredstev in ne le načrtovanih 15 odstotkov. Gre za bojazen, da bi denar šel za velike načrte in programe (na Dolenjskem jih ni), za manjše pa ne bi ostalo nič. Od predstavnika posavske NOVA PRIDOBITEV „BETI“ — V neposredni bližini metliške Beti ureja ta največja metliška delovna organizacija novo stavbo, v kateri bo zobna ambulanta za zaposlene v Beti, prostor bo dobila tudi njihova trgovina, dobili pa bodo tudi nekq novih poslovnih prostorov. (Foto: A. Bartelj) iz Gorenja; Martin Malerič iz Gorenja; Branko Jukič, Jože Banovec, Jože Rogina in Erik Kač iz črnomaljske kmetijske zadruge; Alojz Perušič iz Belta; Alojz Lah iz Belta; Jože Fink in Julijan Wolf, prav tako iz Belta, ter Rudi Grabrijan iz Goka. ČEZ 400 LJUDI NA PREDAVANJU O POLJSKI Komisija za mednarodne odnose pri krški občinski konferenci ZK je pripravila pretekli petek zanimivo predavanje o perečih dogodkih na Poljskem. O svojih pogledih in vtisih z bivanja v tej deželi je pripovedoval televizijski novinar Boris Verbič. Velika dvorana delavskega Doma Edvarda Kardelja je bila polna obiskovalcev, ki so postavili marsikatero tehtno vprašanje. DENARNA POMOČ OBČANOM V lanskem letu je v črnomaljski občini prejemalo denarno pomoč kot edini vir preživljanja 39 občanov, znašala je 3.400 dinarjev na mesec. Denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja je lani dobivalo 90 občanov, v povprečju pa je znašala 1.300 dinarjev na mesec. Na skupnosti socialnega skrbstva pravijo, da denarno in ostalo materialno pomoč dobivajo vsi tisti občani, za katere vedo, da so jo potrebni in so do nje upravičeni. OB VEČJEM ’POSEKU POVEČANA OBNOVA Gozdovi niso neizčrpni, zato povečan posek lesa zahteva tudi večje naložbe v pogozdovanje. Gozdno gospodarstvo v Brežicah bo zato že letos obnovilo 115 hektarov gozdov in-melioriralo 400 hektarov površin, od katerih ni zdaj nobene koristi. Do konca 1982 bo v sodelovanju s Tovarno celuloze in papirja osrfo-valo 30 hektarov topolovih plantaž. Gozdarji bodo poleg tega razredčili 400 hektarov gozdov. Da bo donos večji, čaka gozdne delavce tudi nega gozdov. Lotili se je bodo s podvojenimi napori, ker površine niso majhne. Za zdaj predvidevajo nego na 874 hektarih. Vsemu temu pa seveda ne bodo kos brez naložb in kreditov. Zakonodaja ni kriva za vse Območni posvet za Dolenjsko in Posavje o spremembah kmetijske zakonodaje in organizaciji javne razprave — Potrebno le doslednejše uresničevanje že sprejetega gospodarske zbornice pa smo slišali, da je nerazumljivo, da s togim administriranjem zadušimo akcije, za katere so se ljudje že odločili. Tako se je npr. v Posavju zgodilo z združevanjem sredstev za pospeševanje kmetijstva zaradi pomislekov SDK. Sredstva v bankah so za naložbe v kmetijstvo premajhna. Več bi jih morali namenjati tudi za naložbe v zasebno kmetijstvo. Bolj bi morali preverjati tudi učinkovitost naložb. Z. LINDIC-DRAGAŠ Vse se vrti okoli vprašan kako ujeti cei Objektivne težave sevni-škega Stillesa: podivjane cene lesa, zamrznjene cene izdelkov Žal je še vedno tako, da bolje zvozijo tisti, ki so pogumno dražili svoje izdelke, kdor je bil pri tem previden, ima težave. Tako v sevniškem tozdu Stilno pohištvo v Stillesu že nekaj časa opozarjajo na težak položaj tozda. Na trgu je kakovostno stilno pohištvo še vedno izredno iskano. Po drugi strani pa v tovarni ne morejo odpraviti vse hujšega razkoraka s cenami lesa. Le-te so v zadnjih dveh letih dobesedno zdivjale kar za 232 odstotkov so višje! O teh vprašanjih so se v tovarni pogovarjali 6. januarja s sekretarjem republiškega odbora sindikata lesarstva in predstavniki Slovenijalesa. Akumulacija tozda v takih razmerah nezadržno ugaša, trpijo osebni dohodki delavcev. In izhod? V še bolj zaostrenih razmerah gospodarjenja na pogovoru niso iskali rešitve zgolj v povišanju cen Stillcsovih izdelkov. V samem sozdu Slovenijales izdelujejo o tem poseben program. Na koncu bodo doma dajali prednost tistim, ki doslej cpn niso poviševali. Pred tem bodo poiskusili vse, da bo v slehernem kolektivu postorjeno vse: od skrbi za produktivnost do varčevanja pri vsem. A. Z. 'A mi Po spremenljivem vremenu z vsakodnevnimi rahlimi padavinami v prvi polovici tedna se bo do konca tega tedna vreme ustalilo. Prevladovalo bo suho vreme. St. 2 (16O/ Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 6 14. januarja 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Ljubljansko pismo Denar se bo poslej prelival Posavski tozdi bodo vendarle poravnavali delež za delavce iz sosednjih občin Kam izpuhti delavčeva storilnost V prvih javnih razpravah o 12. kongresu ZKJ je bilo rečeno, da gre za kongres kontinuitete. Čim bolj pa se mu približujemo, vedno pogosteje poudarjamo, da mora biti tudi kongres kritičnega proučevanja, in da naj bi že v pripravah, pa tudi v kongresnih dokumentih oblikovali odgovore na nekatera najbolj pomembna vprašanja našega nadaljnjega razvoja. Nujno je npr. širše pojasniti vzroke težav, odporov in nedoslednosti pi razvoju samoupravljanja in pi uresničevanju stabilizacijske politike. Kljub rezultatom, ki smo jih dosegli v precej zapletenih mednarodnih razmerah, je še vedno precejšnja razlika med sprejeto politiko in dejanskim obnašanjem v vrstah ZK in njenih vodstev. Dejstev, ki opozarjajo na nujnost iskanja odgovorov na takšna vprašanja, je obilo. Omenimo naj samo enega! Pri nas, na primer že mnogo let z družbenopolitičnih tribun pozivamo k izboljšanju produktivnosti v neposredni proizvodnji. Strokovnjaki pa so nedavno objavili analitične kazalce, da je poduktivnost našega delavca za strojem približno enaka pot produktivnost delavca v razvitejših deželah, npr. V Nemčiji in Švedski, vendar samo na ravni člo-vek-stroj. Že na ravni delovne organizacije oziroma tozda pa začenja poduktivnost v primerjavi z drugimi deželami upadati. Na ravni panoge in grupacije je že za nekaj odstotkov manjša, na ravni celotne družbe pa je sploh ni mogoče primerjati. Vzroke za nižjo kot drugje po svetu je treba iskati drugje, ne v , .nedelu” delavcev. Mnoge manjše in večje tovarne, ki so na robu rentabilnosti ali celo ustvarjajo izgube, so družbeno zelo rentabilne. Od njihovega dela posredno ali neposredno zelo dobro živijo razne SIS in družbenopolitični in upavni organi občin in celotne skupnosti. Že leta pišemo poklamacije in resolucije, da je treba gospodarstvo razbremeniti, zlasti pa prenehati z odločanjem o delavskem dinarju brez delavcev. Vendar se v praksi spreminja samo oblika, vsebina ostaja enaka: gospodarstvo še bolj obremenjujemo, razbremenitve so samo simbolične. To najbolj dokazujejo podatki, da so bili letos izdatki za splošno porabo v osmih mesecih za 38 % večji kot lani, za skupno porabo pa za 36 %. Na žiro računih vseh tozdov v gospodarstvu je bilo avgusta 171 milijard dinarjev, decembra lani 164 milijard, na računih negospodarstva 210 milijard, decembra lani- pa 154 milijard dinarjev. In spet zgovoren primer: po zelo natančnih podatkih v strokovnih službah SIS v Jugoslaviji prejema OD okoli 40.000 ljudi, od katerih tretjina opravlja administrativne zadeve v zvezi z obračanjem ,rsisovskega“ denarja. Te dni je bila javno izrečena ..heretična" ideja, kako racionalizirati in povečati uspešnost sisovskega delovanja. Tista tretjina administrativcev, ki skrbi le za prelaganje denarja iz ene roke v drugo, z enega računa na drugega, bi prav lahko pospravila svoje pisalne mize in zaklenila svoje pisame, če bi to idejo uresničili. A kdo bi delal namesto njih? Banke in SDK, ki to v glavnem delajo, tudi sedaj. Zakaj ne> bi tudi v prihodnje, čeprav v malce večjem obsegu? Nepoučeni bi bil verjetno zaprepaden, če bi kakšna SIS obelodanila tiste težke milijone, s katerimi bankam in SDK plačuje „nujno kroženje denarja”. In če bi teh 13.000 admini-strativcev res odšlo, koliko denarja bi prihranili (samo) pri OD, prispevkih iz delovnega razmerja, toplih obrokih, prevozu, stanovanjih, nadomestilih za letne dopuste itd.! Vsi ostali v SIS pa bi se lahko posvetili samo tistim nalogam, zaradi katerih so bile SIS sploh ustanovljene. VINKO BLATNIK Prve pobude za to, da bi delovne organizacije v Posavju sofinancirale vse tiste krajevne skupnosti, iz katerih so doma njihovi delavci, so nastale pred petimi leti. Za tak način sta se izrekli le krška in brežiška občina in tako dogovor ni bil sklenjen. Kaže, da bo podpisan šele letos. Osnutek je podprl svet posavskih občin. Podpisale naj bi ga vse tri občinske skupščine in vse tri komunalne interesne skupnosti. Za skupne potrebe delavcev v krajevnih skupnostih predvideva osnutek po 1 odstotek prispevka od povprečnega bruto osebnega dohodka v prejšnjem letu. Ta denar naj bi tozdi nakazovali komunalnim interesnim skupnostim dvakrat na leto. Uresničevanje dogovora bo nadzirala komisija za razvoj krajevnih skupnosti pri svetu posavskih občin. Če ga bodo sprejele vse občinske skupščine in vse skupščine SKIS, bo obveljal že s prvim januarjem. Letos bo zastoj nimi vsotami lahko računajo pri zagotavljanju sredstev za skupne potrebe krajanov. J. TEPPEY V gospodarstvu je letos predvidenih malo naložb V novomeški občini, kjer smo prejšnja leta v gospodarstvu doživljali izredno investicijsko dejavnost, v letu 1982 tega ne bo. Z občinsko resolucijo je v planu določeno, da bodo nadaljevali gradnjo treh že začetih večjih investicijskih projektov, trije začetki gradenj pa so predvideni pri Iskrah, in sicer: Ela, Tovarna napajalnih naprav Bršljin ter Keko v Žužemberku. Med investicijskimi projekti, ki so že začeti in jih tudi letošnja občinska resolucija podpira kot najpomembnejše, pa štejejo: gradnja tovarne steklenih vlaken, ki naj bi že v drugi polovici leta začela poskusno obratovati; gradnja hotela v Šmarjeških Toplicah, ki bo tudi do jeseni nared, ter dokončanje investicije v IMV, vendar ne v prvotno zamišljenem obsegu, temveč po veliko skromnejšem, drugem sanacijskem programu. Pri investicijskih željah, ki se bodo letos pojavljale šele v prvi fazi, pa je jasno in nedvoumno zapisano, da nima nikakršne možnosti za gradnjo objektov tisti, kdor ne bo najmanj polovico proizvodnje dajal v izvoz. Tako načelo pa ni zapisano le v občinski resoluciji, ampak tudi v planu Temeljne dolenjske banke, tako da je usmeritev vsestransko uskladena. Manjše investicije in adaptacije pa so možne z lastnimi sredstvi, če jih šteje za potrebne regijska komisija za presojo investicij. R. B. V Brežicah so predlagali, naj bi delovne organizacije nakazovale svoje obveznosti na žiro račune SKIS vsak mesec. Občinske skupščine naj bi to uveljavile z odloki. Ob tem so pojasnili tudi, da so bili zaradi petletnega odlaganja tovrstnih obveznosti tozdov do domicilnih občin zaposlenih marsikje prikrajšani. Po približni oceni bi se v petih letih moralo po tej poti nateči v brežiško občino 8 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi lahko dobili več asfalta na cestah in izdatneje pomagali krajanom do drugih komunalnih pridobitev. Zamujenega, žil, ne bo mogoče nadoknaditi. O tem, koliko posavskih delavcev se vozi v sosednje občine, trenutno še ni natančnih podatkov. Vsako leto do sredine maja jih bo zbrala komisija za razvoj krajevnih skupnosti in jih posredovala podpisnicam, da bodo vedele, koliko denarja se preliva in s kolikš- KOCEVJE: BESEDO * OBČANOM! Na območju mesta Kočevje ustanavljajo namesto ene tri krajevne konference SZDL in tri krajevne skupnosti. Tako bodo približali samoupravljanje in politično delo kar največ občanom. V vsaki KS bodo ustanovili še več odborov SZDL in odborov KS. Te dni bodo sestanki po odborih, na katerih bodo člani SZDL volili svoja vodstva, razpravljali bodo še o preoblikovanju KS in SZDL v mestu, o gospodarjenju v občini in delovnih načrtih za letos. Za območje Trate bo sestanek SZDL že v nedeljo, 17. januarja ob 10. uri, v gostilni na Trati (Banglareš); v torek, 19. januarja ob 17. uri; pa bo v sejni dvorani občinskega komiteja ZK sestanek za območje Šeškovega odbora. AKTUALNA RAZGLEDNICA - Ne mine dan, da ne bi v trgovinah s prehrambenim blagom spraševali po kavi. Po novem letu so jo sicer za „boljše“ stranke dobili nekajkrat po deset dekagramov, kar pa še zdaleč ni odžejalo vseh ust. Podoba na sliki je prednovoletna, ni pa neponovljiva. Takšna je bila vrsta pred prodajalno Dolenjke nekaj trenutkov zatem, ko so kartone s kavo odnesli v notranjost trgovine. Zaradi prerivanja so morali trgovino zapreti in so nekaj časa prodajali le kavo, za red pa je moral skrbeti celo miličnik. (Foto: Janez Pavlin) Neposreden in močan vpliv SZDL Občinska organizacija SZDL Črnomelj v zadnjem letu delovala na vseh področjih — Priznanje Mirku Jeleniču, nova predsednica Ivanka Moljk, sekretar pa Mladen Radojčič Ko so na nedavni programsko-volilni seji OK SZDL Črnomelj ocenjevali delo občinske organizacije Socialistične zveze Črnomelj in njenih organov v zadnjem letu, so poudarili, daje v tem obdobju Socialistična zveza ponovno dokazala, daje v resnici prava frontna organizacija in varna naslednica pred 40 leti ustanovljene Osvobodilne fronte. V črnomaljski občini tako rekoč ni področja dela in življenja, na katerem ne bi bilo čutiti vpliva delovanja SZDL. V preteklem obdobju so bile v ospredju zanimanja SZDL naloge v zvezi z ckononsko stabilizacijo, krepitev delegatskega sistema, uresničevanje plana, preskrba, obrambne in samozaščitne aktivnosti, krepitev krajevne samouprave, priprave na volitve in še kaj. / Kljub dokaj ugodnim rezultatom poslovanja v preteklem letu pa z doseženim niso povsem zadovoljni, saj so marsikdaj preveč okleščene investicije dosegle komaj 8 odst. družbe- IZ ZADNJEGA PAVLIHE nega proizvoda. Veliko je SZDL naredila na področju delovanja delegatskega sistema. Še vedno pa se dogaja, da raznih pripomb občanov in delovnih ljudi upravne in strokovne službe ne upoštevajo dovolj, in prav temu bo poslej veljala še posebna skrb Socialistične zveze. Pohvalili so uspešno delo nekaterih koordinacijskih odborov in svetov, zlasti velja to za koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja, stabilizacijo, planiranje, SLO in DS, ■STATI DARD (S 1NZ I* tani mu J* spodrsnilo, po so lo do idt| ni pokru!, rovCokl družbene organizacije in društva, stanovanjsko gospodarstvo, družbenopolitično izobraževanje ter svete za informiranje, kmetijstvo, znanost, kulturo, socialno zdravstvena vprašanja, razvijanje revolucionarnih tradicij ter vzgojo in izobraževanje. Veliko je Socialistična zveza naredila na področju kadrovske politike in priprav na volitve. Vsekakor delovanje SZDL kot široke fronte močno in neposredno vpliva razpoloženje občanov in delovnih ljudi, na njihovo pripravljenost čimveč prispevati za nadaljnji napredek in razvoj delovne organizacije, krajevne skupnosti in celotne občine. Prav zato je potrebno še naprej gojiti neposredne stike z ljudmi, kar je tudi nadaljeva-. nje tradicij iz časov NOB. Na koncu so dosedanjemu predsedniku OK SZDL Mirku Jeleniču, poslej predsedniku medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, izrekli priznanje za njegovo uspešno vodenje občinske organizacije. Za novo predsednico OK SZDL, ki bo to dolžnost opravljala nepoklicno, so izvolili Ivanko Moljk, za poklicnega sekretarja pa Mladena Radojčiča. A. B. BIRČNA VAS: SREČANJE STAROSTNIKOV Krajevna organizacija RK iz Birčne vasi je 10. januarja pripravila srečanje krajanov, starih nad 70 let. Starostnike je najprej pozdravil tov. Danilo Kovačič, predsednik občinske organizacije RK, pester kulturni program pa so izvedli moški pevski zbor, dramsko-recitatorska skupina in šolarji z Ruperč vrha. Udeleženci srečanja so se zahvalili vsem, ki so jim omogočili prijetno snidenje, več ko darila jim je pomenilo to, da krajevna skupnost še misli nanje, da kljub sedmim, osmim in celo devetim starostnim križem niso odveč. V. RATAJ novoles NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o. TOZD SIGMAT, BRESTANICA Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge: KLJUČAVNIČAR I. (3 delavce) Pogoj: poklicna šola kovinske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusno delo traja 45 dni. ORODJAR 1.(1 delavec) Pogoj: poklicna šola kovinske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 60 dni. LIČAR (1 delavec) Pogoj: poklicna šola ustrezne smeri in do 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 dni. STRUGAR II. (1 delavec) Pogoj: poklicna šola kovinske smeri in do 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 dni. ČISTILEC (1 delavec) Pogoj: nepopolna osnovna šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 dni. TRANSPORTNA DELA (1 delavec) Pogoj: nepopolna osnovna šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 dni. ZA OBRAT POLIESTER VELIKI PODLOG: KLJUČAVNIČAR 1.(1 delavec) Pogoj: poklicna šola kovinske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del. Poskusna doba traja 45 dni. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD SIGMAT, 68280 BRESTANICA. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najkasneje v 60 dneh po poteku objavljenega roka. 17/2-82 /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO sklicuje po sklepih poslovnih odborov V PONEDELJEK, 18. JANUARJA 1982, ZBORE DEPONENTOV OB 13. uri IN ZBORE VARČEVALCEV OB 16. uri Zbori se sklicujejo po območjih občin in bodo: v ČRNOMLJU: v sejni dvorani Skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Ul. 21. oktobra, v METLIKI: v sejni sobi skupščine občine Metlika, v NOVEM MESTU: v sejni sobi banke, IV. nadstr. Kettejev drevored 1, v TREBNJEM: v prostorih poslovne enote Trebnje, Ul. Gubčeve brigade 4. Na zborih bo obravnavano poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v letu 1981 in program za uresničevanje srednjeročnega plana banke v letu 1982 v delu, ki se nanaša na področje zbiranja in uresničevanja sredstev varčevalcev in deponentov. Na zborih bodo izvoljeni tudi člani sveta deponentov in varčevalcev. 21/2-82 PANKA tlBlAK- VmHA ZIMA SEKA — Gozdaiji so se tudi v sevniški občini ubadali s posledicami žleda v lanski zimi. Pravo opustošenje se nudi očem tudi letos. Mnogo polomljenega drevja je v dolini Grahovice. Z Apnenika so se delavci morali prebiti v dolino z motornimi žagami. (Foto: A. Železnik) OBVLADAN PLAZ — Delavci krškega Kostaka so prejšnji četrtek le dobili bitko z zemeljskim plazom na cesti od Krškega proti Zdolam, na začetku vasi Pleterje je plaz že 2. januarja odnesel 12 metrov ceste, ponagajal jim je še izvir, a do večernih ur so z delom le uspeli. (P. Perc) Parcele v kosu Te dni bo črnomaljska kme tijskozemljiška skupnost podpisala z ljubljanskim Geodetskim zavodom pogodbo za delo pri komasaciji 50 hektarjev njivskih površin na območju vasi Cerkvi-šče v krajevni skupnosti Griblje. To bo prva komasacija v črnomaljski občini sploh. Medtem ko bo vse neposredne stroške komasacije nosila kmetijskozemljiška skupnost - del potrebnega denarja bodo dobili iz republiških virov - pa bodo lastniki zemljišč opravili prevoze in seveda pri delu tudi pomagali. 32 lastnikov bo dobilo zemljo v enem, največ dveh kosih, medtem ko so sedaj parcele precej razdrobljene. Poteg tega bo eno gospodarstvo dobilo parcele skupaj. Uredili bodo tudi poti in brežine, pol hektarja steljnika pa z agromelioracijo spremenili v njivo. KDAJ VEČ DOMAČINOV? — Med grajskimi zidovi je mrzlo, vendar obisk tudi sredi zime ne presahne. Posavski muzej je imel lani plodno leto. Skoda, da za njegove zbirke in občasne razstave ni bilo več odziva v delovnih kolektivih in osnovnih šolah iz brežiške občine. (Foto: J Teppey) Krmeljski sesalec za prah V krmeljski Metalni izdelujejo vse zahtevnejšo opremo — Zadovoljni Jeseničani VSE LETO POMLAD — Posnetek je iz rastlinjakov Agrarie na Čatežu, kjer so v letu 1981 natrgali 1,100.000 nageljnov in 1,800.00 vrtnic. Vzgojili so tudi nekaj nad 200.000 lončnic, skoraj 70.000 flamingovcev, 23.000 strelic ter nad 50.000 enoletnic za vrtove. (Foto: J. Teppey) Sejmišča s NOVO MESTO: Zaradi mraza ponedeljkovo sejmišče ni bilo živahno tako kot običajno, če’prav so rejci ponujali 451 prašičev. Prodali sojih le 161; pujski so stali od 2.200 do 3.400 din, starejši prašiči, ki jih je bilo naprodaj 24, pa od 3.500 do 4.200 din. Čeprav večine prašičev rejci niso prodali, s ceno niso prav nič popustili. BREŽICE: dobra ponudba je bila na brežiškem sejmišču, pa tudi kupčija je za ta čas kar lepo cvetela. Naprodaj je bilo 570 pujskov in 10 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 494. Pujski so bili po 120 din, starejši prašiči pa do 85 din kilogram žive teže. Konec minulega leta so jeseniški železaiji pognali odpraše-valno napravo za troje elektro-obločnih peči. Značilni rdeči prah, še bolj nevšečen zaradi ozke savske doline pod Me-žakljo, je postal precej redkejši. Zrak Gorenjcem onesnažujejo pravzaprav samo še stare marti-novke, tem pa so šteti dnevi, ko bo zgrajena nova elektro-jeklama. Malo znano je, da so to veliko odpraševalno napravo naredili kovinaiji tovarne lahkih konstrukcij iz Krmelja, ki dela v okviru Metalne. Krmelj čani so naredili skoraj vse, razen nekaj manjših naprav, katere je uvozila železarna. Njihov izdelek prva tovrstna naprava v Jugoslaviji. Odsesavanje prahu poteka neposredno iz plavža. Prah se zbira v prašni „vreči“, pravzaprav jekleni konstrukciji, težki okrog 100 ton. Celotna naprava je uspešno prestala tehnični prevzem, Jeseničani so zadovoljni z njenim delovanjem. Krmelj čani izdelujejo tudi dimne in zračne vode za ljubljansko toplarno. Tudi pomemben del procesne opreme za tovarno žveplene kisline pri celjski Cinkarni bo njihov izdelek. Utečen proizvod krmeljske tovarne so ladijski pokrovi. V minulem letu sojih odposlali za Kmetijski Mestna hiša vas le skazi „Prva lastovka" je naslovljena sosednja novica, ki govori o tem, da so v Posavju sklenili s posojili pomagati kmetom pri obnovi in gradnji stanovanjskih hiš in ne le gospodarskih poslopij, kot je bilo doslej. Končno je pri bančnikih (in še kje) Zmagalo prepričanje, da je ali bolje rečeno, bo kmet s svojim dohodkom in nepremičninami enakovreden posojilojemalec, kot je delavec s svojim osebnim dohodkom, i Ena lastovka sicer še ne naredi pomladi, je pa vendarle njen Znanilec. Nadejamo se lahko, da bo sčasoma vse več kmečkih domov obnovljenih ali zgrajenih na novo in da se -bo vse manj dosluženih človeških bivališč sramežljivo družilo z velikimi Včasih celo razkošnimi hlevi in gospodarskimi poslopji zgrajenimi z zadružnimi in bančnimi posojili. Živina je doslej imela pač prednost pred človekom. Ko se odpirajo možnosti za obnovo kmečkih bivališč (ne le Za potrebe kmečkega turizma, kar so podpirale nekatere občine in banke s posojili že doslej), stopa še bolj v ospredje vprašanje, kako je treba graditi na vasi. To, kar se dogaja zdaj, ko graditelji posnemajo mestne hiše, ki ne sodijo na vas, je v resnici vredno graje. Ne le da ena ali celo dvonadstropna gosposka” hiša hudo kazi podobo slovenske gručaste vasi, ko s svojo vsiljivo bahavostjo štrli iz nje, taka hiša je tudi nefunkcionalna, za kmetovalca skorajda neprimerna. In kakšna je šele oprema na vas prestavljenih nadstropnih hiš! Kovinski balkoni s kičastimi okraski, ki ničemur ne služijo, trodelna okna, s steklom in kovanim železjem našaijena vrata, obdana s plastičnim mozaikom ali celo odpadnim marmorjem, to ceneno bahanje (ki v bistvu ni poceni) je daleč od domačega, z okusom urejenega doma. Kako so na vasi znali graditi nekoč! Le les in keramika sta pravi material za polepšanje kmečkega bivališča. Naravno kmečko okolje sprejema le naravno gradivo, Vse drugo je izumetničena navlaka, nepotreben kič in spričevalo slabega okusa. M. LEGAN troje ladij v skupni teži 1.300 ton. Usmeritev v izdelovanje zahtevnejše opreme se je torej obnesla. V Krmelju skorajda ni počitka za moderni 12 milijonov dinarjev vredni veliki rez-kalni stroj. Z njim delajo v treh izmenah. Letos bodo med drugim imeli v delu 20 mostnih žerjavov za REK v Titovem Velenju, termocentralo Gacko in Ugljevik. Kot smo že pisali, so prevzeli tudi lepe izvozne posle za ausanski jez v Egiptu, Irak in Zvezno republiko Nemčijo. A. ŽELEZNIK 5 0 S 0 0 0 0 0 '0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 Prva lastovka Skromen, a hvalevreden začetek: kmet v Posavju bo lahko dobil posojilo za hišo Če kmet potrebuje posojilo za gradnjo hleva ali nakup kmetijskega stroja, ve, kam se mora obrniti. Drugače pa je s popravilom kmetove hiše ali z gradnjo nove, za kar doslej ni bilo mogoče dobiti posojila. Na lanski skupni seji občinske konference ŽK in SZDL v Sevnici so udeleženci opozorili na ta razkorak. Dali so pobudo, naj bi hranilno—kreditna služba v kmetijski in gozdarski organizaciji omogočila posojila za gradnjo stanovanjskih hiš kmetov oz. kooperantov. Obe službi sta zdaj že vezali prvi milijon dinarjev pri Temeljni posavski banki v Krškem, iz tega bo mogoče dobiti posojilo v 200-odstotnem razmerju. V javni obravnavi sta tudi že samoupravni sporazum in pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil. V Posavju bo mogoče dobiti posojilo za obnovo kmečke hiše že to pomlad, ko bo objavljen prvi razpis za posojila. A. Ž. Razlike ostajajo Novo mesto in Metlika najbolj napredovala, Brežice najbolj nazadovale Narodni dohodek ostaja slej ko prej najboljše merilo gospodarske razvitosti. Slovenski in zvezni zavod za statistiko sta te dni končno le dala na svetlo podatke, kako je bilo z narodnim dohodkom v letu 1980, objavljena pa je bila tudi razvrstitev slovenskih občin. Iz nje je razvidno, da občine dolenjske in posavske regije ter občini Ribnica in Kočevje komajda držijo korak z drugimi slovenskimi občinami. Le novomeška in metliška občina sta se prebili v primerjavi z letom dni poprej za tri mesta navzgor, Brežice so nazadovale za tri mesta, preostalih šest pa je obdržalo skorajda enako razvrstitev. Novomeška občina je zdaj s povprečno 125.878 dinarji narodnega dohodka na prebivalca med 60 slovenskimi občinami uvrščena na 17. mesto, Kočevje je s 118.723 na 18., Metlika s 111.857 na 26., Krško s 108.356 na 28., Ribnica s 96.970 na 36., Črnomelj s 87.619 na 40., Trebnje z 79 053 na 43., Brežice s 76.319 na 48. in Sevnica z 69.633 dinarji na nezavidljivem 55. mestu. Razvojne razlike so torej kljub prizadevanju, da ne bi bilo tako, ostale, v nekaterih primerih pa so se celo povečale. „LISCA“ NA PREDČASNEM DOPUSTU? V sevniški „Lisci“ v januarju ni delovnih sobot, po vsej verjetnosti pa bodo delavci morali na dopust zadnji teden v januarju. Prizadel jih je ukrep zveznega izvršnega sveta, ki je zavrl uvoz repromateriala prav tako dobrim izvoznikom, kot tistim, ki sploh niso izvažali. To se dogaja, na-vklju temu da je Lisca lanske izvozne obveznosti močno presegla. Carina je kratko malo zaprta, pri narodni banki ni treba le znova potrjevati že lani potrjenih prijav, temveč ravno tako ni mogoče poslovanje. Iz K mečkega — Kar naprej, kar naprej. Krediti čakajo, zdaj ima kmetijstvo prednost. EN HRIBČEK BOM KUPIL-. UrejaTit Doberšek V prejšnji številki Dolenjskega lista smo bralce seznanili z za-konomskimi določili, ki razpo-. rejajo vino v kakovostne skupine., in z določilom o obveznem uradnem dokazu o geografskem poreklu namiznega, kakovostnega in vrhunskega ali slovitega vina na obrazcu R. 3., ki ga vsako leto ob prijavi pridelka izda pridelovalcem pristojni občinski upravni organ. Spoznavanje izrazoslovja in predpisov o vinu Ta uradni dokaz mora imeti vsak vinogradnik, ki daje svoj pridelek v promet. Tudi tisti vinogradniki kooperanti, ki prodajo svoje grozdje ali vino v kleti družbenih organizacij, morajo ob prodaji predložiti ta dokaz o izvozu pridelka, saj morajo tudi OZD imeti uradne dokaze o izvoru vina, ki ga imajo v svojih kleteh. Nekatere OZD so vinogradnikom hotele olajšati postopek prijave pri pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine in so namesto vinogradnikov same opravile prijavo. Vendar so bili primeri nepoštenosti pri prijavah mimo vinogradnikov in bi pristojni občinski upravni organi ne smeli sprejemati prijav brez soglasja in navzočnosti pridelovalca grozdja oziroma vina, resničnost prijave vinogradnika za vpis v register pa preveriti z listino, ki jo predstavlja posestni list pristojne geodetske uprave. Da bi preprečili podtikanje lažnih vzorcev pri oceni (degustaciji) vin, je upravni odbor Društva vinogrdnikov Dolenjske na zadnji seji sklenil, da tudi na lokalnih ocenah vzorcev vin po ožjih vinograških okoliših ne bo sprejemal v oceno vzorcev od vinogradnikov, ki se ne bodo izkazali s potrdilom na obrazcu R. 3. pristojnega občinskega upravnega organa, saj morajo biti člani društva drugim vinogradnikom v zgled. Na tem mestu moram dodati, da je v drugem odstavku 13. člena navedenega pravilnika napi san6: Če se ugotovi, da proizvajalec, ki je vpisan v register, po 5. maju 1982 goji samorodnico, se izbriše iz registra. To pomeni, da bodo izbrisani iz registra pridelovalcev grozdja in vina in s tem ne bodo prejeli uradnega dokaza o poreklu svo-• jega pridelka na obrazcu R. 3. vsi tisti, ki imajo poleg žlahtne trte v vinogradu samorodnico. Glede oblike in vsebine samega uradnega dokaza o pridelku grozdja in vina na predpisanem obrazcu menimo, da je pomanjkljiv in nepraktičen in bi kazalo, da ga republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremeni in prilagodi sedanjim zahtevam in praksi. Pogoji za predelavo grozdja Pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina (Uradni list SRS št. 16/78) določa v 9. členu: Kmetje in drugi občani iz d ruge alineje 2. člena tega pravilnika, ki predelujejo grozdje v grozdni mošt, vinski mošt in proizvajajo (pravilno bi rekli: pridelujejo) vino za promet, morajo imeti: 1.) prostor za predelavo grozdja, ki mora biti higiensko neoporočen. Za predelavo grozdja zagotovljeno stiskalnico in drozgalnik - robkalnik ter merilno napravo za ugotavljanje sladkorja v grozdju oziroma moštu (opomba: pod merilno napravo je mišljena vsaj moštna tehnica): Prostor za hrambo vinskega mošta in vina (v nadaljnjem besedilu klet), ki je ločen od drugih prostorov. V kleti se smejo hraniti tudi drugi proizvodni iz grozdja in vina plemenite vinske trte, razen kisa in vinsko sadne pijače. Klet mora biti zračna'in urejena. Klet mora biti grajena ali opremljena z napravami tako, da je v času negovanja vina temperatura v njej čimbolj enakomerna in ustrezna vrsti vina. 2.) ustrezno posodo in vrelne vehe zanego mošta in vina ter donegovanje vina. Oprema mora biti takšna, da njena raba pri predelavi, negi in v prometu vina ne vpliva na zmanjšanje kakovosti, zato ne sme imeti železnih, bakrenih, aluminijevih le-gur, ki jih najeda kislina, polvini-li kloridne (PVC) mreže, ki jih topi alkohol ali kislina, slabo pološčenih glinastih ali porcelanskih posod, barvil in premazov, ki niso testirani za vino. Posoda v kleti mora biti higiensko neoporečna in iz ustreznega materiala, vidno in trajno označena z zaporednimi številkami in s prostornino. 3.) najmanj tri leta delovnih izkušenj v proizvodnji vina. Marsikaj bo treba dopolniti Napisani pogoji za predelavo grozdja zahtevajo od vinogradnikov, da pri predelavi grozdja in vkletenju pridelka vina marsikaj dopolnijo. Ker smo vztrajali pri zahtevi za točenje neustekleničenih namiznih vin z geografskim preklom, bo brez dvoma pristojna inšpekcija bolj zahtevna pri pregledih prostorov in naprav za predelavo grozdja v lastnih prostorih. Pri dosedanji opremi prešnie in kleti je možno marsikaj izboljšati z majhnimi stroški. Zato smo vinogradnike opomnili na to, kar predpis zahteva. Nesmiselno je dopolnitve odlagati in si s tem povzročati nepotrebne težave. DT (O pogojih za stekleničenje vina pa drugič). SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA NOVO MESTO Razpisna komisija RAZPISUJE na predlog predstojnika organizacijske enote na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih SDK — podružnice Novo mesto in 93. člena statuta SDK v SR Sloveniji dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. Vodenje in organiziranje dela na področju plačilnega prometa ter družbenega računovodstva in statistike (reelekcija) 2. Vodenje in organiziranje dela na področju kontrole in analiz (reelekcija) 3. Neposredno vodenje in organiziranje dela v inšpekciji (reelekcija) 4. Vodenje in organiziranje dela na področju infor-mativno-analitičnih nalog (reelekcija) 5. Neposredno vodenje dela v predhodni kontroli (reelekcija) Pogoji: a) splošni pogoji, določeni z zakonom, b) - pod točko 1., 2. in 3: visoka izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri ali ustrezna strokovna usposobljenost oz. delovna zmožnost, pridobljena z delom, in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — pod točko 4: visoka izobrazba ekonomske, pravne ali politološke smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — pod točko 5: višja izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, c) družbeno politična aktivnost in moralne kvalitete, d) sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Izbira se bo opravila za dobo 4 let od dneva pričetka opravljanja navedenih del in nalog. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbe-no-politične aktivnosti in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SRS, podružnica Novo mesto Glavni trg 23 68000 Novo mesto Kandidate bomo o izbiri obvestili-v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. 19/2-82 »KOVINARSKA« Krško TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ TOZD PRODAJNI INŽENIRING objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. PROJEKTANT - VODJA GRUPE I 4 izvajalci Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, znanje tujega jezika. 2. KONSTRUKTER I. ali II. 2 izvajalca Pogoji: višja šola strojne smeri in 4 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. Dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: KOVINARSKA Krško, TOZD Prodajni inženiring, CKZ 137, 68270 KRŠKO, Kadrovsko splošna služba. Pod točko 1 možnost rešitve stanovanjskega problema. 16/2-82 METALGRAD JESENICE NA DOLENJSKEM Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJA FINANČNO—RAČUNSKEGA SEKTORJA (REELEKCIJA) pod naslednjimi pogoji: — srednja strokovna izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu Kandidati naj pošljejo svoje prošnje v 15 dneh po objavi na gornji naslov. 20/2-82 SVET OSNOVNE SOLE „JOŽE SLAK -SILVO" Trebnje razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 6 čistilk šolskih prostorov 1 vzdrževalca inštalacij, poklic toplovodar Pogoji: zaposlitev za nedoločen čas, 3-mesečna poizkusna doba Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. 24/2-82 KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO TOZD HMELJNI K OBVESTILO Obveščamo dolenjske vinogradnike, da KZ Krka Novo mesto, tozd Hmeljnik, prodaja kvalitetne trtne cepljenke naslednjih sort: žametna črnina, modra frankinja, kraljevina, rumeni plaveč, laški rizling, žlahtni-na (španjol). Cepljenke se dobijo na sedežu tozda Hmeljnik, Kolodvorska 2 a, Novo mesto. 23/2-82 KMETIJSKI SOLSKI CENTER GRM NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1.1 KMETIJSKE DELAVKE (nekvalificirana) 2. 1 SNAŽILKE (nekvalificirana) Zasedba del in nalog je možna takoj. Prijave pošljite v roku 15 dni na gornji naslov. 26/2-82 OD 15. l.Do 15. 2.1982 30-40% ZNIŽANJE CEN uq m X*. a*

-cije, da bi se tudi v tem delu Slovenije priključili vseslovenskim demonstracijam [to srednjih šolah. Natančno ob določeni uri so dijaki na poziv vstali in eno minuto stali. Demonstracije so bile opomin okupatorju in spomin na vse, ki so do tedaj že darovali svoja življenja za svobodo. Vodstvo šole je sprva italijanskemu poveljstvu v Ljubljani skušalo prikriti demonstracije. Kljub vse demonstrante za eno leto, ne da bi smeli nadaljevati šolanje v kateri od šol v ljubljanski pokrajini. V mestu se je zatem kot edina v Sloveniji organizirala ilegalna gimnazija. V skritih stanovanjih so dijake poučevali brezposelni profesorji. Veliko dijakov je tedaj odšlo v partizane, dvajset od njih je darova- lo svoja življenja, mnogi pa so se z revolucionarno dejavnostjo ukvarjali vse do zmage. Ob koncu je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb na pisanje dolenjske zgodovine NOB. Nekdanjim gimnazijcem tudi ni bilo prav, da so jih pozabili omeniti celo v almanahu, ki jc izšel ob 225-lctnici novomeške gimnazije. Hočevar je dijake naprosil, naj se sami lotijo raziskovalne naloge o delovanju organizacije SKOJ med novomeškimi srednješolci, za kar obstaja še veliko virov in živih prič. J. PAVLIN novih prostorih Bršljinska Iskra bo gradila na Cikavi Iskrina temeljna organizacija Tovarna napajalnih naprav Bršljin bo še letos začela graditi nove proizvodne prostore na Cikavi, če bo le šlo vse tako, kot predvidevajo. Za izdelano investicijsko dokumentacijo morajo reči končni „da“ še komisije. Trdno poroštvo, da večjih težav ne bo, pa imajo v tem, da so zastopani v Iskrinih načrtih na ravni sestavljene in delovne organizacije, prav tako pa tudi v resoluciji novomeške občine za letos. Vrednost investicije je 500 milijonov, z vsemi stroški in prispevki pa jih bo stala 640 milijonov. Sredstva za njeno kritje bodo dobili iz več virov. Nekaj iz združenih sredstev v Iskri, nekaj bo sovlaganj, računajo pa tudi na kredite. Graditi naj bi začeli v drugi polovici letošnjega leta, proti koncu leta 1983 pa naj bi se že lotili priprave poskusne proizvodnje. Če ne bo zamud in posebnih ovir, se bo proizvodnja v novih prostorih začela v letu 1984. Težave pa pričakujejo. Eden najtrših orehov, ki ga bo treba streti, bo brez dvoma zagotovitev deviz za nakup opreme v tujini. Domače opreme namreč skoraj ni. V novih prostorih bo bršljinska Iskra nekoliko povečala proizvodnjo, predvsem pomembna pa je izvozna usmeritev investicije. Ko bo dokončana, bodo prodali na tuje 40 odstotkov celotne proizvodnje. Na Cikavo pa se ne bo selila vsa Iskra: v sedanjih prostorih v Bršljinu bo ostala proizvodnja mehanskih delov in transformatorjev, ki pa jo bodo posodobili. Sredstva za to so sestavni del investicije. Lokali čakajo na kupce 6 prostorov v soseski na Cesti herojev, namenjenih za storitveno obrt in trgovine, še neprodanih Strešnik: črni oblaki so mimo Ob minimalni režiji in dobri organizaciji dela so dobri rezultati — Lani prodali opeke za kritje 4200 hiš — Nov proizvod je betonska garaža po domači zamisli Leta 1979 se je tovarna strešnikov v Dobruški vasi nenadoma znašla med izgubatji zaradi izrednih podražitev cementa in stalnih cen končnih izdelkov, zelo hitro pa so s sanacijskim programom uspeli. Lani že 130 milijonov celotnega prihodka in 1 milijon dinatjev na zaposlenega ter za 20 odst. boljša produktivnost. Še bolj zanimivi so načrti za prihodnost. Pri uspeli temelje in je , uro zatem že uporabna. Vsekakor gre za zanimiv proizvod, ki ga še nihče ne izdeluje, surovino zanj pa dobivajo v domači občini. R. B. Novomeško stanovanjsko naselje na Cesti herojev so načrtovali kot pravo zaključeno sosesko z mnogimi spremljajočimi objekti. Tako v še nedokončani soseski že delata vrtec in trgovina. Kljub temu pa zaenkrat vse kaže, da prvotna zamisel le ne bo povsem uresničena. V lokalih, ki jih v soseski gradi SGP Pionir za trg, naj bi bile prebivalcem in seveda tudi drugim občanom na voljo predvsem različne obrtne storitve, s katerimi je v Novem mestu sploh velika stiska V teh prostorih bi lahko bile tudi manjše specializirane trgovine. Ali pa bo tako, je še povsem negotovo. Kupcev za lokale, ki naj bi jih uporabljali v tovrstne namene, namreč ni. Zaenkrat je Pionir prodal le lokal, v katerem bo cvetličarna. Sedaj je v soseski 6 neprodanih lokalov. Dva sta v najprej zgrajenem bloku B (100 in 77 kvadratnih metrov), eden v bloku D, ki jc tik pred dograditvijo, in trije manjši ob bodoči Astrini trgovini. Glavni kri- vec, da za te prostore ni zanimanja, so menda cene. Dejstvo pa je, da cena kvadratnega metra teh lokalov niti ne presega cene kvadratnega metra stanovanja v soseski. A celotni zneski so vendarle veliki (za 100 kvadratov velik lokal v bloku B 190 starih milijonov), plačati pa je potrebno še davek. Takih vsot pač ne zmore vsakdo. Ne nazadnje je treba tudi vedeti, da so bili lokali načrtovani brez predhodnih raziskav trga in potreb. Tako v Pionirju ugotavljajo, da so precej veliki in za naprej načrtujejo manjše. Sedanji lokali bodo počakali na kupce v tretji gradbeni fazi, torej pod streho in zaprti. Končna notranja ureditev pa bo glede na namen in potrebe stvar bodočih kupcev. SPREJETI VSAJ ODLOČITEV Do konca januarja imajo sindikalne organizacije po kolektivih rok, da poskrbijo, če ne že za praktično, vsaj za načelno ureditev vprašanja solidarnostnih stanovanj svojih delavcev. Ugotoviti je predvsem, v kakšni obliki je delovna organizacija dala poroštvo in kaj so doslej naredili za izpraznitev stanovanj. Znano jc namreč, da več deset solidarnostnih stanovanj že preko podaljšanega roka zasedajo stanovalci. Glede izpraznitve predolgo zasedenih solidarnostnih stanovanj naj bi v delovnih organizacijah sprejeli vsaj načelno rešitev in jo tudi zapisali v svoje akte. KNJIGE ZA UČENCE Nedolgo tega je predsedstvo konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto obiskalo dijake v domu Majde Šilc. V pogovoru so zvedeli, da je domska knjižnica zelo revna s knjigami. Zato so se mladi delavci odločili za akcijo zbiranja knjig, ki stoje nerabljene po policah. Knjige zbira občinska konferenca, ki jih bo nato dala domski knjižnici. sanaciji ima po besedah direktorja inž. Avgusta Fajfarja levji delež lastna separacija, ki so jo v tem času postavili in se tako osamosvojili. Surovinsko neodvisni pa so postali tudi z lastno pripravo barvanega peska za posip, ki so ga prej dovažali 700 kilometrov daleč. Odločili so se za sodelovanje s Kremenom. Ta dobavlja surovi pesek, v Strešniku pa ga z lastno tehnologijo predelujejo. V tovarni je 120 zaposlenih, od teh je režijcev le 10 odstotkov in tudi to se pozna. Dobro vpeljani strokovni team ima nemalo zaslug, da je sanacija hitro uspela in da so ob tem še uresničevali nove zamisli in proizvodne programe. Strešnik nima možnosti izvažati, ker je takih tovarn v sosednjih državah še preveč, pač pa skuša svoje uvozne'potrebe — gre samo za barve — tudi nadomeščati z domačimi. V treh letih so uvoz barv zmanjšali od 15 milijonov na 3 milijone vrednosti in tudi za rezervne dele že lep čas ne dajo niti dolarja. Vse potrebne rezervne dele izdeljujejo v lastnih delavnicah. V preteklem letu so kupci iz tovarne v Dobruški vasi odpeljali 7,5 milijona strešnikov, kar pomeni kritino za 4.200 poprečno velikih zasebnih hiš ali proizvodnjo za kritje 17 hiš na dan. Okrog 70 odstotkov celotne proizvodnje prodajo v domači republiki, ostalo na Hrvaškem. Ob že vpeljani proizvodnji pa so v Strešniku z lastno tehnologijo in po lastni zamisli začeli proizvajati še betonske bloke, betonske garaže, tlakovce oz. dimne tuljave. Prav to jih rešuje negotovosti ob morebitnem zastoju pri gradnji hiš zavoljo stabilizacijskih omejitev. Računajo sicer, da bodo v letu 1982 proizvedli prav toliko strešnikov kot lani, če pa bi se prodaja zatikala, bodo delavce preusmerili v proizvodnjo novih stvari. Betonske garaže so uporabne tudi za druge namene. Izdelano garažo v velikosti 2,7 x 5,80 metrov poseben kamion pripelje na pripravljene Novomeška kronika NOV PROIZVOD STREŠNIKA: BETONSKA GARAŽA - Po domači zamisli in tehnologiji so začeli izdelovati betonske garaže v raznih barvah, ki so na kraju uporabe v eni uri montirane. Za ta izdelek še ni prospektov ne reklame, ampak kupci zanj že vedo. (Foto: R. Bačer) ZAKAJ ČAKAJO? - Prejšnja leta so imeli v vseh trgovinah z obutvijo takoj po novoletni inventuri čevlje s popustom - v razprodaji, letos pa imajo razprodajo le ponekod, drugje je še ni, kar kupce bega. SE BO PODRLO? - Ragovski most jemlje slovo, vsaj kar se varnosti pešcev tiče. Sprehajalci ugotavljajo, da most naglo propada in dostop v edini mestni naravni park postaja vprašljiv. Most bi moral biti deležen vsaj zasilnega popravila, preden bo kdo padel v Krko. SAME DRSALNICE -. Zadnjo nedeljo jc bilo mesto kot izumrlo. Na cestah ni bilo ne prometa in ne ljudi. Vse to je povzročila močna poledica, ki je zakrivila tudi nekaj padcev pri listih, ki so zjutraj le hoteli iz hiše. Glavne ceste so dopoldne posuli, stranske mestne ulice pa so ostale ledene. DVE DEKLICI IN DEČEK V novomeški porodnišnici so prejšnji teden rodile samo tri mamice z območja mesta: Jožica Cimcr- mančič s Ceste herojev 43 Tomaža; Vera Grimšič s Trdinove 6 Mašo in Jožica Burgar iz Ulice Udarne brigade Anjo. TRŽNICA PRAZNA - V ponedeljek sta bili na mestni tržnici zasedeni samo dve stojnici, dobiti pa je bilo samo jajca, sirčke in nekaj jušne zelenjave. Na stalnih stojnicah je Bila izbira večja, pač pa pri solati ni bilo kaj izbirati. Dobiti jo je bilo le v zadružnem kiosku. Tudi obrtniški del tržnice tokrat ni bil dobro obiskan. /s--,-* 5S?®« 'v, Jože Avšič in Franc Pullner. Kot predsednik skupščine za vzgojo in izobraževanje je evidentiran Vinko Zagmajster, za zbor uporabnikov Zofija Godec in za zbor izvajalcev Jožica Podgoršek. Možni kandidat za predsednika kulturne skupnosti je Vlado Podgoršek, za predsednico zbora uporabnikov Helena Vogrinc in predsednika zbora izvajalcev Franc Hedl. Za predsednika raziskovalne skupnosti je predviden Borut Mokrovič, za predsednika zdravstvene skupnosti Ivan Videnič, za predsednika zbora uporabnikov Miloš Zdjelar, za predsednico zbora izvajalcev pa Vanda Zorko. Za predsednico skupnosti socialnega skrbstva je evidentirana Minka Mišič, za zbor uporabnikov Edo Križanec in za zbor izvajalcev Irena Cater. V otroškem varstvu predvidevajo za predsednico skupščine Anico Hotko, uporabnikom naj bi predsedoval Vid Devčič, izvajalcem pa Jelka Škoberne. V skupščini za telesno kulturo je evidentiran Milan Dobršck v zboru izvajalcev Leopold Rovan in v zboru uporabnikov Jože Škof-Ijanc, Skupščini skupnosti za zaposlovanje naj bi predsedoval Janez Jvšič, pokojninsko— invalidskemu varstvu Rudi Požar in socialnemu varstvu Ivan Tomše. Za predsednika skupščine stanovanjske skupnosti je predviden Tone Ribnikar, za predsednico zbora uporabnikov Ida Resnik in za predsednika zbora izvajalcev Anton Zorko. \ _ J NOVO V BREŽICAH Zenske, mladina in komunisti zadovoljivo zastopani — Za vodilne funkcije že seznami Izobraževanje-dobra naložba Do leta 1985 pričetek gradnje novega dijaškega doma in šolskega centra Na listah do zdaj 3000 imen ostajati ne sme niti usmerjanje v vojaške in miličniške šole. P. PERC Demokratično in odgovorno Občinska volilna komisija pri občinski konferenci SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja sta na podlagi evidentiranih v krajevnih skupnostih in združenem delu sestavila seznam evidentiranih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine, samoupravnih interesnih skupnostih in za delegate občinskega družbenopolitičnega zbora. Ta zajetni seznam, na katerem so, mimogrede, imena sedmih evidentiranih kandidatov samo za predsednika občine, za nekatere, druge funkcije pa je imen evidentira n ih še več, so poslali v javno razpravo. Po enem mesecu, to je do konca lanskega leta, so o evidentiranih kandidatih razpravljali v 29 delovnih' organizacijah in devetih krajevnih skupnostih. Koordinacijski odbor in volilna komisija pri OK SZDL bosta znova razpravljala o evidentiranih in dala svoj predlog prvi občinski kandidacijski konferenci, ki naj bi bila še ta mesec. Po konferenci bomo poročali o konkretnih imenih kandidatov za posamezne funkcije. Več živih stikov Utrinek iz KO ZB Krško Krajevna organizacija Zveze borcev v Krškem šteje 215 članov. Starost in bolezni članom borčevske organizacije ne prizanašajo. Borčevske vrste se ž leti vse bolj redčijo; samo v krški organizaciji so se lani poslovili od sedmih tovarišev. Razveseljivo pa je dejstvo, da je kar dobra tretjina krških borcev še aktivna, se pravi v delovnem razmerju. Tajnik KO ZB Stane Kukovičič sicer pravi, da ni opaziti kakšne razlike v delu med upokojenimi in še zaposlenimi borci. Torej upokojeni, čeprav jim pešajo moči, ostajajo do konca - borci. „Borci sodelujejo tudi v drugih organizacijah. V videmski osnovni organizaciji Zveze komunistov je kar polovica borcev. Dejavni pa so še v družbenih organizacijah in društvih.” Za obujanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij bi še več storili, če * bi bilo več živih pogovorov borcev z mladimi, zlasti na šolah. ,,Borci gredo radi med ljudi, zato ne preseneča izjemen obisk vsakoletnih delovnih konferenc krajevne organizacije ZB. Resda borci tudi potožijo o svojih boleznih, a zdraviliškega zdravljenja ne izkoristijo dovolj. Večkrat pravijo, da mora za stabilizacijo gospodarskih razmer in očuvanjc pridobitev revolucije vsakdo prispevati svoj delci” ZGLEDI VLEČEJO Med 40 dobitniki priznanj za varčevalce Hranilno kreditne službe Tozd Slovin Bizeljsko - Brežice sta bili tudi dve učenki osnovne šole, Anica Cizelj iz Pišec in Monika Medved iz Podgorja. Na slovesnosti, s katero so pred nedavnim počastili stoletnico hranilništva, je izvršilni odbor hranilno kreditne službe prisodil priznanje tajniku HKS Slovenije Mihu Demšarju ter organizatorjem varčevanja in delavcem HKS: Ferdu Sepctavcu, Francu Premelču, Ivanu, F’rancu in Jožetu Balonu, Mirku Kosu, Nežki Iljaž, Feliksu Dernikoviču, Milki Šepetave, Marjanci Kostevc in Ivanu Cizlju. POLLETJE SE IZTEKA - Za brežiške šolarje se bodo pričele počitnice 25. januaija. V šolske klopi se bodo spet vrnili 13. februaija, teden dni po tistem pa bodo imeli učenci petih razredov šolo v naravi na Velikih Blokah. Na smučanju se jim bodo pridružili tudi učenci 7. razreda posebne šole. (Foto: J. T.) Vzgojo in izobraževanje kaže obravnavati kot dolgoročno naložbo v kadre, ne pa kot porabo. To misel je moč zadnje čase vse pogosteje slišati, ponovili pa so jo tudi na zadnjem skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine in skupščine občinske izobraževalne skupnosti v Krškem, ko so delegati družno in prizadeto spregovorili o uresničevanju svobodne menjave dela in izvajanju zakona o usmeijenem izobraževanju. Za uvodoma zapisano usmeritev se bo potrebno v slehernem okolju v združenem delu še kako boriti, kajti v gospodarstvu dobro vedo, da uveljavitev takega stališča v praksi še zdaleč ne pomeni razbremenitve že tako prenatovorjene kompozicije. o Do 30. junija bo v občini reorganizirano šolstvo v občini. Nova samoupravna organiziranost osnovnega šolstva in vzgojnovarstvenih ustanov naj bi pospešila reševanje skupnih, prostorskih, kadrovskih in gmotnih vprašanj. Reorganizacija pa naj bi prinesla tudi boljšo organizacijo dela. Res pa je tudi, da brez boljših gmotnih in prostorskih razmer verjetno nc bo še tako kmalu izboljšana sestava zaposlenih v občini. Krčani, predvsem šolniki, poudarjajo, da ob dejstvu, ko je skoraj polovica od vseh zaposlenih brez kvalifikacij, ne bo mogoče izpolniti družbenega načrta občine v tem srednjeročnem obdobju. Kje je potemtakem šele toliko opevano prestrukturiranje gospodarstva! Preko delegatov v posebnih izobraževalnih skupnostih kovinarske in elektro smeri bodo delavci skušali uveljaviti svojo voljo, da bi ob ponovnem proučevanju obstoječe mreže šol vendarle prišli do smotrne organizacije; delavci v združenem delu in izvajalci programov so odločno proti podvajanju zmogljivosti, zlasti pri elektro usmeritvi. Plod tesnejšega sodelovanja med združenim delom, pedagoškimi in svetovalnimi delavci na osnovnih šolah, predvsem pri poklicnem usmerjanju, mora že letos pokukati na svetlo; razpoznali pa naj bi ga po večjem zanimanju mladine za proizvodne poklice, in šele ko bo razmerje med neproizvodnimi in proizvodnimi poklici z odbrima dvema tretjinama v prid slednjih, bodo razlogi za zadovoljstvo zadostni. Za- KRŠKE NOVICE PRVI SMUČARSKI PLES - V soboto ob 20. uri priredijo marljivi člani krškega smučarskega kluba svoj prvi ples. Seveda pričakujejo v hotelu Sremič vse privržence bele opojnosti, pa tudi tiste, ki jim je več do prvega plesa, precej drugačnega od tistega s smučmi na snežni odeji. Obljubljajo, da bo veselo, upajo pa tudi, da bodo s plesom zaslužili kakšen dinar za svojo dejavnost. Mimogrede: izvedli so že tridnevni izlet na Areh, kjer so organizatorji pripravili tečaj aljjskega smučanja za odrasle, minulo soboto so bili znova na Pohorju. Pionirji pa so se udeležili kategorizacije v Kranjski gori. ŠE OSEMDESET NOVIH STANOVANJ — Jeseni bodo delavci novomeškega Pioniija—tozd Gradbeni sektor Krško dokončali gradnjo prvega bloka s štiridesetimi stanovanji. Spomladi prihodnje leto pa bodo v neposredni soseščini, v tki. kareju C (pri hotelu Sremič!), pričeli graditi dvojčka z enakim številom stanovanj. Investitor naložbe, katere predračunska vrednost znaša okoli 80 milijonov dinarjev, je krška samoupravna stanovanjska skupnost. (Foto: P. Perc) usposabljanji: brez PRE DAVATELJA? Občinski sekretariat za ljudsko obrambo ima izjemno dober obisk občanov na skrbno pripravljenih predavanjih o obrambnem usposabljanju. Pretekli petek pa je bil ducat žena neprijetno presenečenih, kajti ob 17. uri, ko so jih vabili na že drugo temo iz cikla predavanj, v Delavskem domu . lidvarda Kardelja ni bilo na spregled predavatelja. Kakršnokoli pojasnilo organizatorja usposabljanja ne bi bilo odveč, sicer utegnejo podobni spodrsljaji odvrniti zanimanje ljudi za obisk obrambnega usposabljanja. Ne gre le za to, da so med obiskovalci številni delavci, ki morajo imeti tehten razlog za odsotnost z dela, marveč za zaupanje. Tega pa je lažje zapraviti, kot pridobiti! OPOZORILA V PRAZNO? - Na številnih sestankih, tudi na zborih delavcev in drugih samoupravnih organih, je vse večrat slišati kritične besede o bolniški, zlasti seveda, ko gre za namišljene bolnike. Na zadnjem zasedanju občinske konference ZK so ob obravnavi analize o odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža nekateri razpravljalci upravičeno malce ogorčeno pripomnili, zakaj vendar govorimo o tem pred zdravimi ljudmi. Tisti, ki so največkrat odsotni zavoljo ..bolniške”svarila pač ne slišijo, zato se lahko ti posamezniki poslej nadejajo posebne ,,obdelave." BO NAČRT ZA UREDITEV DOLINE DRNIKA KMALU NARED? — To se sprašujejo ne le krajani, ki živijo v bližini ribnika Resa, temveč prav vsi, ki jim je pri srcu dejaven oddih. Temu nekateri pravijo tudi „trimčkanje“ in še kako drugače, vsekakor pa drži, da je ravno okolica Rese zelo primerna za zdravo rekreacijo. Načrt za celovito ureditev doline Dmika (pripravljajo ga strokovnjaki IGM „Sava“) predvideva troje območij oz. režimov, kamor bo vključen tudi spominski park — 88 dreves za Tita. (Foto: P. P.) BREŽIŠKE VESTI Udarec sklepom Zveze komunistov Na seji občinske konference ZK v Trebnjem so obsodili neuspeli referendum o združitvi GOP Mirna in Tregrada — Direktorju Stanislavu Pančurju izrečena kritika . Člani zveze komunistov v trebanjski občini morajo kritično oceniti rezultate, dosežene v lanskem letu. Ob vsem tem pa ne gre samo za številčno izrazljive dosežke, ampak tudi za disciplino pri delu, pri uresničevanju politike in sklepov, ki so bili sprejeti v organih Zveze komunistov. Razprava na prvi letošnji seji občinske konference ZK V Trebnjem in veijetno zadnji v sedanji sestavi se namreč ni dotikala toliko številčnih podatkov o uresničevanju planov v lanskem letu. Še vedno je bilo največ govora o slabostih, kot so prevelika poraba, prevelik luksus v nekaterih okoljih, privilegiji in običaj, da največ dobi tisti, ki se najbolje znajde. Torej bo treba tudi v Zvezi komunistov doseči, da se bodo vrste strnile in bodo vsi komunisti zastopali politiko svoje organizacije. Tako so med drugim razpravljali tudi o nedavnem referendumu v Tregradu in GOP Mirna. Medtem ko je referendum o združitvi teh gradbenih delovnih organizacij v Tregradu uspel, je v GOP propadel. Na konferenci je bilo rečeno, daje to udarec sklepom občinske konference ZK. Zato je konferenca izrekla kritiko direktorju GOP Stanislavu Pančurju, kije v veliki meri kriv, da referendum v GOP ni uspel. Seveda se Večja izbira na Čatežu V novi trgovini na Čatežu bodo prodajali tudi železnino in škropiva — 2e prve mesece po 400.000 ________________________din prometa_________________________ Prebivalci Čateža in okolice so si dolgo želeli novo trgovino. Enake želje so gojile tudi prodajalke v stari trgovini, ki še zdaleč ni bila primerna Za delo. Lani decembra se je obojim želja izpolnila, saj je trebanjski Mercator, ki je odkupil stare tovarniške prostore Elme, na Čatežu odprl lepo novo prodajalno. »Razmere za delo so v novi trgovini neprimerno boljše, kot so bile v stari. Medtem ko smo itneli v stari trgovini le okoli 30 kvadratnih metrov uporabnih površin, jih imamo zdaj kar trikrat več. Hkrati imamo tudi precej velike skladiščne prostore," pravi Vida Dimeč, poslovodki-nja. „Vse to se nam pozna tako pri izbiri blaga, kije zdaj veliko večja. Medtem ko smo prej prodajali le špecerijo, prebivalci pa so morali mleko in meso kupovati drugje, bodo zdaj pri nas lahko nabavili tudi železnino, škropiva, nekaj bele tehnike in še kaj. Velika izbira blaga se nam pozna tudi pri prometu. Medtem ko je bil prej razmeroma majhen za tak kraj, smo v novi trgovini že prvi dan prodali za 80 tisoč dinarjev blaga. Promet zdaj še ni padel in vse kaže, da bomo vsak mesec prodali za 400 tisoč dinarjev blaga. Vse to potrjuje, kako potrebna je že bila tem krajem nova trgovina.” Trgovina pa ne bo koristila samo Catežanom in okoličanom, med slednje štejejo na Čatežu tudi Ločane in Gabrovčane, saj tudi ti prihajajo v trgovino, ampak tudi drugim prebivalcem občine. Kot kažejo dosedanji razgovori med izvršnim svetom in TOZD Gradišče, bodo v ostalih prostorih prenovljene trgovine uredili skladišča za občinske blagovne rezerve. Za te potrebe je v novih prostorih na voljo več kot 200 kvadratnih metrov uporabnih površin. J. S. * J i f '1 ZADOVOLJNE PRODAJALKE IN KUPCI - Z novo Merca-totjevo trgovino na Čatežu so tamkajšnji prebivalci dobili sodobeu trgovski lokal, kjer bo izbira blaga lahko veliko boljša, kot je bila v stari trgovini. Prav tako pa so z novo trgovino zadovoljne tudi prodajalke, ki imajo zdaj veliko boljše \razmere za delo. 'J s tem neuspehom prizadevanja za integracijo obeh organizacij ne bodo končala. V občini bodo nadaljevali akcijo za integracijo, v skrajnem primeru pa bodo posegli tudi po ukrepu družbenega varstva. Občinska konferenca je septembra razpravljala tudi o razmerah v trebanjskem zdravstve nem domu, kjer je že nekaj časa prihajalo do ostrih konfliktov. Izvršni svet je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pripravil predlog ukrepov, katerimi bodo uredili razmere. Tako morajo v tej zdravstveni ustanovi do 28. februarja sprejeti vse samoupravne akte, ki jih še nimajo. Pri tem jim morajo pomagati tudi strokovne službe Zdravstvenega centra Dolenj ske. J. SIMClC Pred novo oviro V trebanjski občini še teče razprava, kako organizirati skupne službe SIS — Kmalu dokončno stališče Pri dosedanjem delu v samoupravnih interesnih skupnostih v trebanjski občini je bilo opaziti razdrobljenost, tu in tam tudi neučinkovitost. Zato je bila na pobudo družbenopolitičnih organizacij pri izvršnem svetu formirana skupina, ki je pripravila osnutek bodoče organiziranosti skupnih služb. Z njimi naj ne bi samo smotrneje organizirali delo, ampak tudi na strokovno višji ravni, bolj kvalitetno. Gre za čimbolj nemoteno in boljše delo delegatskih skupščin. Prav tako bi nova organiziranost delavcem v delovni skupnosti zagotavljala uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti. Zato se je komisija dela lotila tako, da je v vseh SIS zbrala podatke o dosedanji z asedenosti delovnih mest, o njiho vi h opravilih in nalogah. Osnutek sistemizacije je bil dvakrat spremenjen in dopolnjen v skladu z dogovorom s predsedniki skupščin in izvršnih odborov. Zdaj pa stoji bodoča organiziranost skupnih služb pred hovo oviro. Samoupravna komunalna skupnost je namreč postavila zahtevo, naj bi imeli sisi materialne proizvodnje svoje skupne službe, družbene dejavnosti pa spet svoje. Po prepričanju mnogih, ki so seznanjeni s to zahtevo, tak predlog v sedanjem trenutku prav gotovo ni primeren. Ce že d rugega ne, bi z njim podrli dosedanje zamisli, prav gotovo pa ne bi dosegli enega izmed ciljev, to je smotrnosti. O predlogu SKIS bodo v trebanjski občini še razpravljali. Tudi druž benopolitične organizacije bodo še rekle svoje, saj bodo v kratkem sklicali sestanke na to temo in potem tudi povedali svoje stališče. Le-to mora biti kmalu pripravljeno, saj bo treba pred delegate SIS stopiti z jasnimi in dokončnimi stališči. Tako bodo SIS zaživele po novi organiziranosti šele enkrat aprila, ko bo izpeljana vsa samoupravna procedura. J . SIMClC VLEČNICA ŽE OBRATUJE Tudi mladi iz krajevne skupnosti Čatež bodo lahko to zimo dodobra izkoristili. Krajevna skupnost je •'amreč na enem izmed pobočij postavila smučarsko vlečnico v dolini 200 metrov, okoli katere se skoraj sleherni dan zbere od 15 do 25 mladih, ki se lahko zastonj nauži-isjo bele opojnosti. Tudi naložba v novo Tomosovo vlečnico ni bila tako hudo visoka, saj je veljala le 23 tisoč dinarjev, ki jih zadovoljstvo mladih smučarjev zlahka odtehta. PO POČITNICAH V NOVI ŠOLI . Zaradi težav pri gradnji vodovoda ■n kanalizacije se je preselitev v novo trebanjsko osnovno šolo spet nekoliko zavlekla. Kot pravijo pri občinski ■zobraževalni skupnosti, bo teh zamud zdaj konec, saj je odločeno, da bodo po zimskih počitnicah otroci « v novi šoli. IZ KRAJA V KRAJ NA ZALOGI IMAJO TRI HRASTOVA DF.BLA - Po zaključku trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov so pred hišo družbenopolitičnih organizacij v Trebnjem ostala tri debela hrastova debla. Ker jih umetniki doslej niso porabili za plemenitejše namene, bodo menda ostala na zalogi kot možna kurjava. Delavci in delavke iz zelene družbenopolitične hiše se namreč samo tiho muzajo, ko jim ljudje tarnajo, da zaradi njih nimajo kje parkirati. DA SE ŠTAB LE NI ZMOTIL - Trebanjski štab za zaščito pred steklino predvideva, da bo ta huda bolezen prišla s trebeljanskega konca. Tako je zdaj vsa obramba in zaščita usmerjena v liste kraje, prebivalci pa si žele, da sc štab pri oceni, od kod bo prodrla steklina, ni zmotil. KAM S KOŠARKARJI - V Trebnjem se že dolgo vrsto let bore, da TREBANJSKE NOVICE bi ustanovili Telovadno društvo Partizan. No, vsa ta prizadevanja doslej niso obrodila sadov. Zaradi lega so prizadeti tudi trebanjski košarkarji, ki nikakor ne morejo najti pravega pokrovitelja. Zdaj kaže, da bo trebanjska članska košarkarska vrsta vendarle dobila patro-na, katera izmed delovnih organizacij pa bo to nalogo prevzela, še ni znano. Berite »Dolenjski list« SPI T MIRENSKI LOVCI - Kaže, da imajo mirenski lovci piko na nič hudega hoteče pse. Lani se je namreč spet zgodilo, da je neki pogumni član mirenske lovske družine v Gorenji vasi na dvorišču pokončal dva psa. Enega izmed njiju je ubil celo na pragu stanovanjske hiše, tako da se v lesu še zdaj poznajo sledovi šiber. Treba pa je povedati, da o me n je n i lovec ni domačin; medna je doma iz prestolne Ljubljane, oa sc mu zdi, da po podeželju lahko s puško počne, kar hoče. BLANCA SE ŠIRI Glede velikosti zborov občinske skupščine v sevniški občini po volitvah naj bi ne bilo sprememb. Od zadnjih volitev seje povečalo število volilccv na območju krajevne skupnosti Blanca. Kot je znano, na območju te krajevne skupnosti poteka tudi živahna naložbena dejavnost sevniških kolektivov. Zaradi tega menijo, da bi morala blanška delegacija za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine dobiti še eno delegatsko mesto. Zmanjšali naj bi število delegatskih mest pri KS Tržišče, kijih ima sedaj tri. VARČEVANJE PRI OBJAVAH Na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici pred iztekom minulega leta je bilo rečeno, da resolucije o gospodarjenju v tem letu ne bodo objavljali v Uradnem listu. Za vse nosilce načrtovanja jo bodo razmnožili doma. Objavljanje tako dolgega besedila bi sicer veljalo krepke denarje, v Uradnem listu pa bi jo lahko bral tako in tako le omejen krog ljudi. NOVE MOČI Na seji občinske konference ZK v Sevnici 7. januarja so se člani seznanili z opravljenimi volilnimi konferencami po osnovnih organizacijah. Dolžnosti je prevzelo mnogo novih sekretarjev. Večinoma so kadrovali take, ki so se v preteklosti že udeležili te ali one oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Konference niso bile zgolj volitve. Člani so v večini osnovnih organizacij po delovnih kolektivih obravnavali zaostrene gospodarske razmere. O KRITERIJIH, NE LE IMENIH Na zadnji seji občinske konference ZK v Sevnici je bilo' podano obvestilo o dosedanjih pripravah na volitve. Razvila se je zanimiva kritična razprava, ko so komunisti terjali obravnavo, ki bi jih usposobila za akcijo. V kadrovsko revni občini je namreč še pomembneje voditi pravo kadrovsko politiko. Zato so menili, da je treba zastaviti jasne kriterije, pri samem kandidiranju naj bi ravno tako izhajali iz uspešnosti dela delegacij. V ŠOTORU OB MRAZU IN VROČINI Med vojno je bilo hudo tudi za tiste v internaciji. Mojega starega očeta so kot mnoge druge pregnali v Italijo. Interniranci so dobivali na dan le po 8 gramov črnega kruha in nekaj vode. Bivali so kar v šotorih, bodisi v vročini ali mrazu. Najhujša nadlega so bile uši. Ata pripoveduje, da jih je bilo toliko, da so uši imele njih, ne oni nje. Po kapitulaciji Italije se je nekaterim posrečilo prebiti se domov, kjer često niso našli vseh svojih domačih. NEVENKA MAJCEN 7 . a OS SAVO KLADNIK SEVNICA ji niiu; iii i i ■ ■ - 9§i ' ' 41 'f - t!fiV ■ m i IH i OBRISI TOVARNE Pletilnica Lisce, sovlagaleljic Jutranjke in Kometa pri Dolnjem Brezovem, bo za nemoteno proizvodnjo potrebovala večjo število pletilcev, barvaijev in podobnih poklicev. Na skupnosti za zaposlovanje zbirajo prijave. Obod tovarniških dvoran je že nared, po načrtih naj bi začeli z delom v septembru. (Foto: A. Ž.) Kjer je res prav prijetno Skromnejši vpis otrok v vrtec - Zakaj tako skromen odziv na prireditve malčkov, ki niso v varstvu? Novi vtrec v Sevnici omogoča malčkom brezskrbno varstvo, tovarišice pa popestrijo vsakdan vedno s čim prijetnim. Po vseh osnovnih šolah so celoletne male šole. To je precejšnja pridobitev za podeželje, kjer prej ni bilo nobene oblike predšolskega dela. V sami Sevnici je v vrtcu povprečno 345 do 350 otrok. Vodja Hermina Simončič pravi, da je priliv občutno manjši, vseeno pa doslej ni bilo staršev, ki bi vzeli otroka iz varstva zaradi cene. Zadnje čase starši prinašajo več najmlajših v jasli. Pred leti je bil sevniški vrtec med prvimi, ki je začel tudi s popoldanskim varstvom. Osebje vrtca Ciciban poskuša vedno kaj novega, bodisi da je to cicibanova hranilnica ali kaj drugega. Že VAGON SE JE IZTIRIL Na železniški postaji v Sevnici se je 7. januarja dopoldne iztiril vagon, naložen s premogom. Nesreča se je zgodila, ker se je zlomil osni čep. Vagon je zadel v električni drog in ga izruval. Škode je za 500.000 din. SMRT V GOZDU V gozdu Laniše pri Pokleku se je 7. januarja dopoldne smrtno ponesrečil 69-letni Franc Žibert iz Pokleka. Ugotovili so. da je možak sekal suho vejo, ki se je prelomila in ga udarila po glavi. Umrl je zaradi krvavitve v možganih. cicibani sc potegujejo za planinske in prometne značke. Ob lanskem jubileju sevniških tabornikov je dobrodošel sprejem številnih murenčkov. V vrtcu ne vedo, kaj bi še storili, da bi privabili več otrok, ki sicer niso v varstvu na cicibanove urice. Si starši preprosto ne utegnejo utrgati malo časa, da bi pripeljali otroke, ki zatem uživajo v novem okolju? Posnemanja vredna je zdomska družina, ki pošlje otroke v vrtec vsakič, ko pridejo na dopust z začasnega dela v tujini. Volitve v roku Predsedstvo OK SZDL o pripravah na volitve Predsedstvo občinske konference SZDL je na seji 7. januaija sprejelo številne dokumente za preostala volilna opravila. Vse delo poteka v roku. 18. januarja bo skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. V predsedstvu se je razvila živahna razprava, kaj storiti s štirimi delegatskimi mesti v zboru združenega dela občinske skupščine med kmeti.. Vsi želijo, da bi kmetje imeli tudi ustrezen vpliv v skupščini, po drugi strani pa je težko zagotoviti aktivnost ravno teh skupin delegatov. Zaenkrat o tem še niso sprejeli dokončnega stališča. Volilna opravila bodo tudi za te delegacije potekale po starem, čeprav bodo nadaljnji posveti-morda pokazali drugače. Navsezadnje se lahko izrečejo tudi kmetje sami na bližnjih zborih občanov. V teku je ožji izbor za nosilce odgovornih doložnosti. Po več imen so evidentirali za naloge v samoupravnih interesnih skupnostih. Za družbenopolitični zbor občinske skupščine je sedaj spisek skrčen na 56 imen. Kremenec s separacije na Blanci V Lončarjevem dolu 10 milijonov ton „C" rezerv, na Blanci separacije za 100.000 kubikov letno - Težaven „start” — Zanimanje hrvaške steklarne v Straži Na Blanci, malo niže nasproti železniške postaje, je gradbišče separacije kremenčevih peskov rudnika nekovin v ustanavljanju. Po zahtevnih rudarskih predpisih je urejena tudi dokumentacija za rudišče pri Lončaijevem dolu. Zadevo so skušali v sevniški občini sprva pognati z ustanovitvijo konzorcija. Ogledi po svetu so ponujali neslutene možnosti in celo pravcato revolucijo v gradbeništvu. Slednjič skuša sedanja delovna organizacija v ustanavljanju vse skupaj uokviriti v omejene naložbene možnosti. Za projekt so našli razumevanje pri beograjski banki. Vseeno je trajalo eno leto, SEVNISKI PABERKI SLOVENSKI OKTET V LISCI -Ljubitelji lepega petja vsekakor ne smejo zamuditi lepe priložnosti: v soboto ob 17. uri bo na povabilo skupne kulturne komisije pel v jedilnici „Lisce“ svetovno znani Slovenski oktet. PRIPRAVLJENI NA POČITNICE - Konec tedna je bil na Roglji obvezni seminar za smučarske vaditelje in učitelje. V avtobusu je bil prostor tudi za ostale ljubitelje smučanja. Smučarski klub prireja enotedensko smučanje za šolarje na Glažuti na Pohorju. Ce bo primerna snežna odeja na Lisci, bodo poskrbeli za organizirano smuko na tem vrhu. Poleg ravno tako enotedenskega smučarskega tečaja za šolarje naj bi med šolskimi počitnicami avtobus vsak dan vozil otroke na Lisco v šolo v naravi. Kdor še ne premore ustreznega znanja za sproščeno vijuganje po pobočjih, mu bodo prišli prav kratki smučarski tečaji na Lisci konec tedna. VSI ZADOVOLJNI a- Običajno so bile trgovine v času po novem letu zaradi inventur zaprte. Tokrat v Sevnici v tem času nobeno izložbeno okno ni bilo zavešeno s papirjem, za katerim bi trgovci mrzlično preverjali, koliko je tega in onega. Z inventurami so tokrat opravili postopoma, večinoma konec tedna, večidel pa že med prazniki ob dnevu republike. Tako kupci sploh niso čutili zastoja, trgovci pa so tudi lahko preživeli novoletne praznike v miru. DOVOLJ, KER JE DRAGO? -Police samopostrežnih trgovin ponujajo lep čas nemogoče, namreč zavitke črne kave, v hladilnikih ravno tako ne primanjkuje masla. Zastonj je iskati neprimerno cenejšo margarino. da je bil denar zagotovljen. Vmesne podražitve nalagajo nove skrbi. Prav lahko bo, če bo šlo vse po sreči, separacija začela delati okrog 1. julija letos. Gradijo tako, da bodo kasneje lahko dodajali nove linije. Taka bo najverjetneje tista za steklarje. Predvsem steklarna iz sosednje hrvaške v Straži bo zanesljiv uporabnik. Kasnejši razvoj bo segel po mnogo bogatejših zalogah okrog Pokleka. Tamkajšnja surovina je tudi pri-kladnejša za steklarstvo. Navsezadnje morajo steklarne ravno tak pesek večinoma uvažati. Pri steklarski liniji lahko izločajo tudi izredno iskano sljudo. V Veliki Britaniji ji skače cena od 80 do 220 funtov za tono. Niso steklarji edini, ki se zanimajo za ta pesek, tudi gradbinci iščejo razne frakcije. Prometno sorazmerno ugodna lega Blance omogoča prevoze bodisi po cesti ali železnici. Pri Lončarjevem dolu, podobno kot kasneje pri Pokleku, pri kopanjti peska ne bodo uničevali kmetijskih zemljišč. Mivka je že pod izredno tankim slojem slabe zemlje. Tam raste sedaj večinoma borno drevje. A. ŽELEZNIK DO KOLESA Otroci imamo mnogo želja, a mnoge se ne uresničijo. Jaz si’ že dolgo želim dirkalno kolo. Oče in mati sta mi ga obljubila, če bom odličen. LOZO FURAR OŠ Jurij Dalmatin Krško ms KIDRIČEVA BRALNA ZNAČKA DOBRA LETINA - Laiiska dobra letina je pripomogla, da je bila Belsadova proizvodnja nad povprečno: 3.500 ton izdelkov. 70 stalno zaposlenim se po potrebi pridruži še kakih 40 sezonskih delovnih rok. Sedaj dela v Belsadu 20 delavk iz semiške Iskre. Na sliki: pakiranje rdeče pese. (Foto: A. Bartelj) Od januarja do maja bo v črnomaljski občini potekalo tekmovanje mladih za Kidričevo bralno značko. Tekmovanje bodo zaključili v okviru praznovanja dneva mladosti, ko bodo podelili bronaste, srebrne in zlate Kidričeve bralne značke, pač $ede na težo družboslovne literature, ki jo bodo mladi prebrali. To tekmovanje so pripravili republiška mladinska organizacija. Zavod za šolstvo, Zveza prijateljev mladine, Svet za razvijanje tradicij NOB pri republiški konferenci SZDL ter slovenska Zveza bralnih značk, spremljala pa ga bo občinska konferenca ZSMS. OGLAŠUJTE V DL! Belsadove kumare za Nemčijo Lanska proizvodnja kar 3.500 ton — Pomanjkanje embalaže in skladiščnih prostorov — 70 stalno zaposlenih, po 40 pa sezonsko — Sodelovanje z Iskro Zaradi lanske nadpovprečne letine je bila tudi proizvodnja Belsa-da, temeljne organizacije črnomaljske kmetijske zadruge, večja kot sicer in je znašala 3.500 ton, njena vrednost pa je okoli 10 milijonov dinaijev. Tako po količini kot po vrednosti so njihovo glavno blago vložene kumarice. Delo v Belsadu, kjer je redno zaposlenih 70 delavcev, poteka v dveh izmenah. ,,Od julija do decembra, ko je največ dela, pa moramo najeti še sezonske delavce; lani smo imeli 35 sezonskih, poleg tega pa še okoli 40 iz semiške Iskre, kjer so imeli takrat manj dela,“ je povedala vodja Belsada Milka Špreicer. Z Iskro nasploh v zadnjem času v glavnem iz Hrvaške: od 900 ton kumar jih le okoli 100 ton dobijo od domačih kooperantov, ostalo kupijo od zadrug oz. kmetijskih kombinatov po Sloveniji. Preko črnomaljske zadruge za Belsad goji kumare okoli 50 kooperantov, peso in zelje pa kakih 70. • Pred kratkim je črnomaljska kmetijska zadruga doplačala kooperantom, ki gojijo peso in zelje za tozd Belsad. Za kilogram pese so doplačali 70 par, za kg zelja pa 60 par. Tako je končna cena, ki so jo kmetje dobili za kilogram pese 4 dinarje za zelje pa 3,90dinaijev. dobro sodelujejo in je tudi sedaj pri njih na začasnem delu 20 Iskrinih delavcev oz. delavk. Nasploh je Belsad v glavnem ženski kolektiv. Njihovi glavni artikli so: kumare, paprika, feferoni, rdeča pesa in seveda marmelada. Tri četrtine pese in zelja dobijo v domači občini, medtem ko papriko m ferferone dobijo Milka Špreicer: „Jutri gre prva pošiljka naših kumaric v Novo Zelandijo.” MLADI O SVOJEM DELU V januarju bodo potekale pro-gramsko-volilne seje mladinskih osnovnih organizacij v črnomaljski občini, na katerih bodo mladi ocenili svoje dosedanje delo in sprejeli delovni program za letošnje leto. Osrednja pozornost na teh sejah bo veljala pripravam na volitve, na mladinske delovne akcije ter na 11. kongres ZSMS. Sej se bodo udeleževali tudi člani predsedstva občinske mladinske organizacije, na njih pa bodo izvolili nova vodstva osnovnih mladinskih organizacij. „Največ, kar kakih 80 odstotkov naše proizvodnje, prodamo v Sloveniji in s prodajo res nimamo teav," pravi Špreiceijeva. „Lani pa smo preko ljubljanske Emone prvič v Nemčijo prodali 50.000 dvolitrskih kozarcev kumaric in kaže, da bomo poslej izvažali še več.” Ena večjih težav, s katero se spopada ta kolektiv, je že dalj časa trajajoče pomanjkanje pločevinaste in steklene embalaže. Nameravajo se lotiti gradnje novega skladišča, saj je sedanje premajhno. Po sedanjih ra- DESET REJENCEV Iz črnomaljske občine je sedaj v reji deset otrok. Ker je v domači občini težko najti družine, ki bi sprejele otroke v rejo, je precej teh otrok- v reji v drugih občinah po Sloveniji, nekaj pa tudi v specializiranih zavodih oz. ustanovah. ČRNOMALJSKI DROBIR POSTARANI SEKRETAR - V predlogu kandidatov za vodilne funkcije pri OK SZDL so novega sekretarja Socialistične zveze, Mladena Radojčiča, postarali za celih šest let. No, sedaj to res ni najbolj prijetno, pri letih za pokojnino bi se pa teh šest let kar poznalo . . . Da je folklorna skupina res čvrst kolektiv, je dokazala tudi tokrat, saj seje skupnega silvestrovanja udeležila velika večina članov. Sliši se neverjetno, je pa res: jedače in pijače je bilo več kot preveč, na člana pa je prišlo le po 200 dinarjev. VSAK PO SVOJE - Tako imenovana generacijska razlika se je zelo dobro pokazala tudi pri silvestrovanju. Medtem ko sta bila hotela v Črnomlju in Semiču ter gostilne v glavnem polne članov starejše generacije. so sc njihovi bolj ali manj nadebudni potomci za Silvestrovo (pa tudi kakšen dan prej in pozneje) umaknili v bolj zasebno samoto številnih zidanic in vikendov na Stražnem vrhu in v ostalih vinorodnih goricah. PUSTNI ZBOR - V soboto bo v Rojčevi gostilni prav nič konspirati-ven občni zbor pustnega društva Presta. Menda so dobrodošli celo vohuni, samo če imajo dobre ideje za bližajoči se pustni sprevod skozi Črnomelj. No, glede na lansko stabilizacijsko leto in vse, kar nas še čaka, prestarjem tem gotovo ne bo zmanjkalo. Morda se jim bo kaj utrnilo še za občinski praznik, ki je letos štiri dni pred pustnim torkom. FOLKLORA V ZIDANICI - Me d tiste, ki so silvestrovali v zidani cah, sodi tudi črnomaljska folklorna skupina Zeleni Jurij, ki je novo leto pričakala v veselem razpoloženju v Rojčevi zidanici na Stražnem vrhu. ZARADI POLEDICE ZAPRTO -Tako bi zadnjo nedeljo dopoldne lahko pisalo na črnomaljskih gostilnah. Zaradi hude poledice je bil nedeljski obisk stalnih in občasnih gostov močno okrnjen. Bodo pa drugo nedeljo dvakrat prišli . .. m čunih jih bo gradnja z opremo vred veljala kakih 45 milijonov dinaijev. A. BARTELJ Dobrodošel je vsak koristen predlog ..Najbolj viden rezultat sodelovanja med svetom za znanost pri OK SZDL in občinsko raziskovalno skupnostjo je podelitev nagrad inovatorjem v občini," pravi inž. Belizar Dujec, predsednik sveta za znanost, sicer pa zaposlen v črnomaljskem Gorenju. Nasploh so eni in drugi prepričani, da je v črnomaljski občini prav na področju inovacijske dejavnosti veliko možnosti za razvoj in napredek. „Samo raziskovalno delo je v naši občini omejeno zgolj na semiško Iskro, delno Belt in Gorenje, zato si toliko bolj prizadevamo, da bi inovacijska dejavnost postala res množična, kajti prav na tem polju lahko veliko naših ljudi kaj prispeva," pravi inž. Dujec. To skušata svet za znanost in raziskovalna skupnost doseči, da bi v vseh temeljnih organizacijah imeli pravilnike o nagrajevanju inovatorjev. V večini so jih že sprejeli, vendar jih, žal, povsod še ne uporabljajo. „Za to je v določeni meri kriva tudi nevoščljivost ljudi, ki se ne zavedajo dovolj velikega pomena te dejavnosti. Inovatorje je treba spodbujati in ena od pomembnih spodbud je tudi denarna nagrada. Za hitrejše uveljavljanje inovacijske dejavnosti oz. za njen širši razmah bi morali več narediti predvsem vodilni in vodstveni delavci." Inovacijska dejavnost je najbolj razvita v se miški Iskri, sledi pa črnomaljski Belt. Za nagrade, ki so jih pred kratkim podelili, so predloge poslali iz Iskre, Belta, Belsada, Goka in Gorenja. „Še enkrat naj poudarim, da pri inovacijski dejavnosti ne gre samo za tiste predloge, ki nepo- Belizar Dujec: .Jnovacijska dejavnost naj bi postala res množična." sredno prispevajo k prihranku,' dovolj je. če gre za koristen predlog, izboljšavo delovnh razr mer ali kaj podobnega, in tu lahko sodeluje res veliko število zaposlenih," pravi Dujec. Občinska konferenca Zveze komunistov pripravlja s sodelovanjem sveta za znanost pri OK SZDL problemsko konferenco o inovacijskj dejavnosti v črnomaljski občini, na kateri naj bi sprejeli tudi konkretnejši akcijski program za hitrejši razvoj te dejavnosti. A. B. Tekstilci največji izvozniki Poleg Beti in Kometa naj bi več izvažali še Novolesov tozd TKO, Pionir in KZ - Smelo zastavljen osnutek resolucije: 24-odstotna rast družbenega proizvoda Tudi v letošnjem letu bo glavni nosilec družbenega in gospodarskega razvoja metliške občine industrija, ki bo po predvidevanjih ustvarila 70 odstotkov družbenega proizvoda. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za letošnje leto, ki je sedaj v razpravi, predvideva v gospodarstvu 24-odstotno nominalno rast realnega družbenega proizvoda, katerega vrednost v tem letu naj bi znašala 1,3 milijarde dinaijev Nekateri razpravljalci v dose- predvideva, da bo letos nameni- danjih razpravah so opozarjali, da bo težko doseči tako visoko rast in sploh, da je osnutek resolucije zastavljen sicer mobilizacijsko, vendar preveč smelo. Medtem ko resolucija predvideva le polodstotno rast zaposlovanja, bi le-to dosegli že, če bi zaposlili samo vse štipendiste, ki bodo letos končali šolanje. V kmetijstvu bi bila ta rast, če bodo zaposlili svoje štipendiste, kar 4 do 5-odstotna. Izvoz naj bi se v letošnjem letu povečal za 10 odstotkov, uvoz naj bi ostal na lanski ravni, stopnja pokrivanja uvoza z izvozom pa naj bi v občini znašala 75 odstotkov. Združeno delo Ni prostora za drobno obrt 400 članov v obrtnem združenju — Stanovanjska posojila tudi za zaposlene pri obrtnikih? Mc tliško obrtno združenje šteje okoli 400 članov in je naslednik prejšnjega obrtnega društva. „Naše združenje, katerega člani so vsi obrtniki v naši občini, je v dobrih treh letih delovanja postalo res organizacija obrtnikov," pravi predsednik združenja Jože Bajuk. Jože Bajuk: „Radi bi oživili tudi domačo in umetno obrt." V zadnjem letu dni si je združenje zlasti prizadevalo za uveljavljanje nove kolektivne pogodbe, na osnovi te so obnovili vse pogodbe o delu med obrtniki in njihovimi delavci. „Prav tako smo v preteklem letu dosegli, da so obrtniki uredili svoje cenike. Naše združenje sodeluje tudi pri vseh pogovorih o razvoju drobnega gospodarstva v občini, prav tako smo sodelovali pri dopolnitvah obrtnega zakona," je povedal Bajuk. Medtem ko jim od dveh obveznih sekcij: gostinci in avtoprevozniki prva dobro dela, jim sindikat zaposlenih pri obrtnikih nikakor ne zaživi. ,,Pri obrtnikih je zaposlenih okoli 100 delavcev in v programu za letošnje leto smo si zadali, da oživimo ta sindikat. Prav te dni se bomo na interesnih skupnostih pogovorili o stanovanjskih kreditih za delavce, zaposlene pri obrtnikih. Zadnji dve leti obrtniki plačujejo 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov stanovanjski skupnosti in sedaj bi radi zvedeli, koliko seje nabralo tega denarja, koliko lahko ti delavci dobijo stanovanjskih posojil. To bi bila tudi dobra osnova za povezovanje v sindikat," pravi Bajuk. Združenje si vseskozi prizadeva za pospeševanje tiste drobne obrti, ki jo v občini primanjkuje. „Mi na to lahko v glavnem opozarjamo, saj sami denarja, da bi kaj konkretnega naredili, nimamo; smo p;i tudi že iskali po Metliki prostore za take obrtnike. Pomanjkanje teh prostorov pa tudi parcel za gradnjo hiš z obrtnimi delavnicami je eden glavnih vzrokov za pomanjkanje določenih obrtnikov," trdi Bajuk. A B lo za naložbe okoli 310 milijonov dinaijev ali slabih 24 odst. vrednosti družbenega proizvoda. Metliška tekstilna industrija, se pravi Beti, Komet in tozd Novoteksa, mačrtuje za okoli 170 milijonov dinarjev investicij; od tega naj bi šlo 140 milijonov dinarjev za posodobitev strojev v Beti, Kometov delež za novo tovarno elastičnih pletenin znaša 27 milijonov dinarjev, 3 milijone dinarjev pa bodo v Novoteksu namenili za zamenjavo strojne opreme. Kot rečeno, je ena glavnih nalog metliške industrije v letošnjem letu usmeritev v izvoz, in to na konvertibilno območje. PIONIRJEVO KAMNOSEŠTVO V GRADCU Metliški Pionirjev tozd naj bi v Gradcu imel svoj kamnoseški obrat, kajti kamnoseška dejavnost naj bi po predvidevanjih prinesla lep dohodek. V letošnjem letu naj bi za prvo etapo gradnje objekta v Gradcu namenili 15 milijonov dinaijev. OBNOVA OBČINSKE ZGRADBE NOVO NOVOLESOVO SKLADIŠČE Ker Novolesova temeljna organizacija Tovarna kopalniške opreme lani ni začela graditi novih skladiščnih prostorov, so to investicijo prenesli v letošnje leto. Predračunska vrednost naložbe znaša okoli 30 milijonov dinarjev. Ko bo novo skladišče zgrajeno, bo na voljo več prostora v sedanji proizvodni dvorani, kjer bodo lahko bolje organizirali delo in tako tudi izboljšali produktivnost. Na današnji seji metliškega izvršnega sveta bodo razpravljali o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letošnjem letu. Beseda bo tekla še o nameravanih zidarskih in pleskarskih delih na občinski zgradbi ter o dolgoročni preskrbi potrošnikov z energijo. PRIPRAVE NA SKUPNO SEJO SZDL IN SINDIKATA O DELU KOMUNISTOV V MERCATORJU Komunisti osnovne organizacije Mercator so na nedavni seji za novega sekretarja izvolili Verico Štulac. Na seji so kritično ocenili svoje delo in sklenili tudi, da sc bodo v bodoče pogosteje sestajali in da bodo izboljšali delovno disciplino. Na ponedeljkovi seji predsedstva OK SZDL v Metliki je teseda tekla o sklicu seje SZDL in sindikata, ki bo 19. januarja. Na njej bodo obravnavali volilne dokumente, poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, na dnevnem redu pa bo še razprava o evidentiranih kandidatih za vodilne funkcije v občini in delegatih za družbenopolitični zbor. Na seji predsedstva so govorili tudi o financiranju Dolenjskega lista. OTROCI ZA OTROKE — Suhorski šolarji so za prihod dedka Mraza, ki je obdaril 77 predšolskih otrok iz krajevnih skupnosti Suhor in Jugoije, pripravili lep program. Nasploh je šola na Suhoiju močna kulturna ..trdnjava", saj ni večje prireditve, na kateri ne sodelujejo učenci te šole. SPREHOD PO METLIKI RADOS Z RADOVIČE JE ODPRL GOSTILNO Zlata kapljica na Radoviči in upa, da mu gostov ne bo manjkalo. Prostori so lepo urejeni, točilna miza dobro založena in nemalo ljudi si je v novi gostilni že gasilo žejo. Metličani, znani po radovednosti, so se trumoma vozili na Radovico, da bi na lastne oči videli to vaško pridobitev. gubljajo zaradi skrbi še tiste redke lase, ki krasijo njihove glave. O tej zadevščini je bilo že veliko pogovorov, a kaj, ko jih ni mogoče zmleti in predelati v kruh. METLIŠKI TRGOVCI SE PRITOŽUJEJO, da domačini neradi kupujejo doma, marveč se veliko raje vozijo v Ljubljano, Črnomelj, Karlo-vac, Zagreb ali še kam drugam ,,Poznam visokega občinskega funkcionarja, ki si ni kupil v Metliki niti nogavic," mi je zaupal eden od trgovcev. Kaj hočemo: tuja žena je zmeraj slajša. PRI MERCATORJU si žele večjega sodelovanja s sveti potrošnikov. Poštcncje zapisano: radi bi videli, da se potrošniški sveti zganejo, da pri-čno delati, ne pa da posamezniki od časa do časa tožarijo metliške trgovce po občini z mislijo, da bo od tamkaj kdo požugal trgovcem s palcem, rekoč: ,,Vi, vi. lumjtki. Zakaj ni tega pa tega pa tega TRGOVINE, KI PRODAJAJO KRUH, so v največji zadregi okrog praznikov, kajti nikoli ne morejo dobiti toliko kruha, kot bi ga želeli. Kupcev ne zanimajo problemi, ampak hočejo kupiti in jesti. Preprosto kot pasulj, trgovci pa iz- METLIŠKI TRGOVCI SO RESNO začeli varčevati, s svojim zgledom bi radi vzgajali tudi velikokrat razvajene kupce. „Ženska kupi jajce za sedem dinarjev, pa bi rada, da ji ga zavijemo v papir, ki stane dinar. To ne gre, saj bi s papirjem izgubili več, kot bi dobila trgovina od prodanega jajca!” pravi trgovec, ki raje vidi, da sveti ena žarnica manj kot dve preveč Poleg Beti in Kometa naj bi se uspešneje vključili v izvoz tudi „netekstilci“, kot so Novolesova tovarna kopalniške opreme, Pionirjeva Gradbena operativa in kmetijska zadruga. Konkurenčno sposobnost na tujih trgih pa je moč izboljšati zlasti z bolj produktivnim delom, z zmanjšanjem stroškov in tesnejšim dohodkovnim povezovanjem s sorodnimi organizacijami. A. B. metliški tednik Združevati razdrobljeni denar Tako bo možno pametneje investirati — Izvoznikom tudi občinske spodbude Izvoz na konvertibilno območje bo letos v kočevski občini porasel za 9,9 odst., družbeni proizvod za 1 odst., zaposlovanje za 0,5 odst., stvarni osebni dohodki pa bodo ostali na lanski ravni (medtem ko bodo sicer porasli za 20 odst., se pravi za toliko, kot se bodo zvišale tudi cene). Tako predvidevajo izhodišča o razvoju občine za letos. a Za dosego teh ciljev bo treba varčneje gospodariti na vseh področjih ter zaostriti odgovornost. Porast dohodka načrtujejo za največ v Gozdnem gospodarstvu (34 odst.), Melaminu, Tekstilani in Avtu (po 27 odst.), Zidarju (21 odst.) in Tri-konu (20 odst.). To so. tudi tiste nosilke razvoja občine, ki bodo predvidoma dosegle nadpovprečno rast dohodka (ta bo porasel v občini za 18,6 odst.). Med tistimi, ki' bodo dosegli Končno kuhinja Doslej so bili učenci brez redne tople malice V novem srednješolskem centru v Kočevju je pouk že od februarja 1980, šele novembra lani pa jim je uspelo urediti tudi svojo kuhinjo (ki dela pri centru poklicnih šol) in tako učencem zagotoviti malico v Soli. medtem ko so jo prej prinašali od doma ali jo med odmorom kupovali v mestu. Nova šolska kuhinja kuha malico za 270 učencev centra poklicnih šol >n gimnazije ter za 40 zaposlenih (za vse pri CPŠ in nekatere pri gimnaziji). Za učence velja malica 350 din na mesec. Obroki so taki, kot določajo normativi za prehrano v srednjih šolah. Vodstvo pa se trudi, da vsaj dvakrat na teden zagotovi za malico enolončnico oz. topli obrok s kuhano hrano ali pečenim mesom. Preostali obroki v tednu so sestavljeni iz toplega napitka (kakao, mleko, čaj) in sendviča, prav sendviče s suho salamo pa imajo učenci zelo radi. Za zaposlene velja malica 650 din na mesec. Ti dobivajo vsak dan topli obrok. podpovprečno rast, je tudi Itas. Preden je izhodišča sprejela občinska skupščina, so bila v široki javni obravnavi, v kateri so delovni ljudje in občani pa tudi vodstveni organi političnih organizacij poudaijali, da je načrtovane cilje treba za vsako ceno doseči. Če ne bo dosežen predvideni družbeni proizvod, potem tudi ne bo možno zaposliti načrtovanih 200 ljudi, pa tudi ne doseč} rasti sredstev za skupno porabo (načrtovan porast za 18,6 odst.) in splošno porabo (15,6 odst.). Proizvodne zmogljivosti bo potrebno bolje izkoriščati. Tudi denar za nove proizvodne investicije naj bi OZD združevale za financiranje prednostnih naložb. O tem se je treba dogovoriti že zdaj, preden bodo sredstva razporejena. Podobno bo treba združevati sredstva SIS za investiranje na negospodarskem področju. Vprašanje je namreč, če bo ob tako nizki predvideni rasti družbenega proizvoda zbranega dovolj de-naija za vse načrtovane investicije, med katerimi so največje tretja faza zdravstvenega doma v Kočevju, dom za starejše občane in še en vrtec. Potrebno bo določiti prednostni vrstni red teh gradenj in jih po tem vrstnem redu, ob upoštevanju zbranega denarja (tudi samoprispevka), uresničevati. J. PRIMC »Dolenjski listo v vsako družino Na listo ni bilo pripomb Ugotovili svoje pomanjkljivosti pri evidentiranju za najodgovornejše dolžnosti v občini, republiki in zvezi Na evidentirane možne kandidate za nosilce najodgovornejših dolžnosti v SR Sloveniji na skupni seji predsedstev občinske konference SZDL Kočevje in občinskega sveta zveze sindikatov, ki je bila minuli petek, ni bilo posebnih pripomb in so jih soglasno osvojili. Kljub-'temu pa je bilo v razpravi ugotovljeno, da so delegati običajno premalo povezani s svojo volilno bazo. Menili so tudi, da je na listi evidentiranih za dolžnosti v republiki premalo možnih kandidatov iz Zahodne Dolenjske, takoj pa so samokritično ugotovili, da so temu krivi predvsem sami, se pravi v občini, ker pač niso nikogar eviden- VROČA KAVA IN VROČA KRI - Tak naval je bil za praznike predvsem zaradi kave v kočevski Nami. Marsikdo je hotel preko trste ali dobiti več kot „predpisanih“ 20 dkg, zaradi česar je Prihajalo tudi do „vroče krvi“. (Foto: Franc Benčina) DROBNE IZ KOČEVJA POKALO KOT NA FRONTI -■ Za novoletne praznike, posebno še na Silvestrovo, je po Kočevju spet Pokalo kot na fronti. Najhuje je bilo opolnoči, ko se niso slišale samo Posamezne bolj ali manj močne eksplozije, ampak celo rafali, po zraku pa so leteli razni raketni izstrelki, in to precej položno, da so ogrožali posamezne stanovanjske hiše, letali pa so tudi proti nekate- občan vprašuje medved odgovarja - Slišal sem, da vaš sindikat zato tako dobro dela, ker vodile dobro in izvirno kadrovsko politiko? — Ko so odpovedale že vse dosedaj znane volilne metode, «no se končno odločili za res ttvimo in smo za odgovorne dolžnosti — žrebali. rim podjetjem. Pod okriljem takega streljanja in pokanja bi sc lahko zgodilo marsikaj nevšečnega, celo zločinskega. VELIKO RAC - V rudniško jezero, ki je v zadnjem letu spet narastlo za kake tri metre, so pred leti lovci naselili nekaj deset rac. Število rac, ki so bile bolj domače kot divje, sc je nato hitro manjšalo, da jih je ostalo le še manj kot dvajset. To zimo pa po jezeru plava kar okoli 400 do 500 rac. Malo verjetno je, da so se race same tako razmnožile. Kaže, kot da so priletele od nekod sem prezimovat. ZLATIH RIBIC NI VEČ? -Kaže, da v manjši mlaki med Elektroni in Trdnjavo ni več zlatih ribic in drugih rib (linjev, rdečeperk in klenov), ki so tu živele že mnoga leta. Prebivalci tega območja pravijo, da jih je pomorila gnojnica, ki je po nesreči iztekla nekemu traktoristu iz cisterne. PRIZIDEK NAME DOKONČAN - Končno je po precejšnjih zaplc-tljajih prizidek NAME le dokončan m odprt. Sedanji prodajni oddelki, ki so sc zaradi prostorske stiske že kar „dušili“. so sc zdaj razmaknili, pridobili pa so tudi precej skladiščnih prostorov. KOČEVSKE novice tirali, oziroma so le na predsedstvu SZDL enega. V osnovnih organizacijah sindikata in krajevnih konferencah SZDL do oktobra niso (kljub vsem predvolilnim posvetom) evidentirali niti enega možnega kandidata za najodgovornejše dolžnosti v občini, kaj šele v republiki in zvezi. Predvsem borci pa so v razpravi poudarili, da se zaradi premajhne zainteresiranosti in družbene kontrole dogajajo nepravilnosti, ki mečejo slabo luč na naš sistem. Pri tem so omenili kulturno skupnost in izgubljene milijarde s snemanjem filma Dražgoška bitka, telesno-kul turno skupnost in razmetavanja z denarjem v nogometnih organizacijah, nekatere čudne posle pri raziskovalni skupnosti itd. Živahno je bilo spet pod'točko razno, ko so zavrnili predlogo višini dnevnic (cela 500, pol 275, mini 190 din), kilometrine (6 din), nočnine (420 din) in regresa za prehrano (kot bo predvideval družbeni dogovor). Menili so, daje treba višino teh nadomestil uskladiti na ravni občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, da ne bi imele politične organizacije drugačnih nadomestil, kot bi veljala za občinsko upravo. To se je namreč doslej dogajalo. J . P. Iz Mozlja NOV UREDNIK - Dosedanji urednik ..Viharjev”, glasila krajanov Mozlja in sosednjih vasi, Vinko Dra-mac se je pismeno odpovedal tej dolžnosti. Kulturno-športno društvo „Ciril Dekval” se mu je zahvalilo za napore in prizadevanja pri urejanju glasila. Za novega glavnega in odgovornega urednika so izvolili Iveta Staniča. . STRELCI TEKMOVALI - Pavle Žagar je s 140 krogi zmagal na strelskem tekmovanju z zračno puško, ki ga je organiziralo KŠD Ciril Dekval, Mozelj. Drugi je bil Franc Salomon, tretji pa Jože Žagar. LIGA ZAKONCEV - Trim ligo zakonskih parov v kegljanju organizira tokrat že četrto leto zapored KŠD Ciril Dekval. V sedanji, ki se je začela decembra in bo trajala do konca februarja, tekmuje 13 parov. Po drugem kolu kaže, da bodo imeli lanski najboljši pari (Pretnar, Hajdinjak in Kurtelj) kar precej enakovrednih tekmecev. PREMALO NAVDUŠENJA - Za prostovoljno delo na športnem igrišču v Mozlju je tako med odraslimi kot med mladino malo zanimanja. Na zadnjo akcijo so kljub veliki propagandi prišli le štirje starejši in dva mladinca. Ko bo igrišče dograjeno, pa ga bodo uporabljali otroci vseh staršev, se pravi, da je to delo zase in za svoje otroke. NEKAJ NOVOLETNIH ŽELJA MOZELJČANOV: da bi dobili lokalni avtobus; da bi odstranili smrdljivo smetišče pod Mozljem; dbi presekali ..ovinek smrti"; da bi imeli primeren kulturni dom; da kulturne dvorane ne bi posojali vsakomur in celo za zasebno popivanje; da bi dobil Mozelj razsvetljavo ob cesti; da bi pozimi organizirali tečaje pletenja, kvačkanja ali drugih ročnih del; da v peskokopu ne bi več minirali tako močno, da hiše kar skačejo; da nam poleti ne bi bilo treba nositi vode iz oddaljenih vodnjakov. Evidentirani za najodgovornejše Občinska konferenca ZK Ribnica je na seji minuli četrtek evidentirala možne kandidate za najodgovornejše dolžnosti v občini. Za predsednika skupščine so evidentirali Stanka Rusa. Za predsednika zbora združenega dela OS je evidentiran Jože Bartolj, za predsednika zbora KS so kar trije”evidentirani (Mirko Pirc, Lojze Ruparčič in Stanko Lovšin), za predsednika družbe-no-političnega zbora Srečko Arko. Za predsednika občinskega izvršnega sveta so evidentirani Franc Lapajne, Vinko Drobnič, France Šilc in Peter Levstek. Ostali evidentirani v SIS; Vzgoja in izobraževanje; preds. skupščine Danilo Divjak, preds. zbora izvaj. Cvetka Vesel, preds. zbora upor. Milojka Leban. Kultura: preds. sk. Franc Gri-vec in Zinka Benulič, preds. zb. izv. Francka Kromar in Alenka Mervar, preds. zb. upor. Jože Debeljak. Raziskovanje: preds. sk. Janez Lesar, podpreds. sk. Marjan Hočevar, Srečko Vesel. Zdravstvo: preds. sk. Alojzija Zakrajšek, preds. zb. izv. Vlado Poljanec, preds. zb. upor. Mirko Goršič. Socialno skrbstvo: preds. sk. Nada Blatnik, zb. izv. Majda Vrh, zb. up. Andrej Petek. Socialno varstvo: preds. sk. Marica Golja, zb. izv. Darinka Jankovič, zb. up. Anica Marolt. Telesna kultura: preds. sk. Jože Starc, zb. izv. Milan Bavdek, zb. up. Tone Joras. Otroško varstvo: preds. sk. Bernarda Pirc, zb. izv. Anica • Modic in Marija Gašperič, zb. up. Majda Radivojevič. Zaposlovanje: preds. sk. Ivan Francelj, podpreds. sk. Tanja Debeljak. Stanovanjsko gospodarstvo: preds. sk. Jože Oven, zb, izv. Jože Šilc, zb. up. Dušan Bajde in Marija Pajk. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: preds. sk. Janez Bolha, podpr. sk. Marta Urh. Družbeno politične organizacije: OK ZKS: preds. Franc Ilc, sekretar Janez Bambič. Občinski svet Zveze sindikatov: preds. Vinko Mate, sekretar Franc Železnik, tehnični sekretar oz. strokovni sodelavec Karel Oražem. Občinski odbor ZZB NOV: preds. Vinko Kersnič in Franc Zbašnik, sekretar Nada Blatnik. Poročali smo že, kdo je bil izvoljen na najodgovornejše dolžnosti v občinskem vodstvu ŽSM. Te dni so izvolili tudi že novo občinsko vodstvo SZDL, in sicer za predsednika OK SZDL ponovno Alojza Marolta, za sekretarja pa ponovno Ivana Petriča. Ker bo Ivan Petrič že v nekaj mesecih izpolnil pogoje za upokojitev, so na seji občinske konference ZK evidentirali kot njegovega „naslednika“ Staneta Kromarja. J. P. Brez pomanjkljivosti ni šlo (Samo)kritične ugotovitve pred bližnjimi volitvami Razlastitev zemljišča Kaže, da cesta za Sinovico bo - Vsi za, ena proti Vas Sinovica pri Sodražici je pozimi nedostopna. Zaradi ostrih ovinkov in strmih vzponov je namreč pluženje ceste onemogočeno. Zato so krajani Sinovicc in krajevna skupnost Sodražica že pred več leti sklenili, da bodo del ceste spremenili, oz. ga sprejeli po novi trasi tako, da bo cesta prevozna tudi pozimi. Z novo traso, ki je bila vnesena v ustrezne srednjeročne planske dokumente KS Sodražica in občine Ribnica obdobje 1981-1985, so se strinjali strokovnjak in vsi prizadeti lastniki parcel, po katerih bi šla nova cesta. Nasprotovala je le ena lastnica parcele, ki bi izgubila 110 kv. m njive oz. košenice. Ustrezni organi KS so zadevo temeljito raziskali in pretehtali ter ocenili, da je nova trasa upravičena in koristna za vas Sinovico. Krajevna skupnost ni dosegla soglasja z lastnico parcele, zato je predlagala občinski skupščini Ribnica, naj sprejme odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo ceste do naselja Sinovica. Na zadnji seji je občinska skupščina tp odločbo sprejela in tako ugotovila, da je dopustna razlastitev te zemlje v korist družbeno lastnine. Zoper odločbo m dopustna pritožba, dovoljeno pa je sprožiti pravni spor pri Vrhovnem sodišču SRS. Evidentiranje možnih kandidatov za bližnje volitve se tudi v ribniški občini ni začelo takoj po volitvah v letu 1978. To so samokritično ugotovili na zadnji seji občinske konference ZK, na kateri so evidentirali možne kandidate za najodgovornejše dolžnosti v občini (evidentirane objavljamo v posebnem sestavku). Izkušnje iz evidentiranja in pred-kandidiranja kažejo tudi določeno slabo delo družbenopolitičnih organizacij. Veliko članov ne ve, kako potekajo predvolilni in volilni postopki. Celo veliko evidentiranih, se pravi tistih, ki jim ljudje najbolj zaupajo in ki so torej najbolj razgledani, nima dovolj politične kulture oziroma znanja, kar se kaže tudi v tem, da so odklonili, da bi bili evidentirani in kandidirani za določene dolžnosti, češ saj nas ni nihče vprašal, če pristanemo na evidentiranje, zato odklanjamo da bi bili evidentirani. Za evidentiranje namreč pristanek posameznika ni potreben, saj niti ni rečeno, da bo kandidiran in izvoljen. Ce je kdo evidentiran, je to le znak, da mu ljudje zaupajo. V kritični in samokritični razpravi je bilo ugotovljenih še več pomanjkljivosti v postopkih evidentiranja in volitev v nekaterih, tudi najodgovornejših okoljih. J. PRIMC ŠE PET MOŽNIH Kot svoje možne kandidate za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine Ribnica so na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica evidentirali Janka Debeljaka, Franca Češarka, Slavka Henigmana, Majdo Stanojevič in Nado Holakovič. V prvi coni ugodno za kmeta Stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki ne bodo služili kmetijstvu, v prvi kmetijski coni ne bo možno graditi Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela občinske skupščine Ribnica sta na zadnji seji sprejela dogovor o prostorskem vidiku družbenega plana občine Ribnica'za razdobje 1981-1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smCri prostor- Veselo in brez snega Veliko prireditev za otroke — Večina gostiln zaprta Kot je v Ribniški dolini že običaj, se pravi veselo, zabavno in, lahko rečemo, nepozabno, so pričakali tudi zadnje novo leto. Letošnja značilnost pa je, da ni bilo snega in da je bilo povsod poskrbljeno za bogat kulturni ali zabavni program. Najlepše so se imeli otroci, cicibani, pionirji in šolarji, ki so jim v domu JLA vrteli mladinske filme ter prikazali igrico Princeska in pastirček. V domu TVD Partizan pa so jim uprizorili lutkovno predstavo. Po Ribnici je šel tudi sprevod dedka Mraza, nato pa je bila v dvorani športnega centra osrednja prireditev za najmlajše. Veliko reklame je bilo tudi za gostovanje Srebrnih kril iz Zagreba in Tomaža Domicelja iz Ljubljane, ki je bilo tudi v dvorani športnega centra v Ribnici. Gledalci oz. poslušalci pa so bili nekoliko razočarani. Koncert je namreč trajal le slabo uro, zanj pa je moral vsak poslušalec plačati kar 200 din. Odrasli so novo leto pričakali doma in po lokalih. V domu JLA so igrali Opatijski šouvenirji. V dveh večerih se je tu na plesu zvrstilo preko 1000 ljudi. V hotelu Jelka v Ribnici so igrali domači Ribniški fantje. Zanimivo pa je, da je bila večina zasebnih gostišč za Silvestrovo zaprta. M. GLAVONJlC skega vidika družbenega razvoja do leta 2.000. Na osnutek tega dokumenta, ki je bil dan v javno razpravo že oktobra, je bilo podaiVi nekaj pripomb. Pripomba KS Sv. Gregor se je nanašala na to, da njihovo zemljišče ne sodi v prvo cono. Kaže, da so se prebivalci te KS bali, da bi uvrstitev njihovih zemljišč v prvo cono imela za posledico večje davke in da na teh zemljiščih ne bi smeli graditi. Razen tega so opozarjali, da je treba gotovo v prvi coni pridelati na hektar več kot v ostalih, to pa pri njih ne bo možno, ker so tu zemljišča nad 600 m visoko, mnoga pa imajo nagibe nad 25 stopinj. Odgovor na te pripombe je bil, da je krajevna skupnost Sv. Gregor v svojih načrtih sama določila, da bo na svojem območju razvijala kmetijstvo tržnega tipa. Tako opredelitev je v svojih planskih dokumentih sprejela tudi občina Ribnica. Uvfsti-tev teh zemljišč v prvo cono pomeni le večjo zaščito zemljišč in pomaga k večjemu in uspešnejšemu razvoju kmetijstva v tej KS. Razvrstitev v prvo cono ne pomeni, da bodo davki večji. Tudi gradnje za potreoe kmetij oz. kmetijstva (se pravi hiš, hlevov in drugih gospodarskih poslopij) bodo dovoljene. Res pa je, da tu ne bodo mogli graditi hiš, vikendov in podobnega nekmetje. To velja za zemljišča, ki so v prvi in drugi coni. VOLILNA KOMISIJA IMENOVANA V volilno komisijo občine Ribnica so bili na zadnji seji občinske skupščine imenovani: Ivan Žužek (za predsednika), Janez Gorše (za njegovega namestnika), Angelca Rus (za tajnico), Dušan Lavrič (za njenega namestnika), Vinko Bojc, Stanko Rus in Guštin Vatovec (za člane) ter Anton Sobar, Miran Lavrič in Jože Mihelič (za njihove namestnike). RIBNIŠKI ZOBOTREBCI POTOČANI ZADOVOLJNI - Z nedavnim prikazovanjem televizijske nadaljevanke ,,Manj strašna noč ,ki je govorila o tragediji v partizanski bolnišnici Ogenjca v Loškem potoku, so bili Potočani v glavnem zadovoljni, oz. celo zelo zadovoljni. Nekatere je motilo le to, da so tudi igralci, ki so igrali Potočane, govorili pravilno knjižno slovenščino in ne potoškega narečja. OPREMA KASNI - Sanolabor iz Ljubljane ni pravočasno dobavil, oz. montiral vse opreme v novem zdravstvenem domu v Ribnici. Zato ta dom, kljub temu da je bil za dan republike odprt, ni začel obratovati z novim letom, kot je bilo predvideno. Na zadnji seji občinske skupščine - na njej so razrešili gradbeni odbor, ki ga je vodil France Grivec, in predali dom v upravljanje todzu zdravstvenega doma Ribnica - so menili, da ne bi smelo biti posebnih ovir, da novi zdravstveni dom ne bi začel že v kratkem tudi obratovati. POHVALA LONČARJEM Pedagoška svetovalka Marija Jemec je pred kratkim pohvalila vodstvi osnovnih šol Ribnica in Dolenja vas ter krajevno skupnost Dolenja vas, ker jim je v Dolenji vasi, središču Lončarije, uspelo v zelo kratkem času urediti vse potrebno za prehod te šole na celodnevni pouk. V Dolenji vasi so uredili celodnevno šolo v samo štirih mesecih, kar je ne le občinski, ampak celo slovenski rekord. — Ker manjka dolaijev, sem moral po mrežico za brivski aparat v Italijo. - Kaže, da manjka tudi rubljev, saj že dobrega pol leta ne morem dobiti izpušne cevi za moskviča in bom moral na pot v Rusijo. REŠETO DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING DOLENJSKI LIST dC V 'J rmžmrnm. tedensK6le _______________ Četrtek, 14. januarja - Srečko Petek, 15. januarja - Pavel Sobota, 16. januarja - Marcel Nedelja, 17. januarja - Anton Ponedeljek, 18. januarja - Suzana Torek, 19. januarja - Marjj Sreda, 20. januarja - Boštjan Četrtek, 21 .januarja - Neža LUNINE MENE 17. januarja ob 0.58 - zadnji krajec m BREŽICE: 15. in 16. 1. ameriški barvni film Tom Horn. 17. in 18. 1. ameriški barvni film Dekle iz ple- IflBi SLUŽBO DOBI MIZARJA za montažna dela sprejmem. Samsko stanovanje zagotovljeno. Stane Plot, Jurčkova pot 131 c, 61000 Ljubljana. KV ELEKTROINSTALATERJA z vozniškim izpitom B kategorije, (zaželeno znanje popravila gospodinjskih aparatov in odslužen vojaški rok) takoj zaposlim. Elek-troinstalacije in popravila gospodinjskih aparatov Ivan Petrič, CBE 46, Metlika, telefon 58-467. STANOVANJA SOBO ODDAM dekletu. Rimska 13, Trebnje. KRŠKO: sobe oddam fantom ali dekletom. Katič, Kajuhova 17, Krško. ŽENSKI, najraje študentki, oddam centralno ogrevano sobo v Novem mestu. Kristanova 24, stanovanje 22, Novo mesto. »iiRNIMA IN UREJENIMA osebama oddam enosobno stanovanje za pomoč pri delu. Ponudbe pod: „DOGOVOR”. OPREMLJENO SOBO v Novem mestu išče samski mlajši inženir. Zaželjeno je, da je v bližini IMV. Naslov v upravi lista (73/82). PROSTOR - delavnico (5 x 10 m) v Novem mestu, primerno za tiho obrt, iščem. Telefon 21-590. | Kmetijski stroji jj KOMBAJN za žetev prodam ali zamenjam za novejši traktor. Naslov v upravi lista (69/82) ali telefon (068) 21-318. SAMONAKLADALNO PRIKOLI-ČO Senator 22 prodam. Franc Perše, Zbure 30, Šmarješke Toplice. FREZO PASQUALI, 14 KM, s priključki, prodam. Mačkovec 6, Novo mesto. TRAKTOR VLADIMIREC, 31 KM, s kosilnico, prodam Grubar, Volčkova vas 2, 68310 Šentjernej. UGODNO PRODAM samonakladal-ko za seno in traktorsko koso. Zalokar, Vinica, Šmarješke Topli- Motorna vozila PZ, letnik 1974, generalno obnovljen, kot nov, ugodno prodam. Lahko tudi na kredit. Telefon 85-768. TAM 2000, vozen z B kategorijo, prodam. Bevc, Dolenjske Toplice 75. PRINZA 1000 C, letnik 1972, dobro ohranjenega, 8000 km po generalni, in kasetni avtoraido ugodno prodam. Ilovar, Šmarjeta 46. ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do maja 1982, prodam. Ludvik Iglič, Vel. Strmica 14, Trebelno. ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Franc Pflcge, Cerklje ob Krki 44, telefon 69-101, do 14. ure. ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Mirko Slak, Mali vrh 6, Mirna peč (popoldne). mena Asanti. 19. in 20. 1. nemško-italijansko-francoski film Prekletstvo črnega rubina. ČRNOMELJ: 14. in 15. 1. ameriški film Nespretni detektiv. 16. in 17.1. avstralski film ABC od ljubezni do seksa. 17. in 21. 1. hong-konški film Tigrov bes. 18. in 19.1. film Sivi orel. 19. 1. ameriški film Robin HOOD. KOSTANJEVICA: 16. 1. francoski film Učitelj plavanja. 17. 1. ameriški film Mačka iz vsemirja. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 15. do 17. 1. ameriški barvni film Ameriški gigolo. 18. in 19. 1. francoski barvni film Gadje maturirajo. 20. in 21. 1. angleški barvni film Človek slon. SEVNICA: 15. 1. francoski film Kje si, sreča? 16. in 17. 1. angleški film Dingli - največji pes na svetu. 20. in 21. 1. ameriški film Rokerji z Jamajke. OBRTNIKI! Smučarsko srečanje obrtnikov je zaradi pomanjkanja snega preloženo na 20. 2. 1982. OZ NOVO MESTO, OZ HRAST. IMV KOMBI Diesel kasonar, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 85-378. NSU 1200 C z generalno obnovljenim motorjem poceni prodam. Naslov v upravi lista (72/82). ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Miran Dular, Pod Trško goro 69, Novo mesto, telefon (068) 24-508. FIAT 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Telefon 24—252 (popoldne). ZASTAVO 101, letnik 1975, poceni prodam. Jeke, Hrvaški brod 19, Šentjernej. ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1977 (reg. štev. NM 343-20), prodam. Ogled v gasilskem domu. Informacije po telefonu 22-711, interna 296, od 6. do 14. ure. VW prodam. Naslov v upravi lista (76/82) ali po tel. 23-496. RENAULT 4, letnik 1977, prodam po ugodni ceni. Jože Križan, Podzemelj 7, tel. (068) 56-675. ZASTAVO 101 L, staro štiri leta, odlično ohranjeno, garažirano, prodam. Informacije po 16. uri na telefon 25-448. MOTOR 15 SLC, dobro ohranjen, prodam. Vozilo dostavim na dom. Brena Prešeren, Šmarjeta 50, Šmarješke Toplice. R 6 in prikolico za osebni avto prodam. Rajko Poznič, Brezje 10, Senovo. ZASTAVO 750 LC, leto izdelave maj 1980, prodam. Franc Zupan, Dol. Prekopa 2, Kostanjevica. ZASTAVO 101, staro dve leti, dobro ohranjeno, zamenjam.za zazidljivo parcelo ali staro hišo v okolici Novega mesta (do 10 km). Ponudbe na telefon 24-695. R 6 TL prodam. Telefon (068) 24-680. ZASTAVO 1300 po delih zelo poceni prodam. Telefon 84-326. TAM 5000 v voznem stanju prodam. Anton Bartolj, Šentrupert 25. GS CLUB, letnik 1976, in TAM 5000 kasonar prodam. Mirko Košak, Šentjernej 120. ZASTAVO 1300, letnik 1973, registrirano, prodam za 50.000,00 din. Švajger, Pleterje 30, Krško. ZASTAVO 125 PZ, letnik 1975, in ZASTAVO 750, letnik 1973 poceni prodam. Informacije vsak dopoldan po telefonu 58-323. PRODAM dva FORDA TAUNUSA po delih ali skupaj, leto proizvodnje je 1969/70. Durakovič, Dol. Karteljevo 18, Mirna peč. ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-611 (dopoldne) ali 24-487 (popoldne). ZASTAVO 750, letnik 1973, v odličnem stanju, registrirano do septembra 1982, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. SIMCO 1000 GLS, z generalnim popravilom motorja, po delih in Šimco 1301 GL, skupaj ali po delih, prodam. Oglasite se pri Zvonku Arhu, Selce 6, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM LESENO GARAŽO (7 x 5 j v Mačkovcu (z manjšo preureditvijo primerna tudi za vikend) in 11 vreč mineralfas za fasado prodam. Jože Žagar, Žihovo selo 9, Otočec. PRODAM novo motorno žago Stihi, nemško, 040. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (71/82). PRODAM dobro ohranjen črno-beli televizor, štedilnik Gorenje (levi), peč na olje, kompresor z električnim motorjem za malo obrt. Telefon 44-423. PRODAM diatonično harmoniko Melodija Mengeš (duri C, F, B), otroško posteljico z jogijem, žensko poročno obleko številka 40. Drejčctova pot 28, Novo mesto. Ogled v popoldanskem času. KONJA, starega 7 let (500 kg), s komatom prodam. Anton Drenik, Cikava. 1, Novo mesto, telefon 25-314. BARVNI TELEVIZOR z velikim ekranom, nov, prodam za 40.000 din. Ponudbe pod „EI COLOR" pošljite na upravo lista! PEČ ZA KOPALNICO prodam. Božič, Dol. Straža 86. FOTOAPARAT CONTAX - RTS z winderjem in objektivom 1,4/50, 2,8/28 in 2,8/135 in MAMIYO RB-67 profesional s kaseto 120-220 in objektivom Secor 90 mm prodam. Ponudbe pod „GO-TOVINA". PRODAM peč na olje (7000 kalorij) - možnost kuhanja in prtljažnik za škodo. Ljubljanska cesta 4, Novo mesto. PRODAM mlado frizijko s teletom. Vinko Jordan, Gmajna 11, Raka. KOZOLEC na štiri okna po ugodni cen- prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. KASETNI TRANSISTOR Grunding prodam. Šmihel 44, Novo mesto. DVA JUNCA, stara 18 mesecev, prodam. Kren. Gor. Straža 15. DALMATINSKEGA OSLIČKA, starega dve leti, prodam. Jože Kastelic, Poljane 6 pri Mirni peči. ELEMENTE - rabljene, kuhinjske, poceni prodam. Tel. 85-107. POGRAD (postelji v nadstropje), lepo oblikovan, izdelek Mebla, dolžine 190 cm, prodam. Informacije na tel. 21-790 po 17. uri. PRODAM late za kozolec ali punte. Naslov v upravi lista (75/82). ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) prodam. Vuica, Gor. Straža 163 (novi blok). SOLO GRAMOFON, 32 velikih in 19 malih narodnozabavnih plošč, prodam. Franc Kostanjšek, Bučerca 8, 68270 Krško. KUPIM KOLESNE OBROČE za 126 P, lahko z gumami, kupim. Telefon 21-830, od 18. ure dalje. GRADBENO PARCELO, po mož nosti z dokumentacijo, ali začeto gradnjo v Novem mestu, kupim. Telefon 25-674. ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Šentjerneja ali Orehovice kupim. Naslov v upravi lista (74/82). R 18, novejši, malo vožen, kupi zdomec. Pokličite zvečer na telefon (038) 30-626, Kosič. ZA 126 P kupim dobro ohranjen motor. Alojz Junc, Gorenja vas 17, Šmarjeta. TRAKTOR STEYER 28 (do 30 KM) ali IMT 35 KM kupim. Dare Zavodnik, Mihov štradon 16 c, 61000 Ljubljana. KAVČ, raztegljiv v ležišče (brez foteljev), kupim. Telefon 21-590. GARSONJERO v Novem mestu kupim. Telefon 21-590. VIKEND in 7 a vinograda na žici v Tolstem vrhu prodam. Dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (70/82). PRODAM 90 arov deset let starega vinograda na terasah, opremljenega z betonskimi stebri in žico. Tel. 71-774 od 18. do 20. ure. PARCELO ob asfaltni cesti v Kotu pri Semiču, primerno za gradnjo vikenda ali stanovanjske hiše, prodam. Informacije dobite pri Papič, Griblje 31, 68332 Gradac. VINOGRAD (24 arov) v bližini Krškega, opuščen, ugodno prodam. Informacije po telefonu (068)79-183. VINOGRAD (8 arov) prodam. Božič. Dol. Straža 86. VINOGRAD (10 arov), na žici, prodam. Dostop s kamionom, sončna lega, elektrika na parceli. Anton Avguštin, Podturen 43, 68350 Dolenjske Toplice. VINOGRAD s sadovnjakom (12 a), 4 km iz Novega mesta, odlična lega in razgled, prodam. Emil Bajec, Smolenja vas 71, Novo mesto telefon 24-555. PARCELO (40 arov) — kostanjev gozd v Žalovičah, prodam. Anton Kraševec, Jelše, Otočec. OBVESTI LA I POPRAVEK Pri zahvali za pokojno Ivano Žibert, ki je bila objavljena v številki 1/82 je bilo pomotoma napisano pri žalujočih hčerke. Pravilno je hčerka. Za neljubo napako se opravičujemo. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem 1. januarja 1982 odprl delavnico za popravilo motornih žag, škropilnic in vrtnih kosilnic vseh vrst. Se priporoča Jože DEŽMAN, Mačkovec 6, 68000 Novo mesto! V BREŽICAH, Cesta prvih borcev 15, v stavbi stare lekarne (na dvorišču) je na novo odprta čevljarska delavnica. Poleg čevljarske dejavnosti opravljam tudi vsa popravila usnjene galanterije in izdelujem -vse vrste ključev. Poslužujte se tega servisa, saj boste solidno in hitro postreženi! Se toplo priporoča MARJAN RETELJ! VALILNICA v Cegelnici 20, Novo mesto, obvešča, da bodo imeli od 23. januarja dalje vsako soboto enodnevne piščance. V januarju imamo petelinčke pasme hisex po znižani ceni (5 din kos). Informacije po telefonu 23-384 in 23-385. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da prodajamo enoletne bele kokoši nesnice. Cena ene kokoši je 80,00 din. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, telefon 24—594. CVETKO POVŠE, Sela pri Štravber-ku, prepovedujem sečnjo v Glšici, parcela številka 265, in vožnjo po ttiojem potu iz Glšice ter po njivi na hribu, dokler ni meja urejena. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. RAZNO OBDELOVALNO ZEMLJO v okolici Dol. Toplic vzamem v najem. Ponudbe na tel. 85-768. IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto t USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar, UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milap Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska Banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ati zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni fr9 P- P- 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22-365 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Dragi mami, stari mami in prababici FANI HRIBAR iz Pugleda pri Mokronogu vse najboljše za osemdeseti rojstni dan želijo hčerke z družinami iz Ljubljane. Enako tudi atu za minulo praznovanje. Dragi sestri FANIKI SELAN iz Ceste brigad v Novem mestu vse najlepše za rojstni dan, največ pa zdravja, želi Zvonka. 15. januarja bo praznovala dobra in skrbna mama MARIJA NADU iz Jelševca pri Trebelnem svoj 6(1 rojstni dan. Za praznovanje ji želim še na mnoga zdrava leta v krogu njenih dragih. Hčerka Milka s Francitom. Na začetku skupne življenjske poti želijo SLAVKU MAJZLJU in MIRI JARMEK iz Metlike vse najboljše vsi njuni, posebno pa mama, sestra Pavlina in brat Tone. •Vi1 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega sina, očeta in starega ata MILANA BRATKOVIČA JAMSKEGA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč, ko so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mati, hči Milena in sin Janez z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANKE OPARE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji poklonili obilo lepega cvetja, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Najlepša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom. Prisrčna hvala za spregovorjene poslovilne besede in godbi ter pevcem. Posebna zahvala trebanjski zdravnici Dr. Vilfanovi in osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, predvsem dr. Huebscherju, dr. Fornazariču in dr. Starcu. Vsi njeni Trebnje,dne ll.januaija 1982 ZAHVALA V 100. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek MIKO CVITKOVIČ iz Dolenjcev 3 pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje in vence DPO Adlešiči. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti, posebno pa pevkam, govorniku Starešiniču in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Marica z družino, Anka, sin Niko z družino, sestra Katica in ostalo sorodstvo Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi oče ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA Tiho nas je v 53. letu starosti zapustil naš dobri mož in skrbni oče JOŽE LUZAR iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju Ob boleči izgubi našega dragega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustno izrekli globoko sožalje, za pokojnika darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi celotnemu kolektivu DO Iskra Šentjernej, SSTU Novo mesto in kolektivu Mercatorja iz Šentjerneja, zdravniškemu osebju, GD, godbi, pevcem, župniku za opravljeni obred ter sodelavki za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, hčerka Zinka, sinovi Radko, Jože in Niko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu je umrl naš dragi oče, stari oče in tast JOŽE GOLOBIC Štrekljevec 21, Semič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem sosedom za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni GD Štrekljevec, Lovski družini Smuk iz Semiča, pevcem—lovcem, godbi, govornikom, župniku za -opravljeni obred in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Jože, hčerki Mirna in Anica z družinami ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 59. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat MIRKO DRAGOŠ iz Kanižarice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnega spremili na zadnji poti in mu podarili cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo DO Rudnik Kanižarica, Krajevni organizaciji ZB, Gasilskemu društvu Dobliče, Društvu upokojencev iz Črnomlja in DO Beti Črnomelj. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in botra MARIJA BOBNAR roj. Šercelj s Suhorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter izrečeno sožalje in spremstvo pokojnice na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju GG Podturn, Novoles TVP in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami, brat, sestre ter ostalo sorodstvo / ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MILANA HRANILOVlCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Poljančevi, med. sestri Slavki Cekuta in vsemu zdravstvenemu osebju. Hvala tudi pevcem in župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi sp 1 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila v 76. letu naša draga žena, mama, stara mama in teta ANA KLEMENČIČ iz Ždinje vasi 13 , Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, še posebno pa sosedom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in podjetjem Knjigotisk, Novoteks s sodelavci, WO Ljubljana in Novoles. Žalujoči: mož in otroci z družinami 2. januarja 1982 Brez tebe dan je noč, brez tebe smeh je jok, brez tebe vse je nič. V SPOMIN 21. januaija bo minilo deset let, odkar je prenehalo biti srce našega dragega STANKA ČERNOŽA Cumovec 19 * Nismo imeli časa, da bi se ti zahvalili za neizmerno ljubezen in dobroto, tako nenadoma si odšel od nas, tih in miren, kot si bil vse življenje. Praznina in bolečina sta ostali. Vsi pridemo za teboj in ne boš več sam. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. V gjoboki žalosti: žena Rezka, sin Stanko, hčerka Nada in brat Tone z družinami ZAHVALA Kruta, prekruta je resnica, da med nami ni več nadvse ljubljenega moža, atka, ata, sina in brata 46-letnega ERNESTA KRIŽAJA iz Kočevja Ob tragični smrti našega Ernesta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in vaščanom iz Klinje vasi, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Najlepša hvala DO Tekstilana Kočevje, OS Kočevje, interni banki ZKGP, zdravstveni skupnosti, osebju ZD Kočevje, NK Kočevje, PD Kočevje, pihalni godbi, pevcem in govornikom, tov. Ruparčiču in tov. Letonji za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spremili do njegovega mnogo preranega groba. Žalujoči: žena Jožica, sin Tomaž, hčerki Tanja in Mojca z družino, ata, mama, bratje in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi naših dragih PANTEJA, JELICE, DRAGI JA in ANE MILClNOVlC iz Brezovice 13, Medika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni Lovski družini Radatoviči, Zvezi borcev Suhor, GD Suhor in župniku iz Radatovičev za opravljeni obred in tople tolažilne besede. Žalujoči: brat Milan in vsi sorodniki DOLENJSKI UST 23 5 * % * s % * H * S % 5 S s * % % N % % * H % H * % N * N % % * * * H % % % * * «% * % * * * S % * % -a * * « * VILMA MA Res »zaklad” v Gorenji vasi? Tudi še tako huda energetska kriza bo težko spet pognala knape v nederje zemlje pri Gorenji vasi fari Mirni — Izkopavanje premoga na tistem področju bi bilo žal sprto z ekonomiko Rojena v Trbovljah, maturirala v Celju, živela v Beogradu, Anhovem, Žalcu in med študijem v Ljubljani, dokler se ni pred trinajstimi leti, najbrž za vselej, naselila v Novem mestu. Biologinjo Vilmo Manček je tedaj mož pripeljal na Dolenjsko. Sobesedniku ima navado med pogovorom gledati naravnost v oči Z znanci včasih rada pokramlja o otrocih in kuhariji, kot da pod milim nebom ne bi imela drugega dela. Resnica pa je drugačna. V tovarni Krka je vodja obrata, kjer predelujejo kapsule in antibiotike. Ostala je v kolektivu, kjer je dobila prvo zaposlitev leta 1969 in kjer so jo kmalu odkrili kot sposobno družbenopolitično delavko. Prakso je sicer imela že od prej, saj je postala članica ZK takoj ob polnoletnosti, vendar je mislila, da bo v Novem mestu vsaj nekaj let v ,,ilegali". Začela je pri Rdečem križu in v Samoupravnih organih, kmalu pa je postala znana javna delavka, zlasti v gospodarskih krogih. V prejšnjem mandatu je bila predsednica občinskega zbora združenega dela, zdaj je predsednica občinske konference ZK in kandidatka za mesto sekretarke v komiteju. Ni mogoče trditi, da ima izrazit govorniški dar. Res pa je, da kadar kaj reče, je to pretehtano, argumentirano, z glavo in repom. Prazno čvekanje na sestankih sovra- . . m- - T'; ZT,*. ži; očitno pa je tudi, tla se J na obravnavano gradivo 4 spozna. „Ker sem operativka, sem 4 vajena razpravljati na J podlagi številk, dokazov ali 4 drugih dejstev. In če si z gra- £ divo m na jasnem, prepričan, 4 da je prav, kar se predlaga, £ ni težko to zagovarjati," je * rekla. J ,, Zvečer, ko gredo vse tri jj hčerke spat, berem in studi- 4 ram gradiva. Jih ni malo! J 4 5 4 \ * * 4 4 p' \ s 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 *4 *4 4 4 5 4 4 4 4-4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 Med tednom ne gledam televizijskega programa, razen dnevnik, potem si v mirnem kotičku razprostrem ,parije‘. Na srečo imamo v družini vloge razdeljene, tako da vsak prispeva po svojih močeh. Dogovarjamo se, kdo bo kdaj kam šel Najstarejša, 16-letna Bronja, precej pomaga pri čuvanju mlajših sestric. Dnevno časopisje vsak dan preletim, natančno preberem pa samo to, kar moram vedeti Na mesec preberem poprečno po eno knjigo lažjega žanra za razvedrilo. To pa je v glavnem tudi vse, kar si lahko privoščim zase. “ Zelene oči ji postanejo še za kanček svetlejše, kadar na glas razmišlja, kaj bi počela, če bi imela na skrbi samo službo in dom. „ Veselilo bi me hoditi v naravo. V sezoni gob včasih le gremo vhosto. Veseli me vrt. Svoj dolg bom družbi verjetno kdaj vrnila, kar je investirala vame, potem bo tudi za druge stvari čas, “ pravi dokaj otpimi-stično. RIA BAČER Večkrat se zdi, da smo že odkrili vse razpoložljive energetske vire. Zato je vsaka vest, ki govori o novih odkritjih, povsod deležna pozornosti. Tudi vest o velikih zalogah premoga v Gorenji vasi pri Mirni je naletela na tak odmev. Resnica o tem premogu je nekoliko drugačna. Že dolgo je znano, da v okolici Gorenjy vasi obstajajo zaloge premoga, ki so ga tudi. že izkoriščali. Pred vojno je tam premog ‘izkopavala Trboveljska premogo-kopna družba, vendar je zaradi ne-ekonomičnosti rudnik opustila. USODNE ŠKARJE V soboto dopoldne je 73-!etni Franc Tekstor iz Novega mesta vozil z osebnim avtom od Novega mesta proti Ljubljani. Pri Jezeru je začel prehitevati nek avto, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljala Ljubljančanka Marija Baraga. Avtomobilist-ka se je umikala v desno, kljub temu sta avtomobila silovito trčila. Tekstor in Baragova sta bila hudo ranjena, dva sopotnika v ljubljanskem avtu pa laže. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je Franc Tekstor ponoči umrl. Ljubelj za delavce Nov dom Počitniške skupnosti Krško na Ljubelju — 11 sob z 48 ležišči — Smučarska karta za Zelenico le stotak Krška počitniška skupnost vse bolj širi zmogljivosti za oddih delavcev. Letos poleti so odkupili dom na Ljubelju, ga obnovili in pridobili 48 ležišč v enajstih udobnih sobah. Zaenkrat so si prostore zagotovili Celuloza, Preskrba, hotel Sremič, Lisca, Elektro in Labod, veliko zanimanja pa je še v Kovinarski, na občinski upravi in pri obrtnikih. Vsaka soba ima svojo kuhinjo, v spodnjih prostorih pa je skupna jedilnica. Gostje se lahko hranijo tudi v komaj 200 metrov oddaljenem Kompasovem hotelu. Celodnevna oskrba velja tri stotake, dnevna karta za smučarijo na Zelenici stane stotak, cena samega prenočišča pa je 80 dinarjev. Prvi delavci so v domu že preživeli zadnje praznike. Počitniška skupnost skuša dobiti v Krškem ustrezen prostor, kjer bo osrednja recepcija za vse zmogljivosti vse bolj živahnega delavskega turizma. Nov dom počitniške skupnosti tik ob spodnji postaji žičnice za Zelenico na Ljubelju smiselno dopolnjuje in zaokrožuje celovito ponudbo. Po letovanju na morju v Nerezinah ali Poreču bo marsikoga zamikal še oddih v planinskem okol-ju. P. P. Vesela jesen 82 spet vabi glasbenike Natečaj za festival rečnih popevk Mariboru na- Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora razpisuje javni natečaj za popevko Vesele jeseni 82, ki bo septembra v štajerski prestolnici. K sodelovanju vabi vse ustvarjalce zabavne glasbe, pogoj je le, da ima popevka narečno besedilo in da še ni bila javno predvajana. Vsak avtor lahko sodeluje samo z dvema popevkama. Melodije naj pošlje v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ali kot „de-mos” posnetek na kaseti ter s posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. Skladbe pošljite do 28. februarja na naslov: Društvo glasbenih delavcev Harmonija, Maribor, Rotovški trg l, s pripisom ,,Za popevko Vesele jeseni". Žirija bo izbrala 16 popevk, ki se bodo potegovale za glavno nagrado Zlati klopotec (7.000 din) in za nagrade občinstva (5.000,4.000 in 3.000 din). Denarne nagrade (4.000, 2.500 in 1.500 din) bodo prejela tudi najboljša narečna besedila in najboljši aranžma (2.000 din). Zlata poroka mlinarjevih 50 let skupnega življenja mlinarja Jožeta Golobiča in njegove žene Bare, ki sta z delom v svojem samotnem mlinu marsikaterega Belokranjca in partizana rešila lakote Konec leta 1981 sta Bara Golobič in Jože Golobič z Radoviče praznovala 50 let skupnega življenja. Oba izhajata iz družin, katerih življenje je bilo težavno in se ni veliko razlikovalo od večine Belokranjcev. Vendar sta vsakodnevne težave hrabro prenašala. Jože je okusil tudi grenki kruli tujine. Po sklenitvi zakonske zveze sta se nastanila na skromni domačiji. Njihovemu domu med Radovico. Kraš-njim vrhom in Ostrižem je dala trajno obeležje ..Golobičeva malenica”, katero je poganjala skromna kraška voda. Ta mlin je rešil skrbi marsikatero mater, da je bila pravočasno zmleta koruza in da so lačna otroška usta dobila zalogaj kruha ali žgancev Že od leta 1941 je njihov samotni mlin z družino vred postal sestavni del v borbi za osvoboditev in za boljše življenje delovnih ljudi. Partizani so našli v njem topel dom in okrepčilo. V zavedne ljudi sta vzgojila (udi svojih šest otrok, tako da so našli v družbi svoje mesto kot pripadniki Titove Jugoslavije. Svečani obred ob zlati poroki so opravili na matičnem uradu v Metliki ob navzočnosti sorodnikov in šestih še živečih otrok v lepo okrašeni poročni dvorani. Želimo jima še mnogo let srečnega skupnega življenja. R. 1-IR Zdaj, ko je nastopila tako imenovana energetska kriza in so spet postali aktualni še tako neznatni viri energije, je rudnik v Ge/er i’ vas-i spet vrnjen iz pozabe. Vendar pa na tistem območju niso bile opravljene raziskave, ki bi edine lahko dale dokončen odgovor na vprašanje, koliko je tam premoga. Obstajajo le ocene, do katerih so strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane prišli, ko so tam iskali glino za potrebe Industrije gradbene keramike iz Račjega sela. In po tistih ocenah v resnici obstajajo zaloge premoga, ki bi se jih dalo izkoriščati kar na površini. Vprašanje pa Žreb spet naklonjen Tonetu Remsu Novomeški reševalec križank dobil za nagrado letovanje na Kanarskih otokih Že dolga leta si Tone Rems, v novomeškem tozdu Pekarne zaposlen kot pripravljalen podatkov za računski center ljubljanskega Žita, preganja dolgočasje z reševanjem križank. Tone Rems Tone pravi, daje zadnjih šest let rešil in oddal na pošto malone vse nagradne križi nke, ki so bile objavljene v slovenskem časopisju, in precej tistih, ki so izšle na Hrvaškem. „To se mi je vsekakor izplačalo, saj sem do lani dobil že kakih 130 nagrad za reševanje. Poleg denarnih in knjižnih nagrad sem dobil na svoj naslov na Mestne njive 4 v Novem mestu tudi tri stenske ure, različno kuhinjsko posodo, jedilni pribor, garnituro orodja in več kompletov pisalnih priborov. Lani sem za nagradni .nameček' šel z Vjesnikovimi reševalci na štiridnevno .potovanje v neznano', resnično prijetno presenečenje pa sem doživel že letos." Iz Zagreba so mu sporočili, da mu je žreb za rešeno nagradno križanko v Sfingi, križankarski publikaciji jugoslovanske enig-malske revije Kviz, ki jo izdaja Vjesnik, določil prvo nagrado -14-dnevno letovanje na Kanarskih otokih, na otoku Teneneri-fe. ..Sporočili so mi, da je letovanje, na katero se bo šlo z letalom, vredno 27.350 dinarjev. Žal tega sam ne bom mogel izkoristiti, ker ne prenesem potovanja z letalom, zato smo sev družini dogovorili, da bo nagrado na otoku Tcnenerife užival sin. Jaz pa bom še nadalje prebiral časopise in še z večjim veseljem reševal nagradne križanke." I. Z. je, če bi bil tak izkop smotrn. Kot je bilo slišati iz raznih virov, je tam le okoli 500 tisoč ton lignita, kar je komaj desetina letno izkopanega premoga v Velenju. Tudi v primeru, da bi vsako leto izkoristili le 100 1 tisoč ton, bi bila petletna amortizacijska doba za naložbe v rudnik le prekratka. Zato je zamisel o ponovnem oživljanju rudnika ž 1 aslejko-prej le pobožna želja. TATOVI NE MIRUJEJO V noči na 7. januaLo iz barake mariborske Hidromontaže v Krškem, delavcu Petru Paniču, ukradli radiokasetofon, Danijelu Peklaru pa uro, dvoje hlač, suknjič, srajco in 40 din. Istega dne je iz garderobe v jedrski elektrarni izginila torbica Ivanke Molan, kije na škodi za 250 din in 200 mark. Za pokal novomeške športne dvorane Vabilo za pokalno tekmovanje v malem | nogometu Predvidoma od 7. februarja naprej bo ob nedeljah v športni dvorani v Novem mestu tekmovanje v malem nogometu za | pokal športne dvorane. Tekmovanje bo odprtega tipa in organizirano po pokalnem sistemu. I Število moštev je neomejeno, vsako pa lahko šteje največ deset igralcev. Prijavnina znaša 1.000 dinarjev in jo je treba plačati ob prijavi. Resnost prijave je mogo-« če dokazati tudi z bančnim po- j trdilom o vplačilu na žiro račun 52100-678-80347. Podrobnej- | še informacije in urnik bodo javljeni po prejetju vseh prijav, ki jih sprejema uprava športnih objektov v Novem mestu, Kettejev drevored 2 (športna dvorana) do 28. januarja. (Informacije na telefon 22-941 ali 22-267) Tisočak gre v Ribnico Samo 307 rešitev, pa še med temi polovica z napako Letošnja novoletna nagradna križanka je bila za marsikaterega reševalca; očitno pretrd oreh,-saj smo do napovedanega roka prejeli komaj 307 rešitev, kar je manj kot običaj-no, razen tega je bilo v njih nenavadno veliko napak. Skoraj vsaka druga rešitev jo je imela, nekatere pa celo po več. No, kljub temu je bilo pravilnih rešitev več kot dovolj, da je žreb izbral 15 nagrajencev. Prvo nagrado v znesku 1000 dinarjev je sreča naklonila Margi Bregar iz Ribnice, Prijateljev trg 12; 2. nagrado — 500 din dobi Aleš Vol-čanšek, Krško, Stari grad’ 1 a; 3. nagrado - 300 din pa bo prejel Bojan Skobe, Novo mesto. Pod Trško goro 29. Knjižne nagrade bodo prejeli: Martin Frankovič, Leskovec, Nova pot 2; Miran Pajnič, Ribnica, Buko vica 18; Janez Mohorčič, Kranj, Stara cesta 18; Janez Bobič Novo mesto, Marjana Kozina 51; Stanko Kolar, Sevnica, Heroja Maroka 10; Sonja Požar, Novo mesto, Mestne njive 3; Dušan Košuta, Črnomelj, Kolodvorska 49; Marko Rems, Novo mesto. Mestne njive 4; Slavko Kužnik Dobrnič, Železno 9; Robi Šobar, Novo mesto, Šegova 16; Danica Bunc, Novo mesto, Adamičeva 8 in Silvo Šobar, Uršna sela, Dobin-dol 20. Nagrajencem čestitamo! UREDNIŠTVO DL APK-GOSi, 1 RAKAOHATra I R RRA RADKO. TRAVA A RANO OLAjNiT L AVjAlI S.TgK JAN ALP TIOJANS E ROB S TV ZEL GAL AS L AT E R MA «-ES lER C A T ONO PN:A T A R A " * yO^ANT.._OS )|T T APNET' 1 VO^KLAl >R, Af SAR AM -~NA|V; ~LA ACER Rlfc A[S’“: \ D, DA^RlOlPM isZ *n» o rufcoi , R A L. . ^AiLEaANAr.L EG 1 T i M NbST,#šJ UOr-U R'A3N AR O D AiNT. PE |L ASTT K A Vi A NfegN A N A»" ltO-K r.jVS KEP C#© SL .A >KR K APf'0 BLA'“®“ Z E R 1 Kg-N.A. 1 VKP NAG R A.p A;A V N:QJ žiL AOiCEFnSiA AIR; A NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA M »>*W. i< •I DOtlNMI mt Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke SiS potrebujejo helikopter Pod drugo točko dnevnega reda je prevzel besedo tovariš Predsednik, ki je naredil pomemben obraz, in je rekel: „Naše samoupravne interesne skupnosti nujno potrebujejo - helikopter." Prisotne glave so kimale v potrditev, tovariš Predsednik pa je nadaljeval: ! „Imamo toliko dela, maso | sestankov, posvetov in sej, da z vlakom, z avtobusom ali z i avtomobilom ne moremo več | slediti vsemu. Edina rešitev je [ helikopter." i K besedi se je prvi prijavil i tovariš KulturiČ, ki je podprl I tovariša Predsednika v misli o | nakupu helikopterja. ,J*la-! zenje po zemlji je izguba časa. Bodočnost je v zraku," je bil I na koncu simbolističen v rea-'y lističnem. „Helikopter moramo nabaviti v rekordnem času," je bil kratek in konkreten tovariš Telesnik. „Na kozlanje mi gre, ko se spomnim prevažanja po cestah fn železnicah," je za-histerila tovarišica Skrbnik „V stabilizacijskih časih moramo gledati na vsak dinar. Čas pa je zlato, zato trdno podpiram zamisel tovariša Predsednika o nakupu heli-kopteija," se je zavzela tovarišica Zdravič. Tudi drugi, spadajoči pod streho sisov, niso imeli drugačnih misli. Že so se videli v helikopterju, ki jih nese na pomemben sestanek v Belo mesto, kjer bodo razpravljali o vplivu meglenih juter na zobno gnilobo prebivalstva s poudarkom na posebno odpadanje kočnikov in sekalcev. ,J)enaija za nakup helikopterja nimamo, bomo pa razpisali referendum. Z dobro reklamo in z dokazi bomo prebivalstvo prepričali o nujnosti nakupa helikopterja.” je odpravil drugo točko .dnevnega reda tovariš Predsednik Po Repičevini je završalo. Že drugi dan je Mara Repiška zabavljala v samopostrežnici: ,Kotalke naj si kupijo, ne pa helikopter!" „Helikopter? “ se je čudil neposrednik Jožič Repič, ,,klešče za puljenje zob naj nabavijo, da si jih ne bodo \\ trgali drug drugemu iz rok," je vpil v gostilni Pri razbiti buči. „Saj so znoreli! Socialna podpora ne preseže osemsto dinarjev, oni pa bi radi frčali po sestankih v helikopterju," je penila Klotilda Zračnikova. Tovarišica Predalnikova je bila še bolj nabrušena: ,Kulturni dom naj popravijo, da ne bodo padali lustri gledalcem na betice, potem naj razmišljajo, kako se bodo dvignili nad oblake." Sisovci pa so razpisali referendum, ki je, glej, tudi uspel! Psiholog Mozoljnik je po desetdnevni študiji ugotovil, da samo zato, ker je nekdo ponesel med ljudi lažen glas, da se bodo sisovci zbasali v helikopter, seveda če bo prebivalstvo glasovalo ZA, in da bodo odleteli v nepovrat. TONI GAŠPERIČ — dohodka odpadla več kot polovica prosilcev, čeprav marsikdo od teh morda živi v slabših razmerah od tistih, ki so se uvrstili na prednostno listo. A kriteriji so pač taki. Število točk, ki so jih posamezni prosilci zbrali, so rezultat ocene stanovanjskih razmer, socialno—zdravstvenega stanja družine in dolžine stalnega bivanja ter zaposlitve v novomeški občini po veljavnem pravilniku in na osnovi preverjanja stanja na terenu. S pravilnikom in nenajavljenimi obiski pri prosilcih so tudi omejili špekulacije, ki jih v preteklosti ni bilo tako malo. Določene „luknje", za katere so stanovalci dobili maksimum točk glede na slabe stanovanjske razmere, imajo na „čjni listi" tudi delavci stanovanjske skupnosti. Če je kdo, ki je prebival v takem neprimernem stanovanju, že dobil solidarnostno stanovanje, se sedaj naslednjemu prebivalcu v njem (prosilcu za stanovanje) odbije od skupnega števila 10 odstotkov točk. Pred kratkim objavljena prednostna lista za solidarnostna stanovanja povsem jasno kaže strukturo našega novomeškega gospodarstva in temu primernega ekstenzivnega zaposlovanja, za kar doma ni dovolj delovnih rok. Najmanj vsak deseti delavec pri nas je iz sosednjih republik. Večinoma gre za nekvalificirane delavce (za „kadre" ni problem), ki opravljajo najtežja dela v gradbeništvu, gostinstvu itd. Ker so ta dela večinoma tudi slabše plačana, imajo zaposleni, ki jih opravljajo, nižje dohodke. Poleg tega se priseljene družine stiskajo v podnajemniških luknjah. Mesto na prednostni listi za solidarnostno stanovanje je torej povsem jasno. To pa za marsikoga niti ne pomeni, da bo že v bližnji prihodnosti živel v za človeka kolikor toliko primernih razmerah. ZDENKA LINDIČ-rDRAGAS rok, ko bi ga moral izprazniti. A zasidranje v njih, ko so bili povsem znani pogoji ob vselitvi, ni pravično vsaj do tistih, ki čakajo nanj. Teh pa kljub dokaj ostrim pogojem za uvrstitev na prednostno listo ni tako malo. Tako se stanovanjski začarani krog vleče naprej, saj je stanovanj vse manj in s tem možnosti, da bi rešili čimveč stanovanjskih problemov. V novomeški občini sedanji sklad solidarnostnih stanovanj šteje 434 stanovanj. Z njim smo doslej seveda rešili iz stanovanjske stiske precej več družin in samcev. Največ teh stanovanj je v Novem mestu, nekaj pa tudi v drugih večjih krajevnih središčih, npr. v Straži, Šentjerneju, Žužemberku itd. Do leta 1985 naj bi v novomeški občini zgradili še 189 solidarnostnih stanovanj. Če bo to uresničeno, pa je še veliko vprašanje, saj je tako rekoč v krizi vsa družbeno usmerjena stanovanjska gradnja. Na prednostni listi za solidarnostna stanovanja je letos (odslej stanovanjska skupnost sestavi listo vsako teto znova, nerešeni prosilci pa se prenašajo z dodatnim številom točk za vsako leto čakanja) samo za Novo mesto 170 upravičencev, nekaj več kot toliko pa jih je odpadlo v glavnem zaradi prevelikih dohodkov. Mejni znesek, ki ga določa občinska skupnost socialnega skrbstva, namreč do zadnjega ni bil znan. Prvotni predlog - 3.1 70 dinarjev povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana - pa ni bil najbolj realen, saj je že socialna podpora nekaj stotakov višja. Ker po tem skoraj nihče ne bi bil upravičen do solidarnostnega stanovanja, so kot mejni znesek za možnost uvrstitve na prednostno listo določili 4.370 dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana, za samce pa 75 odstotkov povprečnega slovenskega osebnega dohodka. Kljub temu je prav zaradi spoštovali in uresničili, ponekod pa se zanje ne zmenijo dosti. V novomeški občini je še najbolj zgleden primer „Krka", ki dosledno izpolnjuje dana zagotovila, medtem ko v nekaterih delovnih organizacijah niti ni na prednostnih listah za stanovanje tistih delavcev, ki bodo morali izprazniti solidarnostno stanovanje. Vse to dokazujejo sedanje razmere, ko bi morala „prva generacija" teh mladih družin že zapustiti solidarnostna stanovanja. Pa ga marsikdo ni, ker nima kam. V Sloveniji je okrog 8 tisoč takih priitierov. V novomeški občini, predvsem pa v samem Novem mestu, kjer je stanovanjski primanjkljaj največji, se temu problemu prav tako nismo izognili. Saj ne da se ni nihče selil iz solidarnostnega stanovanja v stanovanje, ki ga je dobil v delovni organizaciji, a nerešenih primerov je precej. Stanovanjska skupnost jih je dolžna tožiti in to tudi stori. V novomeški občini je trenutno v postopku 24 nosilcev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, do srede letošnjega leta pa jih bo verjetno skoraj še enkrat toliko. Še slabše bo verjetno v prihodnjih letih (zadnje „mlade družine" so se vselile v solidarnostna stanovanja v preteklem letu), saj gradnja stanovanj zaostaja, delovne organizacije pa se zaradi izredno visokih cen odrekajo že rezerviranim stanovanjem. Nekatere delovne organizacije pa tako posvečajo zelo malo pozornosti reševanju stanovanjske problematike svojih delavcev in skoraj ne kupujejo stanovanj ali pa preveč sredstev namenjajo za sporna kadrovska stanovanja, kjer glavnina delavcev ne pride v poštev. In kam naj se ti (predvsem delavci z nižjimi dohodki, ki ne morejo kar po vrsti graditi hiš) obrnejo, če ne na sklad solidarnostnih stanovanj? Seveda je jasno, da doslej še nihče ni letel iz solidarnostnega stanovanja, čeprav je pretekel Z družbenimi stanovanji, zgrajenimi z združe-nirni sredstvi za solidarnost v stanovanjskem 9ospodarstvu, ki so bolj znana kot solidarnostna stanovanja, pomagamo vsi zaposleni reševati stanovanjsko stisko tistih prebivalcev in družin, k' je ne morejo rešiti na drugačen način. Gre Bredvsem za občane in družine z nizkimi d°hodki, ki živijo v težkih materialnih razme-fiih, invalide in upokojence. Pred uveljavitvijo n°vega zakona o stanovanjskem gospodarstvu s° imele možnost pridobiti stanovanjsko pravili0 v solidarnostnem stanovanju kot posebna kategorija tudi mlade družine, a za razliko od tlrugih le za določeno dobo petih let in z ?a&otovilom delovne organizacije, v kateri so “ili prosilci zaposleni, da jim bo v tem času Pomagala rešiti njihov stanovanjski problem. Teh zagotovil ni bilo nikjer težko dobiti, le so jih kasneje, ko je bilo treba obljubo ^Polniti, v nekaterih delovnih organizacijah 265! pleteno za vse priložnosti Hladnih dni bržčas še ne bo konec v tej sezoni, čeprav nas je odjuga že navajala k razmišljanju o pomladni garderobi. V pletenih izdelkih, narejenih doma, ste lahko v letošnji modni sezoni dobro oblečene za vse priložnosti. Za v službo, za vsakdanjo rabo bo morda prišla prav enobarvna krajša jopa, pletena v bunkastem vzorcu. Videti je kompliciran, navodilo zanj pa najdete v vsakem priročniku za pletenje. Prav nič ga ni težko delati. Za večerne priložnosti, za popoldanske obiske lokalov in podobno vam bo morda všeč zamisel z druge slike. Ovratnik, dopleten h gladkemu puloverju kot volan, ima okrasno obrobo iz svetleče se volna zavesa kot roleta Moderno opremljena stanova-njanja imajo v zadnjem času namesto tradicionalno obešenih zaves raje zaveso, pritrjeno kot roleto, ali pa nenabrane zavese v več kosih, ki so zgoraj in spodaj obtežena Zadostuje palica. Zavesa kot roleta je primerna za običajna okna, medtem ko so za večje zastekljene površine namenjene zavese iz več kosov, ki jih poljubno premikamo. Nato jih zložimo v pekač, polijemo s smetano, v kateri smo razžvarkljali jajce, in zapečemo. Palačinke lahko z dodatki spremenimo v testo. Testo zmešamo npr. s sadjem (in zapečemo) ali z (lrobno narezanimi gobami ali narezanim ribjim mesom ali drobno narezanimi mesnimi (klobasni-mi) ostanki. Palačinke lahko med pečenjem tudi posujemo z naribanim sirom. PENASTA OMLETA Z NADEVOM Potrebujemo: 8 jajc, 8 žlic mineralne vode, sol, 5 žlic masla, vloženo sadje. Rumenjake in mineralno vodo dobro zmešamo. Beljake solimo in stepemo v zelo trd sneg. Sneg previdno vmešamo med rumenjake. Maslo v veliki posodi rahlo porjavimo, vlijemo jajčno maso in pečemo 10 minut pri rahli vročini. Na omleto naložimo vloženo sadje. POHORSKA OMLETA Potrebujemo: 6 žlic moke, 6 žlic mleka, 3 žlice masla, 2 žlici sladkorja, naribano limonino lupino, za nadev pa četrt litra sladke smetane, 150 gramov vloženih borovnic, 50 gramov sladkorja v prahu. Iz beljakov napravimo trd sneg, dodamo sladkor, limonino lupino, rumenjake, mleko in moko. Pekač namažemo z maslom in spečemo omlete. Smetano stolčemo in nadevamo z njo še tople omlete, jih posujemo z borovnicami in sladkorjem ter zvijemo. Namesto borovnic lahko uporabimo tudi drugo vloženo sadje. OMLETA SOUFFLEE Potrebujemo: 4 jajca, 85 gramov sladkorja, 20 gramov jedilnega škroba, 10 gramov sladkorja v prahu, 1 žlico ruma ali malo naribane limonine lupine. Rumenjake in sladkor penasto zmešamo. Beljak zelo trdo stepemo, ga stresemo na rumenjakovo kremo, čeznjo presejemo jedilni škrob in ga previdno premešamo z rumom ali z limonino lupino. Maso naložimo v obliki kope na dobro omaščeno ploščo in jo pečemo približno 20 minut v že prej segreti pečici pri 180 stopinjah. Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu. OMLETA S ŠAMPINJONI Na osebo potrebujemo: 250 gramov šampinjonov, 1 žlico masla, 5 gramov jedilnega škroba, 2 žlici smetane, 3 jajca, 30 gramov masla, sol, muškatni orešek. Šampinjone očistimo (lahko uporabimo vložene), splaknemo z nekoliko okisano vodo in pokrite dušimo na maslu. Sok zgostimo'? jedilnim škrobom, ki smo ga vmešali v smetano. Nato gladko zmešamo rumenjak s soljo in muškatom ter mu primešamo trdo stepene beljake. V ponvi raztopimo surovo maslo, stresemo vanjo omletno maso, pokrijemo s pokrovko in opečemo na eni strani pri srednji vročini v pečici, ki smo jo prej segreli. Omleto stresemo na ploščo, jo nadevamo z gobami in robove zavihamo navzgor. Obložimo z limoninimi krhlji. OMLETA Z MESNO ZMESJO Potrebujemo: 1 por, 250 gramov zmletega govejega mesa, 30 gramov margarine, 4 jajca, sol, poper, ščepec rdeče paprike, peteršilj. Priloga: endivija solata s čebulo in vročim paradižnikovim kečupom. Por operemo, drobno narežemo in pražimo z mesom na margarini 10 minut. Jajca razžvrkljamo s štirimi žlicami vode in začimbami ter polijemo po mesu. Premešamo z vilicami, pustimo, da zakrknejo, in zvijemo v omleto. OMLETA Z LEDVIČKAMI Za nadev potrebujemo: 1 telečjo ledvičko, 40 gramov masla ali margarine, sol, poper, četrt žličke majarona, 2 kozarčka che-rryja, 4 žlice smetane. Omleta: 6 jajc, sol, 30 gramov masla. Ledvičko očistimo in položimo za 10 minut v hladno vodo. Nato jo obrišemo in narežemo na tanke rezine, na vroči maščobi rjavo opražimo, solimo, popramo in potresemo z majaronom. Prilijemo | cherry, smetano in dušimo 1 minuto. Nato jo stresemo v posodo in postavimo na toplo. V dva globoka krožnika ubijemo po 3 jajca in dodamo ščepec soli. Jajca rahlo stepemo. Dve ponvi segrejemo, damo v vsako polovico maščobe in jo porazdelimo po njej. Jajčno zmes zlijemo na vročo maščobo in pustimo 3 minute, da se strdi. Na polovico vsake omlete naložimo pol nadeva, zložimo in takoj ponudimo. ima enojna rešitev poleg slabih lastnosti (£e odpove motor, je letalo izgubljeno) tudi dobre strani. Vzdrževanje letala je cenejše in enostav nejše. Potisnik, ki ga uporabljajo za pogon tega letala, je verjetno spremenjena verzija turbo-potisnika Tumanski-RDf z največjim potiskom 12.700 kp, ki sicer poganja znano letalo MIG-25 foxbat. Motor spada v četrto generacijo teh motorjev ter je izredno učinkovit in primeren za vse režime leta. Posebno zanimiva je avionika letala. Precej časa je obstajala trditev, da Sovjeti po razvoju tehnologije izdelave mikroelektronskih sklopov zelo zaostajajo za Američani. Danes je znano, da ta razmik ni več tako velik, o čemer pričajo tudi uspešno realizirani vesoljski programi. Letala vrste MIG-23 so zelo bogato opremljena z elektroniko, med katero spadajo tudi radar za iskanje cilja ter radarji za vodenje letala pri letenju na majhnih višinah. S še posebej raznovrstno elektroniko je opremljena jurišna verzija (flogger D), ki ima vgrajen laserski daljinomer, sistem za instrumentalno vzletanje in pristajanje ILS, navigacijski radar, naprave za elektronsko motenje nasprotnikovih radarjev ter računalniške sisteme za vodenje raket zrak-zrak in zrak-zemlja. Stalen vzpon in napredek, dosežena na področju hitrosti letal, ki je že zdavnaj presegla mejo zvoka, sta bila plačana tudi z dokaj neprijetnimi posledicami: veliko minimalno hitrostjo in težkim vzletanjem in pristajanjem. Velika hitrost se namreč doseže ob povečevanju potisne moči tudi z zmanjševanjem nosilne površine kril, ki danes pri hitrih letalih preseže tudi vrednost 400 kp/m. To hkrati pomeni, da s povečevanjem maksimalne hitrosti letanja raste tudi minimalna hitrost, pri kateri se letalo j še obdrži v zraku. Poleg tega so za vzletanje in pristajanje potrebne daljše in boljše steze. Tako so tudi Sovjeti že dokaj zgodaj pričeli projektirati letalo z gibljivimi krili, ki bi za letenje pri i nadzvočni hitrosti izkoristilo veliko vitkost krila, za letenje z velikimi hitrostmi pa veliko puščico. Sovjeti so letalo z gibljivimi krili MIG-23 prikazali prvič ob dnevu letalstva SZ leta 1967 na letališču Domodedovo pri Moskvi, v oborožitev pa so ga začeli uvajati šele 1971. I___________________________I________________________________ Vse kaže, da so Sovjeti naleteli pri tej konstrukciji na podobne težave kot Američani s F-111. Slabosti so danes odpravljene, obstaja že nekaj verzij tega letala. Zanimivo je, da poleg letalstva SZ, Egipta, Sirije in Vzhodne Nemčije nobena druga članica varšavskega sporazuma nima teh letal, v izraelsko-arabskem spopadu pa so jih pilotirali izključno sovjetski piloti. Trenutno so znane tri verzije tega izredno zanimivega letala: • MIH-23 A (flogger A), prva izvedenka letala, ki obstaja samo v letalstvu SZ, namenjena pa je za izvajanje prestrezniških nalog; • MIG-23 B (flogger B), lovsko-prestrezniš-ka varianta letala, ki pa so jo med bližnje-vzhodno vojno uporabljali tudi kot izvidniško, seveda z raznimi spremembami. Od izvedenke A se razlikuje tudi po modifikacijah na sprednjem delu (nosu letala) in na vstopnih odprtinah za zrak. To letalo imata poleg SZ tudi letalstvo NDR in Sirije; omlete in palačinke Palačinke in omlete so priljubljena hrana v marsikateri družini. Enostavnejše, z manj močnim nadevom, so odličen poobedek, lahko pa z njimi nadomestimo kar ves obrok. Razmeroma enostavna priprava pa naj ne bi prestrašila niti malo manj izkušenih kuharic. Testo za palačinke umešamo iz četrt kilograma moke, pol litra mleka, treh jajc in malo soli. V ponev, v kateri smo razbelili malo olja, vlijemo le toliko testa, da pokrijemo dno. Spodnjo stran rahlo porjavimo, palačinko obrnemo in porjavimo še z druge strani. Namažemo z marmelado ali kakšnim drugim nadevom in zvijemo. Možnosti za nadev palačink je veliko. Lahko jih nadevamo s češnjami ali očiščenimi jabolki, ki smo jih dušili s sladkorjem, cimetom in limoninim sokom. Palačinke lahko nadevamo z orehi. Dobro zmlete orehe zmešamo s smetano, sladkorjem, jajcem, cimetom in drobtinicami, dobro premešamo in s tem napolnimo palačinke. • MIG-23 D (Flogger D), lovsko-bombniška varianta, najnovejša iz serije teh letal. Aparat lahko izvaja jurišne naloge, napada med nizkim letom ter je opremljen z dodatnimi elektronskimi sistemi. Od prvih dveh variant se razlikuje predvsem po drugačnem prednjem delu in oborožitvi, ki obsega tudi rakete zrak-zemlja. Kot smo že omenili, predstavlja MIG-23 danes že izpopolnjeno letalo, ki ga množično uvajajo v oborožitev. Izredno zanimiva je konstrukcija letala, ki bi jo lahko primerjali s francoskim mirageom-G in z evropskim projektom tornado MRCA-200. Izpopolnjena konstrukcija gibljivih kril omogoča letenje v različnih hitrostnih območjih. V podzvočnem območju hitrosti leti s povsem odprtimi krili (kot 71°), potem pa letalo krilo oži vse do največje hitrosti (kot 21°). Poleg te izredno učinkovite geometrije kril je zanimiva tudi odločitev za pogon z enim turbopotisnikom. Kot vemo, so vsa novejša letala te vrste dvomotorna, vendar Zanimiva je tudi obrazložitev, ki obsega v prvih dveh variantah avtomatski top kaj. 23 mm, jurišna verzija D pa je opremljena s 6-cevnim avtomatskim topom kal. 30 mm, ki izstreljuje 410 g težke projektili z začetno hitrostjo 780 m/s. Poleg tega so letala lahko opremljena s po štirimi raketami zrak-zrak tipa AA-7 ali AA-8, raketami zrak-zemlja ali ne-vodljivimi raketami in bombami. Antene radarjev za vodenje raket so nameščene v negibljivem sprednjem delu krila. rociS Letalo MIG-23 je vsekakor zelo učinkovit »r»n preizkušen aparat, ki v posameznih lastnostih verjetno presega zahodne projekte ali pa jim je enak. >laoq Še osebna izkaznica. MIG-23 je enomotorni visokokrilec z gibljivimi krili. Letalo ima pri podzvočnih hitrostih odprta krila, nato pa jih pri naraščajoči hitrosti zapira do kota 21 stopinj. Zgrajeno je pretežno iz durala in titanovih zlitin. Letalo je dolgo 16,80, široko pa glede na položaj kril od 8,17 do 14,25 m. Turbopotisnik Tumanski razvije od 9.500 do 12.700 kp. Pri vzletni teži 14.000 kg doseže MIG-23 največjo hitrost 2446 km/h (2,3 macha) na večjih in 1370 km/h (1,1 macha) n* • manjših višinah. Največja teža letala je 18.000 > kg. GEOMETRIJA KRIL PO SOVJETSKO VOJAŠKI KOTIČEK -A. . . .... Z RESNICO NI VEDNO LAHKO ŽIVETI Sava, vodna arterija Jugoslavije, ob kateri živi 9 milijonov ljudi, je z organskimi in anorganskimi odpadki, še posebej pa s težkimi kovinami onesnažena do take mere, da sodi v četrto kategorijo rek. Dodatno onesnaževanje, recimo morebitno kloriranje vode za potrebe hladilnega sistema krške jedrske elektrarne, bi lahko pripeljalo do strahotnih posledic. Na ta dejstva nenehoma opozarjajo znanstveniki, ki jim je kaj do tega, da bi se široko zasnovani dogovor obsavskih mest in občin o zaščiti Save tudi uresničeval. Delavci Inštituta Radjer Boškovič oziroma njegovega centra za raziskovanje morja iz Zagreba redno spremljajo onesnaževanje Save. Na temelju čateškega dogovora izpred dveh let so nedavno tega končali in priobčili raziskavo toksičnih učinkov snovi v Savi. Učinke so merili na ribah iz Save ter jih primerjali z ribami v Krki in Kolpi. Sklep je vse prej kot spodbuden. Ena od ugotovitev je, da ribe v Savi nimajo bodočnosti in da je lahko uživanje rib iz te reke škodljivo ne samo za nas, ampak tudi za naše potomce. Za preverjanje škodljivih učinkov onesnaženosti savske vode so strokovnjaki Inštituta Rudjer Boškovič uporabili zgovoren kriterij. Encim v ribjih jetrih „benzpiren monooksigenaza" (BPMO) že v stotinki odstotka reagira na strupene snovi v vodi in je hkrati jasen simptom obolenja jeter, poškodb genetskega sistema in samih molekul. Vsa živa bitja imajo molekule in kromosome, ki so zgrajeni po istem načelu, kar seveda pomeni, da strupene snovi v Savi enako delujejo na vsa živa bitja. Trdijo, da snovi iz naše največje reke lahko prizadenejo naše dedne molekule ter povečajo število rakastih obolenj. Aktivnost BPMO je v savskih ribah močno povečana, kar govori o veliki onesnaženosti vode in zastavlja vprašanje užitnosti rib. Dejstvo je namreč, da ribji organizem akumulira strupene snovi. Ce pojemo porcijo rib, je to enako, kot če bi popili tisočkrat ali stotisočkrat več onesnažene savske vode. Vzorci so pokazali, da je Sava onesnažena s strupi s počasnim delovanjem. Edini način za preprečevanje nevarnosti je odstranjevanje izvirov onesnaževanja. Teh pa je ob Savi vsak dan več. Nihče ne ve in ne meri, koliko se vsak dan, mesec ali leto poveča obseg te ali one proizvodnje ob reki, koliko dodatnih odpadkov gre torej v reko in njene pritoke. Družbeni dogovor o Savi, po katerem naj bi reka prešla iz četrte v drugo kategorijo rek, ni dal še nobenega užitnega ali pitnega sadu, čeprav posameznim občinam, organizacijam in posameznikom ni moč odrekati dobre volje in celo prvih korakov. V svetu je ob rekah druge kategorije zgrajenih 248 jedrskih elektrarn. Vse po vrsti morajo za čiščenje vode v hladilnem sistemu uporabljati klor, saj se sicer v sistemu nabero sloji bakterij, ki zmanjšujejo sposobnost obratovanja. Če ne bodo uporabljali klora, kot zagotavljajo v Krškem, se bo proizvodnja v osmih urah znižala za 7 odstotkov, v 24 za 21 odstotkov itd. Trdijo sicer, da je v Savi kremenčev prah, ki bo sam mehanično odstranjeval obloge. Po mnenju drugih pa to ne drži, ker kremenec sedimentira v mirnejšem toku Save. Veliko vprašanje je seveda, kako bo brez klora nemoteno delovala ravno naša JE, ko vse druge ne morejo. Zakaj tolikšen vik in krik okoli klora? Kaj bi za savsko vodo in življenje v njej in okoli nje pomenilo kloriranje? Škodljive posledice kloriranja so Američani spoznali šele pred petimi leti. Res je, da vsak dan pijemo klorirano, po mnenju strokovnjakov rakotvorno vodo. Količina kloriranih organskih molekul je namreč v neposredni povezavi s pojavom raka, z dednimi spremembami lastnosti organizmov. Pri pitni vodi iz vodovodov ni vzroka za preplah, saj je količina klora minimalna. Z vodo v Savi pa bi bilo vse drugače. V svetu klorirajo vodo jedrskih elektrarn tri- do štirikrat na dan po pol ure. Po nekaterih podatkih bi v Krškem vsak dan porabili dobre štiri in pol tone klora v plinastem stanju, kar bi se „prevedlo" v neznansko število kloriranih molekul z mutagenim in karcinogenim učinkom. Gre za nevarnost, ki se ne da primerjati z bojaznijo pred radioaktivnostjo. Kaj bi se po tem scenariju zgodilo po kloriranju? Tretjina vodnega živega ekološkega sistema v Savi bi bila uničena! Nastalo bi ogromno karcinogenih in mutagenih organskih molekul. Reka bi bila obremenjena do stopnje, ko se ne bi več mogla sama očiščevati. Ker so nekatere snovi v klorirani vodi hlapljive, bi prešle v zrak. Genetska DNA molekule v človeških celicah bi se spremenile. Kakšne bi bile posledice, če bi taka voda prodrla v talnico, ki jo pije milijonski Zagreb? Iz dneva v dan, iz leta v leto! Ob jedrskih elektrarnah se srečujemo s še eno nevarnostjo - pretoplo vodo. V točki mešanja z vodo iz JE Krško naj bi se temperatura Save dvignila za 12 do 13 stopinj. Poleti in pozimi. Poleti bi bila temperatura vode do 40 stopinj Celzija, česar ne bi preneslo nobeno živo bitje. Mislimo seveda na bitja, ki žive v vpdi. Pozimi pa bi pretopla savska voda zmotila življenjski ritem nekaterih živalskih vrst. Na reki bi do Brežic imeli nekakšen biološki čep. Iz ogrete vode bi celo v najhujši zimi izletavale žuželke in hip nato zaradi mraza počepale v vodo. V topli vodi je manj kisika kot v hladni. Voda z manj kisika ima manjšo sposobnost samoprečiščevanja. Nekateri so skušali doseči, da z omenjenimi podatki ne bi vznemirjali javnosti. Ne gre za vznemirjanji javnosti, zagrebški strokovnjaki so samo navedli ugotovitve in opozorila, ki se prav nič ne razlikujejo od opozoril in ugotovitev njihovih kolegov ob drugih velikih evropskih ali ameriških rekah. Res pa je, da z resnico včasih ni lahko živeti. Zgodovina zadružništva na Slovenskem je obenem tudi zgodovina varčevanja in vzajemne pomoči. Varčevanje ima najgloblje korenine med kmečkim ljudstvom, ki je že zgodaj spoznalo, da trije zmorejo več kot eden, če se le o pravem času in z dobrim namenom združijo. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja posejano seme je privabilo v zadružne hranilnice nekaj rodov varčevalcev, čeprav sta dve svetovni vojni izničili z znojem pridobljene prihranke kmetov. Vera v vzajemnost pa je ostala in se prenašala od dedov na očete in sinove. Letos bodo v hranilno-kreditno službo združeni kmetje širom po Sloveniji praznovali stoletnico zadružnega hranilništva. V letu 1982 so namreč na Slovenskem pod Vošnjakovim vodstvom ustanovili največ hranilno-kreditnih zadrug. Danes je v Sloveniji 180 tisoč varčevalcev, združenih v 74 hranilno-kreditnih službah. Vse skupaj razpolagajo trenutno z 2,7 milijarde dinarjev. Po besedah tajnika Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije, Miha Demšarja, so HKS sodelovale s 36-odstotno udeležbo pri 12-mili-jardnih naložbah. „Hranilno-kreditna služba je steber zadružništva in gonilo napredka," smo slišali na Bizeljskem, kjer so pod okriljem Slovina Tozd Bizeljsko — Brežice varčevalci s tega območja prvi v Sloveniji počastili ta pomembni jubilej. V zgodovini hranilništva zasledimo v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja poleg Bizeljskega še •druge kraje, od Sromelj, Artič in Kapel do Bistrice ob Sotli, s katero so bili Bizeljanci včasih imočno povezani. :Na Bizeljskem so dobili prvo hranilno kreditno jst^novo 1896. Pod imenom Reiffeisenkasse je poslovala do razpada Avstro-ogrske monarhije po prvem svetovnem požaru 1918. Varčevalcem tisti čas ni bil naklonjen. Prinesel jim je mir pa nič več. Delo hranilnice je ugasnilo, kmetje pa so v zamenjavo za krone dobili dinarje. Po štiri krone so morali dati za dinar in bili seveda na izgubi. Potem pa so spet ustanovili kmečko hranilnico; imenovala se je ,,Posojilnica za selsko občino Bizeljsko — registrirana zadruga z neomejeno zavezo". Ustanovitelji so bili sami napredni kmetje: Gustav in Franc Pečnik, Rudolf Strmecki, lv#n> Franc in Avgust Balon, Viktor Premelč, Anion in Jože Škof, Ivan Žertuš in Jože lljaž. Prvi blagajnik je bil Gustav Pečnik, tajnik pa Rudolf Strmecki. Odbor je zasedal vsako nedeljo od osme do dvanajste ure dopoldne v osnovni šoli VERA V VZAJEMNOST GRE IZ RODU V ROD na Bizeljskem. Vso gotovino je imel pred sabo na mizi in je sproti odobraval posojila kmetom. Člane odbora so volili in delo, ki so ga opravljali, je bilo častno. Ob koncu leta so jim sicer odobrili malenkostno nagrado, vendar so bili tudi pri tem zelo varčni. Odbornikom, ki so hodili na seje v Ljubljano, so povrnili le polovico stroškov za vozovnico. Tedaj so se še vsi vozili z vlakom. Potovanja so bila redka in za užitek take vrste je vsakdo moral tudi sam nekaj primakniti. Leta 1936 so na Bizeljskem ustanovili Vinarsko in sadjarsko zadrugo z omejenim jamstvom. Pobudo zanjo so spet dali napredni vinogradniki, da bi se postavili na lastne noge in da ne bi bili odvisni od raznih prekupčevalcev in drugih brezvestnežev, ki so živeli na račun vinogradnikov zlasti v kriznih obdobjih. Hranilnica je tedaj pripomogla zadrugi, da je odkupila dva hektara zemlje in gospodarsko poslopje. Zadrugo je hranilnica kreditirala tudi pri odkupu vina in sadja, za kar je zahtevala 7- do 10-odstotne obresti. Za vloge je izplačevala po 4 do 5 odstotkov. Sprejemala jih je od vsakogar, tudi od tistih, ki niso bili včlanjeni v zadrugo. Hranilnica je vse do vojne uradovala ob nedeljah dopoldne. Leto 1941 je njeno delo prekinilo. Prebivalce so izselili, na njihove domove naselili Kočevarje in vinogradi so štiri leta samevali v pušči. Novi gospodarji niso znali obdelovati, pa tudi kmetovanja niso bili vajeni. Gospodarstva so propadala. Sele osvoboditev je spet prinesla pristno življenje med vinorodne griče. Izgnanci so se vrnili na svoje domove in se zagnali v obnovo trsja in zapuščenih domov. 1946. leta so ustanovili kmetijsko zadrugo, pri njej pa znova hranilno-kreditni odsek z dvajsetimi vlagatelji. Število varčevalcev se je postopoma večalo. Kmetje so puščali denar na knjižicah in ga dvigali le toliko, kolikor so ga potrebovali za sprotne izdatke. Zanimanje za varčevanje je iz leta v leto naraščalo. Število vlagateljev hranilno-kreditnega odseka se je pomnožilo zlasti po letu 1961, ko sta se združili pišečka in bizeljska zadruga. Do konca šestdesetih let so dajali kmetom večinoma kratkoročne kredite. Ti so jih najemali za elektrifikacijo, za vodovodno napeljavo, za nakup živine ali za popravilo gospodarskih poslopij. Z letom 1971 se je kreditiranje močno razmahnilo. Hranilno-kreditna služba je ob pomoči bančnih in republiških virov prešla na dolgoročno investicijsko kreditiranje pri obnovi vinogradov. Po združitvi s Slovinovim tozdom v Brežicah, se je dve leti zatem razširilo tudi območje, do koder segajo posojila hranilne službe na Bizeljskem. Število vlagateljev se je do danes povzpelo na 3000, vsak od njih pa daje hranilni službi na voljo povprečno po 4.000 dinarjev. Tako organizirano varčevanje kmetov je v zadnjem desetletju spodbudilo obnovo vinogradov. V tem času je 793 kmetov obnovilo 434 hektarov vinogradniških površin, na katerih se je pridelek močno povečal, največ pa je vredno to, da nasade lahko obdelujejo s stroji. JOŽICA TEPPEY priloga dolenjskega tista z.araai spominov na vojno so ji živci vse doij In bolj odpovedovali, vedno se je nečesa bala. -V očeh brez spanja sicer pa star človek bolj malo spi - se je vedno pogosteje spominjala vojnih grozot: ubitega moža, goreče hiše, bežanja pred tujimi vojaki, skrivanja, lakote. Lani je hudo zbolela. K sebi jo je vzel sin, ki živi v Ljubljani. V mestu pa ni dolgo vzdržala. Ni mogla poslušati radia, televizije (saj so povsod govorili tudi ° vojni), tudi vrišča ali joka otrok ni mogle prenašati (saj so vriščali in jokali tudi takrat, ko so bežali pred sovražnikom, ko so bili lačni, ko so jim požgali dom, ubili očeta). Vrnila se je domov v Srednjo vas, kjer je dala zapečatiti radio in televizijo, da bi bil mir. Rada je obdelovala zemljo, še posebno veselje pa je imela s kravami. A kaj, ko kljub veselju vsega tega zaradi bolezni ni več zmogla. Oplazila jo je tudi kap in desna roka se ji je tresla, leva pa je že tako nerodna. Se zase ni mogla skuhati. Sicer pa n| potrebovala veliko. Še tistega ni pojedla, kar sta ji prinašala sin in snaha. ,,Teden dni pred smrtjo je bila pri meni. Dogovorila sva se, da se bo začasno preselila k nam. Vendar ni hotela prej, dokler se ne bo odselila k svojim v Kočevje njena vrstnica soseda Ivka, ki je tudi živela sama. V soboto sem bil nazadnje pri njej. Ves dan sva se pogovarjala o tem in onem. Kazalo je, da se ji zdravja izboljšuje. Dogovorila sva se, da pridem ponjo čez dva dni, ko bo odpotovala tudi Ivka", se spominja zadnjega pogovora z materjo sin France. Tisti ponedeljek jev Podpreski močno snežilo, v Srednji vsi pa malo. Radio je poročal, da so v Mariboru namerili minus 23 stopinj Celzija, v Kočevju minus 16 pa tudi v Srednji vasi je bilo zelo mrzlo pa še pihalo je močno. Sosed Anton Malnar se spominja, da sta tisto jutro njegova psa lajala in tekla proti gozdu. To pot sta ob močnem laježu dvakrat ponovila, kot da bi hotela nekaj povedati. A kdo bi si mislil, da je odšel ob takem vremenu proti gozdu kakšen človek. Pa je le šel nekdo. Ivana Troha je verjetno tisto noč spet doživljala vojno. „Kaj neki tuli, zavija in ropota? Je veter? Ne, italijanska vojska. Spet prihajajo, da bi ubijali, požigali. Spet je treba bežati v zavetje gozda. Pa ne skozi vrata, saj so tja gotovo namerili puške. Kam? Skoz okno! Pa je previsoko. Hitro boru pristavila pručko. No, kar dobro gre. Sem že zunaj. Zdaj pa hitro v zavetje gozda. Streljajo, kot so na moža. Teči moram cikcak. Ampak ta sneg. Noge so težke. Komaj jih še premikam-Zdaj sem že skoraj na varnem, ampak malo moram počivati . . Sin France, sosed Jure in drugi vaščani so šli z baterijami po delno zameteni gazi, ki je vodila od okna hiše cikcak proti gozdu. Našli so jo šele v temi, kakšen kilometer od domače hiše. Na njej je bila centimeter ali dva debela snežna odeja. JOŽE PRIMC domače hiše, 73—letno Ivano Troha iz Srednje vasi pri Dragi v občini Kočevje. Kaže, da je odšla od doma zgodaj zjutraj v ponedeljek, 21. decembra lani. Tistega dne jo je prišel iskat po končanem šihtu njen sin France Troha iz Podpreske. Dva dni prej sta se dogovorila, da se bo za nel^aj časa preselila k njemu, k njegovi družini. Mati Ivanka je namreč sama živela v domači hiši v Srednji vasi sama, ker so otroci z družinami morali že pred desetletji za kruhom bliže industrijskih središč. Sin France tistega ponedeljka matere ni našel doma, zato jo je začel s pomočjo vaščanov iskati. Šli so po cikcakasti gazi v snegu, ki je vodila od materine hiše proti gozdu in ki jo je že delno zakril sneg. Našli so jo šele v temi, okoli 17,30. Zdravnik je kasneje lahko ugotovil le, da je umrla zaradi'podhladitve. Tako nekako se glasi kratko poročilo o smrti ostarele in osamele Ivane Troha. VOFENZiVi OB MOŽA IN DOM „Ne, mati Ivanka ni bila socialno ogrožena. Dobivala je tudi pokojnino oz. priznavalnino. Sin France in njegova žena sta jo obiskovala vsak dan ter ji prinesla ali postorila, kar je bilo pač treba," nam je povedal Jure Grgurič, ki stanuje tam blizu in je bil med tistimi šestimi možmi, ki so iskali in našli mrtvo Ivano. „Po moje ni vedela, kaj dela. Živci so ji opešali. Zato smo vaščani pazili nanjo že vse leto, kolikor smo pač ob delu lahko. Ampak tu ni bilo rešitve. Nihče ni mogel pomagati: ne otroci, ne vaščani, ne socialna služba, nihče. Živci so ji odpovedali. Moja mati je imela prav tako bolezen. Zaradi velikega trpljenja, ki ga je doživljala med vojno in kasneje so vedno bolj popuščali živci, dokler je ni rešila smrt." V knjigi Kočevsko na str. 142 beremo: „Zadnje dni julija in vso prvo polovico avgusta 1942 pa so Italijani izvršili v sklopu roške ofenzive veliko čistko na Medvedjeku. V teh dneh so z izjemo Podplanine in Potoka popolnoma uničili vseh ostalih 14 vasic, da ni razen nekaj cerkvic in znamenj ostalo prav nič celega^ Vse ljudi od dojenčka do starca pa so odgnali v Čabar in Plešce. Ob mostu čez Čabranko so postrelili 31 mož ... V Srednji vasi med Travo in Drago so postrelili 17 mož ..." France Troha, ki je imel takrat, leta 1942, okoli 7 let, se očeta niti dobro ne spominja. Povedali pa so mu, da je takrat oče skupaj z drugimi vozil les za partizane, ki so gradili barake. Italijani so avgusta 1942 voznike polovili in jih postrelili. Tudi hišo so jim zažgali. Mati Ivana je ostala sama s štirimi mladoletnimi otroki. Med vojno in po njej so vsi veliko pretrpeli, posebno mama Ivana . KONEC VOJNE ZA MAMO IVANO DVAJSET LET ZA DVAJSET REJENCEV Na čelu ni nikomur zapisano, kdo je in kakšen, da bi, denimo, vedeli, ali gre za zrelo in urejeno osebnost, ki ne bo samo sposobna užiti polnost življenja, marveč obdati s toplino tudi svoje bližnje, predvsem otroke. Star pregovor pravi: „Na dve reči posebno pazi: na otroke pa na ogenj!" Tega očitno ne poznajo, žal, preštevilni starši, ki tega imena pravzaprav ne zaslužijo zavoljo malomarnega odnosa da — celo pravega trpinčenja svojih otrok. Pri takih roditeljih je sicer moč brž najti tudi nekaj olajševalnih okoliščin za brezbrižnost do svojih rojencev. Vendar takšno modrovanje sila malo pomaga ogroženim otrokom. Na pomoč mora priskočiti strokovna služba socialnega skrbstva. Ko ugotovijo, da je onemogočen normalen telesni in duševni razvoj otroka, ga dajo v rejo. Tako je tudi v krški občini, kjer bi radi pridobili za rejništvo še več rejnikov, zlasti takih, kot je Gracarjeva družina na Lomnem 26, v gručasti vasici na planoti pod Velikim Trnom. Lična hiška Gracarjevih, ki je prerasla razsežnost prvotno ^predvidene počitniške hišice složnih zakoncev Štefke in Oskarja, je prva domačija, ko jekleni konjiček prisopiha po strmem bregu od regionalke Krško—Sevnica do „predverja" vasi. Ozko, a z asfaltno preprogo prekrito cesto vsakih nekaj metrov zmotijo manjši plazovi in plasti ledu, ki se še trdovratno upirajo nepričakovani prednovoletni odjugi. ,,Osmo leto živimo na Lomnem. Semkaj smo se preselili iz Trbovelj, kjer sem se že tudi ukvarjala z rejništvom," pove 52—letna Štefka in pri tem ne more prikriti, da jo je vleklo med razgibano dolenjsko gričevje, v kraje, kjer je sama preživljala otroštvo. „Dvanajst let sem bila stara, ko so med vojno celo družino izselili v Herten-baden v Nemčiji, kraj blizu Švice. Ko smo po osvoboditvi prišli domov, je bilo vse razbito. Spali, smo kar na tleh, na slami," pripoveduje Štefka, 57-letni mož Oskar pa doda, da se je rodil v številni knapovski družini. Med desetimi otroki je Oskar predzadnji osmi fant, — bilo je le eno dekle — danes pa živi še šest otrok. „Oče je bil tudi zraven, ko so se rudarji spopadli z orjunaši," zvemo iz ust bolj redkobesednega možakarja, ki dela sicer kot pleskar pri sevniški Tovarni konstrukcij, tozdu trboveljske Strojne tovarne. Zatopljeni v pogovor niti ne slišimo, kako se odpro vrata otroške sobe in v toplo, centralno ogrevano dnevno sobo pokukata glavici. „Le pridita bliže," reče otrokoma Štefka, a ker se obotavljata, jima stopi naproti. Deklici — rejenki se sprva malce sramežljivo stiskata h krilu tete, kakor pravita Štefki, toda ko ju stric Oskar povabi k igrici Človek ne jezi se, zadržanost vse bolj plahni. Sedemletna Karmen sproščeno čeblja: „Rada hodim v šolo. Hočem se veliko naučiti. Še najraje računam. Moja tovarišica je Ivanka Bizjak." Otroku se pozna, da je v dobrih rokah. Karmen gre vsako leto s kolonijo na morje. Za to primakne kakšen dinar občinska skupnost socialnega skrbstva v Krškem. Letošnje poletje bo razširilo pisan svet spoznanj tudi štiriletni Saši, ko naj bi krenila po stopinjah starejše sestrice na morje. Karmen in Saška, kakor jo kličeta Gracarjeva, sami vesta, da morata brž po večerni risanki pred dnevnikom v svojo sobo in posteljo. Štefka in Oskar nimata z rejenkama nobenih posebnih težav, na srečo — sta tudi zdravi kot ribi. ,,Dvajset let se že ukvarjam z rejništvom. Nekateri otroci me kličejo kar mama, čeprav jih z možem učiva, da sva midva le teta in stric. Vendar, ko je bila doma še najina hčerka, ki se je pri 33 letih srečno poročila v Berlin, so jo otroci pač posnemali. Še danes dobiva precej pošte najinih rejencev, zlasti pa se veseliva obiskov," pojasnjuje Štefka. Brez tega ne bi mogla živeti, kajti brez otrok je dolgčas, zatrjuje, in da mora biti to presneto res, potrjuje podatek, da so imeli Gracarjevi pred tremi leti kar pet otrok hkrati v reji. Pri tako številni ,,družini" pa je že treba veliko časa in ljubezni, da otroci daleč od domačega ognjišča začutijo toplino pod isto streho, čeravno pridejo iz različnih družin.,,Rejnina, okoli tristo starih jurjev mesečno za enega otroka, res ni odločilna; če ne bi bilo ljubezni, b1 že zdavnaj pustili," skoraj v en glas rečeta Štefka in Oskar, zato je obema najtežje pri srcu slovo od rejenčkov, ki se običajno poslovijo po osmem letu starosti. ,,Boli me tudi, če starši obljubijo, da bodo obiskali otroke, potem pa ne pridejo,' pravi Štefka. V tem času Saška za hip zaihti, češ da se j® nekam udarila, Karmen pa ji odvrne: „Ko se bos možila, bo že dobro!" Slišimo komentar rejnj' kov: „No, to je pa že spet nekje pobrala-Opogumljena Karmen razgrne še delček skri^' nostnih otroških načrtov: „Ko bom velika, bom pridno delala, da bom imela veliko šolo." Gracar-jeva z Lomnega vesta povedati veliko naravnost grozljivih, a resničnih zgodb iz življenja otrok, k1 sta jih vzela v rejo, tako o kom3j 17 dni starem dojenčku v Trbovljah, ki se ga je hotela mati i* „boljše" družine enostavno znebiti, ker je prikri' vala nosečnost; ko pa se je taista mati omožila, & je le spomnila na že 22 mesecev starega fantka-Ali pa primer, ko je mačeha desetletno deklicov kopalnici butala ob zid. Ker dekletcu ni bilo na srečo nič hujšega, ji je mačeha ukazala, naj s« obesi. Tega deklica ni zmogla, še pravi čas pa ie našla topel dom pri Gracarjevih, tako kot zdaj ie dvajseta rejenca. PAVEL PERC ✓ Medak s svojimi deli resnično živi, trpi, se zaDava, sočustvuje, predvsem pa z obešenjaško ironijo zleze v karakter svojega motiva, pa naj bo to krajina ali ljudje, sestanek delovne skupnosti ali vožnja na avtobusu mestnega prometa. V svojih motivih je neizčrpen, po načinu doživljanja in humorja v svojem prikazu nedosegljiv. Je slabe vest pretencioznih slikarjev, podeželskih malomeščanov in političnih karieristov. Je odraz dalmatinskih ribičev, doživljanja mladih ljudi, veselje nad življenjem in pritajenim vzdihom osamljenosti (Kominjani letijo direktno v nebo. Sestanek delovne skupnosti, Tehnični direktor in Co, Marjanca in jaz greva z dvocevko na jerebice . ..). Njegove inteligenčne sposobnosti in fotografski spomin vseh videnih detajlov ga ločijo od stanovskih kolegov. Znajde se v vsaki situaciji, v vsakem okolju. Je brezkompromisen, predvsem pa človek. Dostopen in odprt za vsakogar. „Po enem mesecu v Parizu ga poznajo že vsi na ulici, kjer živim, prodajalci, smetarji, natakarji, uradniki. Kadar greva po ulici ga mimoidoči pozdravljajo in on pozdravlja vsakogar. Na tej ulici živim že celo vrsto let, pa me redko kdo pozdravi", mi je lanskega novembra dejal Matsui. „Ob priložnosti, ko smo stopili v lokal nasproti Ecole des Beaux Artes, mu je natakar veselo dejal: ,,Dober dan, gospod Medak, vstopite, vstopite, prosim". Si moreš misliti, midva s Philipom sva se samo spogledala, saj sva v času najinega študija na Ecole des Artes zahajala vsak dan v ta lokal, pa se naju taisti natakar še spomni ne. Sploh ne vem, kdaj je Goran prišel v ta lokal? " je v smehu razložil Morio. Zanimive so pripovedi o njem v času, ko je zapustil industrijo in prevzel mesto tehničnega direktorja ljubljanske Drame. Industrija ga ni hotela spustiti iz rok, on pa si je želel le tista dva meseca dopusta, da bi lahko v miru slikal. V Drami je zagovarjal vse tiste odrske delavce, krojače, kuharice v bifeju, zanj so to bili ,,moji ljudje". In tisti „moji ljudje" sogacenili. Izenačil jihje zvsemi, od njih pa je hotel, da delajo tisto, kar jim je naloženo. Vsak gleda le tvoje delo ..Charles me je nekega dne odpeljal do Louvra. Vzela sva kup slik s seboj. 'Upajva, da bo stvar vžgala', je dejal Charles. Patricia Roussel je bila včasih med kritiki pri figaroju, danes pa ima lastno galerijo, v kateri predstavlja mlade talente. Razstava v terminu april—maj 1981 in laogodba z galerijo (11. IV. 1981) pričata o uspehu te poti. Dobil sem predujem, in ko so me vprašali, kaj z njim, sem dejal: Grem v New Vork. Dali so mi naslov impresarija v New Yorku in krenil sem tja. Ko sem prišel v betonsko džunglo tega velemesta, sem po telefonu izvedel, da je mož prejšnji dan od|X>toval v Pariz. Denar je kopnel, jaz pa sem bil še vedno sam, brez upanja. V tistem času sem se boril za obstoj. Ko sem porabil še zadnje dolarje, sem sklenil oditi v pristanišče in s prvo tovorno ladjo kreniti kot mornar, fizični delavec, v Evropo. V tistih dnevih blodenj pa je le prišla rešitev. Galerist se je pojavil. Šel sem na naslov brez zagotovila, pa vendar z upanjem na uspeh. Ludlovv—Hyland Gallery, 96 Grad Street, Nevv York City. Vstopil sem. Človek, ki sem ga iskal, lastnik galerije, me je premeril z očmi, potem pa je dejal: .Pokažite, kaj imate, govorila bova kasneje. Če mi imate kaj povedati, mi bodo povedale vaše slike.' - Nikoli me ni nihče v vseh teh galerijah vprašal: Ste akademski slikar, če niste, vrata so odprta. Vsak je hotel videti le delo. Nikogar ni zanimalo, kdo sem, kaj sem in odkod sem. Vsakdo je hotel videti le slike. Pri nas je vrstni red drugačen. Pokazal sem slike. 'To je pa nekaj!' je veselo vzkliknil Američan in mi segel v roke. Sklenila sva pogodbo za dve leti, po kateri bo galerija zastopala svo mojo dejavnost v naslednjih dveh letih v ZDA. S predujmom sem prispel v Evropo, v Pariz, od tu domov. Včasih ima človek res srečo!" Nasmehnil se je, kot bi želel reči: „Še zdaj ne verjamem, da je vse to res. Zdaj lahko rečem — slikar sem. Kdo in kaj je slikar? V prvi vrsti človek in zopet človek, ki se v ničemer ne razlikuje od vsakdanjih ljudi, lahko je le njim enak, to je priznanje. Imeti mora veliko srce in otroške oči", je rekel Goran Medak. MARIN BEROVIČ Slišati, vohati, gristi Edina njegova razlaga ob vseh njegovih slikah je bila: „Sliko je treba čutiti, živeti z njo in v njej, motiv videti slišati, vohati, gristi, biti v njem njegov elementarni sestavni del." Slika, cvet preprostega človeka SLIKAR MORA IMETI VELIKO SRCE IN OTROŠKE OČI Goran Medak je neizogibna oseba svojega slikarskega ciklusa, pa naj bo kdorkoli že: Mediteranec, Novo-meščan, Gilgameš, Engidu, človek iz Nevv Yorka ali Pariza, predvsem pa je tisti človek, kakršnega smo vsi poznali in ga poznamo, brez trohice napuha. Razstave, uspehi, dosežki in razočaranja, kakršna že so, tega človeka niso spremenili. „Slike morajo priti med ljudi, živeti morajo z njimi, saj iz njih izhajajo, ljudem morajo biti dostopne, ne pa luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti. Ne smejo biti bogastvo bogatega ali sredstvo bogatenja. Biti morajo cvet preprostemu človeku, ne špekulacija." Kolonija in Matsui sta mu odprla vrata v svet. Japonec je v njem odkril in tudi znal predstaviti njegov talent. Povabil ga je v Pariz in mu omogočil prve korake v tem središču umetnosti. „Moj prihod v Pariz je bil zame začetek novega življenja, začetek iz nič. Doma sem pustil vse za seboj, rekel sem si: če je res kaj v mojem delu,,mora priti na dan. Z Japoncem sva garala vsak dan, vsako noč in rezultati so bili vidni. Matsui je po telefonu dejal: 'Goran slika bolje kot kdaj poprej!'" „Skuf>aj sva se predstavila kritikom in ljubiteljem umetnosti na razstavi v ateljeju. Začetek je bil zelo obetaven," je pisal Medak. Kmalu fja seje zgodilo, da so se ljudje in kritiki začeli bolj zanimati za slike novega Jugoslovana. „Z Moriom sva prišla v navzkrižja in tako ni kazalo drugega, kot da sva šla vsak svojo pot. Iz prejšnjega ugodja sem zaplaval naenkrat v revščino in negotovost. A vendar, v tistem času sem si nabral dovolj prijateljev, ki so mi pomagali v stiski. Nekega dne, ko sem že razmišljal o poti nazaj, me je na Champs Elysees srečal prijatelj Charles, arhitekt. Vprašal me je, ali še iščem atelje. Dobil sem atelje pri njegovi tašči v centru Pariza in se prebijal naprej. Prijatelji so me odpeljali z mojimi slikami do galerije L'Oeil de Boeuf, 58 rue Quincampaix, Pariš IV. Bil je zame to velik trenutek. Lastnik galerije Ceres Franco je bil s slikami zadovoljen in sklenila sva pogodbo (31. (II. 1981), po kateri se galerija obvezuje organizirati skupinske razstave v letih 1982 in 1983. Vsekakor lep, spodbuden začetek. Planil sem v delo. Marca sem razstavljal skupaj s tremi Francozi v L'0leil de Boeuf.” ■ «ui\vyu juvui Wi»w3u iv.uf-mw—»rnw-». zapuščali, novomeško osnovno šolo in je popoldanska izmena čakala pred šolskimi vrati, mi je sošolec pokazal v gneči pred šolo nekoga: „Glej, to je Medak!" Zazrl sem se v debelušnega šolarja, ki je osamljen slonel ob ograji novomeške šole. Veliko sem slišal o njem. Bil je tisti Goran Medak, o katerem smo vedno toliko govorili. Znamenitost naše šole, fant, katerega slike so visele na vseh šolskih razstavah — vedno in povsod. Zdelo se je, da vse, karkoli ustvari, pristane na tem ..posvečenem" kraju, na katerega smo se ostali tako trudili priti. V tem se nam je zdel nedosegljiv. Bil je Medak. Ko takole po kakih nepolnih dvajsetih letih sediva skupaj, pogovor ne teče več o tistih časih, pa vendarle se vrača na vzrok, iz katerega se je vse skupaj začelo, na njegovo slikarstvo. V letih, ko sva postala sošolca v višjih razredih osnovne šole, sem se srečal z njegovim izjemnim talentom. Bil je človek zase, brez prave konkurence, talent brez primere. Natančen v opazovanju in prepričljiv v interpretaciji. Šolska risarija je skovala prijateljstvo med nama. Prijateljstvo, ki vedno znova zaživi, kadar ga srečam. Prerisala sva mnogo skupaj in zaradi tega povzročila veliko hude krvi najinim učiteljem. Ti na žalost niso znali razviti njegovega talenta, v bistvu se je zgodilo ravno obratno. Danes se morda 'zdi nenavadno, da se spominjam tistega šolarja z osnovami portretne anatomije pod roko, pa vendar ga je verjetno ravno ta zapisala v svet figuralike. ' / — V tistem času je v Novem mestu poučeval Vladimir Lamut, enkraten slikar in grafik, ki žal še vedno ne zavzema tistega mesta v slovenski umetnosti in v Novem mestu, kot bi ga zaslužil. Poznala sva ga na videz in pomalem zavidala tistim, ki so risali pri njem. Eden takih navdušencev je bil tudi Goranov brat.. Lamut je bil navdušen nad njim. Po končani šoli je Medak risarijo opustil. Tudi Lamuta ni bilo več in srednja šola je Medaka zapeljala na druge poti. Po bratovih komentarjih o novomeški gimnaziji se je raje odločil za tehniško strojno šolo v Krškem. Na fakulteti je spet začel slikati. Proti koncu šolanja, pa vendar. Slike kot palačinke Nekega jesenskega dne 1974, podobnega tistemu pred dvajsetimi leti, sem ga srečal pred Figovcem v Ljubljani. Pritajeno se je nasmehnil: „Spet slikam." Ko sem ga nekaj mesecev kasneje obiskal, sem ga našel v prepolni sobi slik. Na desetine platen je ležalo okrog. Na tleh spet cel kup brez okvira, tako kot palačinke. Bosch in Breughel, predvsem Bosch, sta bila zanj pravo odkritje. Bil je prisoten na vseh njegovih zgodnjih delih. Kasneje je pokoketiral še za trenutek z Dalijem, pfotem pa se je lotil kibernetike in metafizike. To je bil čas, ko je v slikarstvu postajala znanost modna muha, večinoma so bili zakoni narave zgolj nerazumljiv okrasek. Leonardo je ostal en sam. Medakovi motivi, perpetuumi in prenosi energij so temeljili predvsem na njegovih študijskih spoznanjih logike in mehanike, ki mu jih je dala strojna fakulteta. Bil je eden najbolj nadarjenih študentov te ustanove. Po diplomi so ga vabili za asistenta na matični fakulteti, pa jim je dejal: „Ne potrebujem nobene slave in nazivov". Šel je v industrijo, v Indos. Kmalu je postal zelo iskan projektant. V tistem času sva sodelovala v Grupi 8. To so bili njegovi prvi javni nastopi. Zelo ga jih je bilo strah. Ptuj, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Krško, Slovenj Gradec. Vedno se je ob otvoritvi skrival po kakšnih vogalih galerije, še zlasti v Novem mestu, kjer se je odpravil nabirat korajžo na Breg. Bal seje ljudi, ki so ga poznali. V tistem času je nastajala osnova njegovega izraza, na katerem gradi še danes. Paul Klee, Antes Horst, tudi Picasso so botrovali njegovim prvim korakom v novi smeri. Dr. Ivan Sedej ga je označil kot „svojevrstvno slikarsko osebnost, ki v svojih izredno zgovornih slikah, polnih ironije in humorja, na paradoksalen način združuje grotesko, poezijo in prefinjen humor. V ostrih barvah, ki pa so začudo usklajene z namenom izpovedi, se loteva angažiranih in provokativnih tem. Na likovni ravni gre za izrazito ekspresivno izrabo tenkih potez s čopičem, barvne risbe in pastoznih površin, ki uhaja klasičnim pravilom o kombiniranju. Z drznimi rdečimi obrobami na zelenem ali modrem mu uspeva prizor dvigniti iz interetacije nekega motiva ali okolja v pravo šokanto prijtoved o čudnih dogajanjih v ljudeh. Pošastno zroči debeloglavci, z otroško radostjo oblikovane rakete, krajine, krvavi madeži in divji violetni toni." Kristus v rdeči trenerki Na I. slikarski koloniji Titovi kraji, naši kraji 1978 smo se spraševali, kaj bo tu Medak počel, saj ni krajinar. Spominjam se ga, kako je tri dni zapored vstajal ob zori in taval po kozjanskih poljih in Kumrovcu. Potem ga ni bilo kak dan na spregled. Nastala so olja in akrili, ki so dali kozjanski pokrajini svojevrsten pečat in predstavljajo v slovenskem krajinarstvu vsekakor nekaj posebnega. Brezperspektivni sklopi hiš, kozjanske kmetije, polja, tovarne sredi polj, cerkveni zvoniki so povzročili takšno- zanimanje med udeleženci kolonije in krajani, tako da se je naenkrat svet kolonije začel sukati okoli njih. (Letalo na liniji atene zahod nemško mesto ne kali miru v Bistrici ob Sotli. Krustus v rdeči trenirki . . .). II. slikarska kolonija Titovi kraji, naši kraji 1979 (Bistrica ob Sotli) pa je p>omenila prelomnico v njegovem življenju. Temu je botrovalo srečanje z japonskim slikarjem Moriom Matsuiem na tej prireditvi. Matsui je uspešen slikar z več kot sto samostojnimi razstavami po vsem svetu. Večji del svojega ustvarjanja preživi v Parizu, kjer se je kot študent francoske vlade izpopolnjeval na Academie Julien in na Ecole des Beaux Arts. Živi v srcu Pariza v vili George Sandove, ki je njegova last. „Medak je krajino doživljal kot osnovo za izražanje lastnih izrazito .pripovednih', že kar v fantastiko usmerjenih podob. Hiše, cerkve, pokopališča, letala in drugi rekviziti njegovih podob so živi organizmi z lastnim življenjem in se ne menijo za zakone perspektive in za barvno skalo, ki jo dojemajo kot objektivno danost. IZ teh detajlov sijejo hotenja in psiha ljudi. Tu so upodobljeni kraji, kjer se je ustavil čas, in okupira predmete, ki prenašajo svoje želje in hotenja nekaj pod nebo v sled letala, ki veže veliko mesto, nad krajem pa pušča samo minljivo meglico." (Dr. I. Sedej, spremna beseda kataloga I. slikarske kolonije Titovi kraji, naši kraji, Bistrica ob Sotli 1978). PESEM ZA NAKUPOVALCE HLADILNIKOV Lado Leskovar je gotovo eden tistih slovenskih pevcev zabavne glasbe, katerega prepevanje je današnji mladi generaciji skorajda neznano, istočasno pa so njegove pesmi vtakne v najlepša leta mnogih današnjih trideset- ali štiridesetletnikov. Zmagovalec slovenske popevke Opatije, zelo solidno šesto mesto na Evroviziji, znana ,,Poišči me v predmestju" in potem uspehi na jugu, turneje po Sovjetski zvezi in končno pred slabim letom vrnitev v Ljubljano in po šestnajstih letih bivanja in profesionalnega prepevanja v Beogradu in širni okolici zaposlitev v kulturno -zabavni redakciji ljubljanskega radia. To bi bil kratek povzetek plodnih dvajsetih let, ki jih je Lado posvetil glasbi, v katerem pa manjka podatek, zakaj ga zadnje čase tako malo slišimo. ..Pravzaprav je to normalno. Zelo redki pevci, tudi na svetovni sceni, se obdržijo nekje pri vrhu vso svojo kariero. Zakaj bi bil jaz izjema? Je pa nekaj pri tem zelo pomembno: jaz še vedno prepevam, ne bi mogel reči, da manj kot pred leti. Moj način petja, š tem pa seveda tudi publika pa sta se precej spremenila. Ukvarjam se s šansonom, z zvrstjo petja, ki gotovo ne gre tako lahko v ušesa kot tralala popevke, je pa zato pesem z normalnim besedilom, ki tudi nekaj pove. Gotovo je ta usmeritev posledica mojega dolgoletnega glasbenega zorenja, mislim, da sem težil ves čas k nečemu boljšemu. 'Začel sem s popevkami pa z evergrini in neke vrste jazzom; Nat King Cole in Ella so mi bili prvi vzorniki, potem Paul Anka in Presley in na koncu sem pristal pri francoskih šansonjerjih. Je to napredek? ..Mislim, da je. Če človek poje, mora s tem tudi nekaj povedati. Samo melodijo lahko igra tudi inštrument. Toda ta oblika, recimo ji šansona, je nepopularna, ne ustvarja si image, nima papirnate reklame. Zato je delo na tem področju neprimerno trše. Že nekaj let sodelujem z zagreb- ško šansonjerko Lado Kos in v dveh letih in pol sva imela okoli 450 koncertov po drugih republikah. Hodila sva po šolah in kolektivih s kitaro, brez mikrofona. En teden sva imela vsako jutro koncerte na avtobusih, ki so ob pol šestih prevažali delavce v tov rne. In ljudje so to dobro sprejeli, dan se jim je i.ekoliko drugače začel. In če jih je bilo na avtobusu petdeset, jih je morda vsaj pet stvar tudi sprejelo in jo razumelo. Pa po vaseh v Zagorju. Ko nisva mogla več z vozom, so naju prišli iskat z volovsko vprego in naju pripeljali do zadružnega doma. Vsi so prišli in še dolgo potem smo se pogovarjali o tem. Mislim, da je to neke vrste prosvetljensko delo, če seveda ne zveni prenapeto." Je pa to verjetno vse prej kot lahko, kaj? „Težko je učiti ljudi, kako naj se na drugačen način zabavajo. Je pa tudi užitek, ker vidiš, da ljudje tvoje petje sprejemajo, ne da bi to pravzaprav pričakoval. Samo treba je priti k njim in jim pesem posredovati, pa vsaj za tisti čas pozabijo na svoje narodnjake in Avsenike." Kljub prepevanju in skorajda garanju te slovenska publika pozna vse manj. Kako to, da že kakšnih petnajst let nastopaš večinoma na jugu? ..Slovensko .tržišče je bilo preozko. Ko sem tukaj vsaj po svojih merilih nekako uspel, sem šel na jug. Hotel sem razširiti področje svojega petja — takrat sem se s tem že ukvarjal profesionalno — in lahko rečem, da sem gotovo eden redkih slovenskih pevcev, ki ga poznajo tudi na jugu. Snemal sem v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, dve plošči sem posnel za Philipsa v Nemčiji, pet v Rusiji." Ko smo že pri Rusiji: veliko naših pevcev, doma le napol znanih, doseže tam uspeh preko noči. Kako to? „Zelo malo zabave je tam, kot prvo. Pa še nekaj je, kar sicer ne vem, če boš napisal, je pa gotovo zelo pomembno: naši pevci prodajajo Rusom pod firmo socialistične Jugoslavije ,,kapi- talistično" glasbo. To je osnova njihovega - ali našega — uspeha. Vmes so sicer tudi naše pesmi, toda v glavnem prepevamo zahodne, angleške in ameriške popevke. In še nekaj: naši pevci že premorejo tudi nekaj zahodnega blišča, opremo, kupljeno v Londonu, svetleča se oblačila in skakanje pred mikrofonom - to pa je nekaj zelo novega. Sovjetski popevkar ne more na oder brez glasbene šole in še potem se postavi kaka dva metra od mikrofona in odpoje stvar kot kakšno operno arijo ali vsaj kaj sila resnega." Imaš ti kakšno glasbeno izobrazbo? „Ne. Toda dvajset let se že profesionalno ukvarjam s petjem, in če se ne bi v tem času vsaj nekaj naučil, verjetno ne bi obstal vse do danes. Ze pred enajstimi leti so mi v Beogradu podelili status umetnika, no, precej kasneje so se spomnili tega tudi v Ljubljani. Med slovenskimi pevci imamo trenutno ta status le Marjana, Majda, Elda, Nada Žgur in jaz." Ali se počutiš kdaj, kot da pihaš proti vetru s temi tvojimi pesmimi, za katere sam praviš, da so kvalitetne, a nekoliko težke za ušesa? „Da, gotovo, saj to že celo življenje delam". V začetku glasbene kariere verjetno ne... „V začetku še nisem bil toliko star." In kdaj si prenehal s komercialo? „Saj jo še vedno delam, drugače sploh ne bi mogel nastopati. Sodelujem, recimo, na kakšni oddaji, pa mi pravijo: Pa ne s tisto svojo šansono, lepo prosimo! Daj raje kaj za narod! Pa zapojem šalali šalala, recimo." Čutiš do tega odpor? „To nisem jaz. Toda profesionalec sem in pojem, kar mi dajo. Vseeno pa sem pred leti zavrnil pesem, ki mi je bila dana za’ slovensko popevko. In so mi rekli: torej si ti bolj pameten kot vsi komponisti, kijih je izbrala žirija! Mislim, da tukaj ni vsa stvar v pameti. Eno stvar človek pač naredi, ker vanjo verjame. V drugo pa ne verjame, ne da vanjo sebe celega in publika to še kako čuti." Si kdaj želel peti pesmi, ki bi imele kvalitetno besedilo kot tvoji zdajšnji šansoni, istočasno pa bi bile tudi komericalne, prijetne za ušesa in s tem sprejemljive za široko občinstvo? ,,Gotovo! Sam napišem besedila nekaterih svojih pesmi, veliko prevajam, nimam pa koga, ki bi mi pisal takšne melodije. Zelo dober način ima recimo Šifrer. Neke vrste ljudsko, pocestno šansono, ki je zelo blizu ljudem. Potem je še nekaj mladih avtorjev, kot sta Mateja Koležnik in Peter Meze." Kaj pa punk? Tudi pri njem se veliko govori o družbeno angažiranem besedilu. O punku mislim vse najslabše. Že sama ideja punka ni zrasla na naših tleh." Tudi šansona ne! Dobro, jaz pravim temu šansona zelo oprezno. Recimo raje popevka s pametnim besedilom. Če se povrnem k punku, moram reči, da ima punk v osnovi idejo o razrušitvi vsega, kar obstaja, nima pa ideje kaj potem na tem zgraditi. To je anarhizem. Do sedaj mi še noben punker ni mogel odgovoriti na to." AH kdaj primerjaš petje generacije slovenskih pevcev pred petnajstimi, dvajsetimi leti z današnjo? Nazadovanje ali napredek? „Mislim, da prej nazadovanje, predvsem zaradi neprofesjonalizma. Edino vodilo je komercialni uspeh. Šifrer je, recimo, našel dobro varianto podajanja vsakdanjih reči na pameten način in bo ostal. Oto Pestner je tudi eden naših najboljših pevcev, v Jugoslaviji pa je premalo popularen. Toda tekste ima nezanimive, premalo svojih glasbenih zmogljivosti je dal v službo bolj pametnih stvari." Pa Hazard? Trenutno so zelo popularni. „Težko je ocenjevati. Nekateri ansambli gredo po čisto trenutni modi, ki pride od zunaj, in pravijo: aha, to bomo naredili, to bo imelo uspeh. Gotovo to dela Hazard in gotovo jaz prav tega nočem. Hočem ustvarjati iz potrebe. Uporabil bom širok in tudi zelo nevaren stavek: mislim, da je tudi zabavna glasba lahko umetnost. Delati hočem za današnjo srednjo generacijo, ki je bila pravzaprav v času svojega doraščanja glasbeno zapostavljena. Preveč skrbi so ji vzeli hiša, avto, hladilnik" Snemaš? „Ne. Na žalost danes srednja generacija ne kupuje pfošč. Denar dajo raje otroku in mu pravijo: pojdi in si kupi, kar hočeš. Današnji glasbeni okus kreirajo pri nas tinejdžerji, neizde- „Zavedam se, da sem vedno premalo mislil na to, da potrebuje zabavna glasba tudi zunanje efekte, reklamo in blišč. Vem, da nisem vedno našel prave poti do ljudi, čeprav sem vedno delal zanje. Večkrat tudi nisem imel želodca za nekatere stvari. Zato včasih pomislim, da meje čas morda povozil. Nekateri preprosto ne morejo tako kot nekatere mlade pevke, ki uspevajo tudi s tem, da razširijo noge pravemu človeku." Imaš kljub temu v svoji bodoči karieri'kaj pomenljivega? „Posebno velikih načrtov pravzaprav njtioli nisem imel. Če se je v mojem življenju že zgodila kakšna pretresljiva stvar, je bilo to čisto slučajno in ne načrtovano z moje strani. Recimo „Hej, brigade", ki sem jih zapel v modernem aranžmaju. Potem pa je še lep čas bilo slišati, da skrunim partizanstvo in podobno. j Nastopam še vedno veliko. Na Hrvaškem skupaj z Lado Kos, v Zagrebu smo trenutno naredili otroški muzikal za odrasle. V Sloveniji me skorajda ni slišati, premajhno tržišče, poleg tega; je zatrpano z zelo kvalitetnimi izdelki iz vsega sveta. Priprava enega koncerta mi vzame okoli pol leta priprav skupaj z orkestrom. ZunajSga lahko prodam petdesetkrat ali stokrat, v Sloveniji pa, recimo, trikrat. Mislim, da je razlika več^ot očitna." ZVONE ŠERUGX lani ljudje. Oni kupujejo plošče, oni tudi pisarijo glasbenim urednikom in na podlagi njihovih pisem se ustvarjajo top lestvice in glasbeni program. Odrasel človek z že izdelano osebnostjo verjetno ne bo izgubljal časa z izpolnjevanjem glasovnic in pisanjem Marjanu Kralju. Na pisma, ki sem jih prejemal v času svojega viška - tudi petsto in več na mesec - skorajda nisem odgovarjal. Ni se mi zdelo vredno izgubljati čas s publiko, ki se lahko ukvarja z neumnostmi, kot so fotografije in avtogrami pevcev. Še enkrat pa poudarjam: prav taki ljudje, dvanajst- in trinajstletniki, tudi danes oblikujejo radijski program, ki ga moramo potem poslušati vsi. Zato tudi je tak, kot ga imamo. Odgovorni seveda pravijo: to se prodaja, to torej moramo delati. Mislim, da to ni prav.'" Kakšno leto si že redno zaposlen pri ljubljanskem radiu. Imaš pri svojem delu možnost vplivati na tovrstne odločitve? „Ahvne, daleč od tega. Je pa tudi na radiu cel kup oddaj, ki lahko sprejmejo tudi kakovostno glasbo. Veliko liudi je, ki mislijo podobno kot jaz. Mislim, dj L p išel čas, ko bo minila evforija tako imenova.ii' modnih ansamblov, ki pa ne dajo .. J profesionalnosti niti kvalitete niti ideje ' La/ o kljub vsemu rečeš, da si zadovc jen s svojo pevsko potjo? 3001 priloga dolenjskega lista prebrali smo zidarjevi v iv* cudezi Roman „Čudeži", ki ga je izdala koprska založba Lipa, je po seznamu, objavljenem v knjigi, že 49. knjiga nadvse plodovitega slovenskega pisatelja in pesnika Pavleta Zidarja, pri tem pa ponatisi ali izbori njegovih del niti niso šteti. „Čudeži" so potemtakem res nekakšen pisateljski čudež, in kar se tega tiče, knjiga upravičeno nosi takšen naslov. Drugače pa je za bralca bolje, da od naj novejše Zidarjeve knjige ne pričakuje razkritja kakršnih koli čudežev, če seveda izvzamemo, da je na neki način vsako človeško življenje čudež. In prav z življenji različnih oseb se v tej knjigi pisatelj Zidar ukvarja. V avtobiografsko začrtano in okvirjeno pripoved vnaša realistične opise življenjskih usod, ti elementi pa se ves čas mešajo z značilnim Zidarjevim premišljevanjem, ki je življenjepisno o admiralu in carju iz izložbe Lanskega aprila ali maja so številni naročniki zaman čakali, da jim bo Cankarjeva založba tako kot poprejšnja leta poslala pol tekočega letnika zbirke Nobelovci. Šele proti jeseni je prišel glas, da bo vseh osem napovedanih knjig izšlo hkrati konec leta. Vzrok za zamudo je tičal v pomanjkanju papirja; kako občutno je bilo to pomanjkanje, pa se je izkazalo decembra, ko so naročniki dobili le štiri knjige; preostalih se lahko nadejajo to pomlad, se pravi v času, ko bi morala priti že prva pošiljka letošnjih knjig. Bodi kakor že, prej ali slej se bomo na Slovenskem hvalili, da premoremo knjižno zbirko, v kateri ne manjka noben dozdajšnji nobelovec. Med temi najdemo zdaj: le dve njeni pesmi. Več kot zanimivo se je torej soočiti z izborom iz štirih pesniških zbirk pesnice, ki je strastno pela o zemlji, ljubezni, krvi, bolečini, smrti in drugem, bila vseskozi na strani revnih in ponižanih, ki je jokala brez solz in žalovala, a nikoli obupala. Prevajalec Jože Udovič je prispeval tudi spremno besedo; Selmo Lagerloefovo (nobelovka je postala 1909), švedsko pisateljico, katere številna dela so doživela poslovitev, posamezni romani celo več izdaj, prvič pa se srečujemo s trilogijo romanov „Prstan Loevvenskoeldov", „Chark>-tte Loevvenskoeld" in „Anna Svaerd". Ta dela so tako rekoč zadnje pisateljsko dejanje Lage-rloefove, z njimi je na novo (tokrat hudomušno, mestoma celo groteskno) pregnetla romantične dogodivščine ljudi iz rodn pokrajine. Prevod je opravil Janko Moder, njegova je tudi spremna beseda, preglednico slovenskega seznanjanja s pisateljico pa je sestavil Jože Munda (njegov tovrstni prispevek je v vseh preostalih knjigah); tega, okrutnega, kakor je bil sam, je želel narediti še sina; ker mu ni uspelo, ga je ukazal mučiti in domnevajo, da ga je sam pretepel do smrti. Troyato-vo knjigo, ki premore tudi kronološko preglednico Petrovega življenja pa dogodkov v Rusiji in po svetu, imensko kazalo in seznam pomembnejših knjig o človeku, pred katerim, po Voltairovem mnenju Rusije ni bilo, za Russeauja pa je bil izdajalec duše ruskega naroda, je za Državno založbo poslovenil Marjan Poljanec. D. R. trikrat kondor S tremi novimi naslovi v zbirki Kondor je Mladinska knjiga sklenila lansko knjižno bero. Da bo z znakom kondorja, ki označuje izbrana dela iz domače in svetovne književnosti, izšla že dvestota knjiga, manjka le še malo, saj ena od pričujočih nosi številko 198; bliža se torej nevsakdanji jubilej, ki ga ne kaže prezreti. Tokrat je pred nami zadnja knjiga Ivana Cankarja, kije izšla za časa njegovega življenja. Za „Podobe iz sanj" je Cankar črtice pisal in jih deloma objavljal od začetka prve svetovne vojne dalje. Prevladujoča je motivika vojne, s to pa se prepletajo podoba matere, osebna krivda, groza pred trpljenjem in smrtjo, a ne le posameznika, ampak celega naroda. V splošno se sprevrača tudi krivda za tako nenavadno stanje, širša je težnja k očiščenju, prenovitvi človeka ... Ne kaže še naprej ponavljati znanih pripovedih izhodišč teh črtic, ki mestoma prehajajo v kratke novele, dodajmo le še. Mauricea P. M. B. Maeterlincka (1911), flamskega književnika ki je bil na Slovenskem deležen velike pozornosti med svetovnima vojnama, v novejših časih pa že tri desetletja ni izšla nobena njegova knjiga; nič bolje ni z uprizarjanjem Maetrlinckovih dram na tukajšnjih odredih. Za predstavitev v okviru Nobelovcev je Pavle Jarc poslovenil štiri drame („Slepce", „Peleasa in Melisando", „Monno Vanno" in „Sinjo ptico"), torej besedila, ki kažejo značilnosti t. i. simbolističnega gledališča, Maeterfinckova življenjska filozofija (stoicizem, spremešan z izkušnjami sodobnega, z naravo povezanega, a k vzhodnjaški magiji in okultizmu nagnjenega človeka) pa je razvidna iz dela „Modrost in usoda"; to je prevedla Zoja Skušek—Močnik, spremna beseda pa je Modrova; Gabrielo Mistral (1945), čilsko pesnico, pri nas povsem neznano, saj smo doslej premogli V___________________________________________________ da je spremno besedo prispeval France Bernik, novomeški rojak Milček Komelj pa je za slikovno prilogo izbral in pojasnil dela petih slovenskih slikarjev, katerih ustvarjalnost se na svojski način navezuje na Cankarjeve „sanjske" motive. ..Slovenski theater gori postaviti". Prosto po Zoisovih besedah iz B. Krefta ..Kranjskih komedijantih" je Bojan Štih na- slovil knjigo, ki v treh razdelkih prinaša vrsto esejev, člankov in zapisov o slovenski gledališki preteklosti (in posredno tudi zdajšnjosti). O pomenu in namenu slovenskega gledališča (tako se glasi podnaslov) dovolj zgovorno pričajo izbrana besedila, ki segajo nazaj do Levstikovih časov, zato si je Štih dovolil samo kratko opombo knjigi na rob, v kateri izraža prepričanje, da je slovensko gledališče še zmeraj ,.mogočen branik in oblikovalec narodne zavesti in samozavesti." Tuji prispevek v pričujoči pošiljki Kondorjevih knjig so ,,Zavojevalci", prvi iz niza romanov o proletarski revoluciji, ki jih je spisal francoski književnik Andre Malraux. To zgoščeno podobo kitajskih revolucionarjev v boju zoper britanske imperialiste je prevedel in s spremno besedo opremil Jaroslav Skrušny. ko pistelj premišlja o umetnosti in z njo neločljivo povezanim uporništvom, je napisal že skoraj esejistično. Elementi pripovedi v naj-vejšem Zidarjevem romanu niso čvrsteje povezani. Edina vez med posameznimi opisanimi življenjskimi usodami je pravzaprav pisatelj sam s svojim ustvarjalnim dejanjem zapisovanja prebujenih spominov. Tako je ustvaril mozaično pripoved, ki pa se, žal, ne strjuje v čvrstejšo celoto; tovornih odnosov med posameznimi elementi pripovedi ni, tako da bi roman prav lahko razpadel v samostojne novele. Če pa te vezi so, potem so prikrite in težje razberljive pri običajno pozornem branju. Omeniti pa je treba, da Zidar še naprej ostaja mojster slovenske besede. Sočni, svojski način izražanja ostaja slej ko prej njegova nesporna kvaliteta, ki tudi v ..Čudežih" ni zatajila. Najbrž pa tega romana ne bomo uvrstili med Zidarjeve vrhunske stvaritve. M. MARKELJ Pri prvo omenjeni založbi je nazadnje izšel ..portret admirala", kakor je Oliver Warner pod-naslovil knjigo o lordu Nelsonu, pomembnem angleškem pomorščaku, ki je ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja izbojeval številne bitke za otroško kraljestvo. Kronist, ki se je pri pisanju pričujoče knjige (v izvirniku je izšla 1958, poslovenil pa jo je Leo Petrovič) opiral na izjemno zajetno dokumentarno gradivo, pravi v uvodnem poglavju, da je ta mož ..nagnetel toliko dogodkov, konfliktov in strastnih čustev, da bi jih bilo dovolj za množico manj vrednih in daljših življenj", zato ga prikaže v luči bolj pa tudi manj slavnih dejanj. Kot VVarnerjeva tako tudi Henrija Troyata knjiga o Petru Velikem ni prav nič romano-pisna, temveč kaže ruskega carja (vladal je od 1682 do 1725) strogo po golih zgodovinskih dejstvih. Na seznamu T^atovih življenjepisnih del je veliko ruskih mož in žensk, zato ni odveč podatek, da se je za docela neslovansko ime skril Lev Tarasov, ki do potankosti pozna življenjske usode svojih Czeslavva Milosza (1980), v Ameriki živečega poljskega književnika, ki se ima v glavnem za esejista, manj za pesnika, nikakor pa ne za romanopisca. Kljub temu nam ga prevajalec J. Moder najprej predstavi z romanom ..Dolina Isse" (ki je v bistvu Miloszev življenjepis do dvanajstega leta starosti), nato z „Deželo Ulro" (to je nenavaden, esejistično spisan filozofski in literarnozgodovinski obračun z romantiko, posredno pa gre tudi za prikaz duhovnih stisk sodobnega misleca) in končno še s kratkim izborom iz Miloszeve pesniške tvornosti. Tega književnika smo šele začeli odkrivati, zato je pričujoča knjiga le za malenkost odškrnila vrata v zanimivo literarno delavnico. D. R. včasih izzivajoče, nenavadno, čudno, večkrat na meji ironije, mestoma pa že kar uporniško. Nekaj odlomkov v ..Čudežih", Ljudi, ki so se z dejanji neizbrisno zapisali v zgodovino človeštva, ni malo, knjige o njihovih življenjskih zgodbah pa so pri vrhu priljubljenosti med slovenskim bralstvom. To s pridom izkoriščajo založbe, več jih premore zbirko življenjepisov velikih ljudi; tako je npr. pri Obzorjih izšlo že blizu petdeset tovrstnih del, ne dosti manj obsežna pa ni podobna zbirka Državne založbe. velikih prednikov; zato je lahko prikazal tudi zapleteno pojavnost Petra Velikega. Slednjega spoznamo kot vladarja, kateremu gre zasluga, da se je Rusija iz zaostalosti razvila v veliko državo in se trudila Evropo dohiteti na vojaškem pa tudi na kulturnem in znanstvenem področju. Dokajšen delež pri tem je imelo Petrovo mesto na Baltiku, Sankt Peterburg, car pa se je postavljal kot možak štirinajstih obrti, vešč je bil menda vsega, od tesarjenja do zoboder-siva, celo za krvnikovo orodje si ni pomišljal zgrabiti. Med povzdigovanjem Rusije si je prizadeval odpraviti vse staro, od cerkvenih in ljudskih običajev dalje, zato je kajpak doživljal tudi odpor, saj ljudje niso hoteli ploskati nenadnim spremembam koledarja, uvajanju zahodnjaške noše, utrjevanju tlačanstva ipd. Pustolovskega, muhas- Kumrovi fantje z novomeških Mestnih njiv so že v osnovni šoli prekašali sošolce, posebno pri likovnem pouku. Risali so bolje in več kot drugi, tudi precej več, kot so zahtevali učitelji. Ti so bili prepričani, da bo vsaj eden od Kumrovih fantov postal slikar. ..Zgodilo se je, da sva postala dva likovnika, čeprav ne bi bilo nikakršno presenečenje, če bi bili vsi trije", pravi Jože. „Saj tudi brata, ki je v osnovni šoli naredil robota in se kasneje izšolal za elektronika, še zamika, da kaj nariše." Od vseh treh se je samo Jože odločil za študij na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. V kratkem bo diplomiral. Ko bo imel diplomo V žepu, bo lažje dihal. Imel bo več časa za slikanje. Vsekakor več kot zdaj, ko mu ure po službi jemlje študij. Jože Kumer je namreč že redno zaposlen. Na srednji šoli tehniških usmeritev poučuje umetnostno vzgojo. „To je lepo in koristno delo. Mislim, da se nisem napačno odločil. Nekaj let bom vsekakor pedagog, potem bom pa videl." Vpeljava umetnostne vzgoje v usmerjeno izobraževanje je po Jožetovem mnenju pametna stvar. Potrebno je nadaljevati, kar je bilo do zdaj po osnovni šoli prekinjeno. Zato, ker mladina prav v srednji šoli doživlja najhitrejši umski razvoj. Potrebuje tiste osnove znanja, na katerih lahko gradi kritičen odnos do sveta in pojavov v njej. Tudi kritičen odnos do umetnosti. „Delo z mladimi torej ne more biti oblika rekreacije, kar bi mnogi radi podtaknili. To je hudo resna zadeva. izrazito intelektualno delo. Ni vseeno, kdo to delo opravlja. Po mojem bi morali povsod likovno dejavnost poučevati likovniki, ne umetnostni zgodovinarji, ker prvi lahko neprimerno več dajo mladini. Več praktičnega, bi dejal. Na naši šoli to sicer še ni možno, bo pa izvedljivot ko se bomo preselili v novo stavbo v Šmihelu. Tam bodo lahko tudi krožki prišli do izraza, tako da bo tudi likovni krožek v celoti dopolnilo likovnega pouka." Seveda ima Jože načrte tudi zase. Rad bi delal, čimveč slikal. Rad bi se izpopolnjeval, prodrl čim globlje v skrivnosti slikarstva. Zaveda se, da bo v likovno manj razvitem Novem mestu to težko dosegel, zato je v mislih zagledan v večji kraj, kjer se na likovnem področju vedno zgodi kaj novega. „Za zdaj se seveda zadovoljujem z možnostmi, ki jih imam tu, v rodnem kraju. Poskušal bom biti koristen v Likovnem društvu Vladimira Lamuta in delovati tako, da bi se ponovila .novomeška pomlad'. Ne le ponovila, tudi trajala. Mislim, d? bi to z ljudmi, ki jih Novo mesto premore, lahko uresničili." Jože je torej najprej in predvsem slikar. Slikar po prepričanju, po mišljenju. Biti slikar zato zanj ni samo poklic, je tudi način življenja. Vsi vzgibi prihajajo iz njega, zato čuti neznansko zadovoljstvo, kadar se mu kaj odslika tako, kakor si je prej začrtal v zavesti in podzavesti. Zadoščenje, ki ga doživlja ob sleherni lastni stvaritvi, bi bilo še večje in popolnejše, ko bi imel kraj, prostor, kjer bi mogel delati čisto sam, v samoti. Da bi imel vsaj manjši atelje. .. I. ZORAN / z novo , novomeško pomladjo’ v mislih priloga dolenjske \231 zgodba je kaplja resnice v morju domišljije yi|r-s ■h. 0 Lila*-**: 'n11 *'( *-i fessr.-: : NOČ V CASABLANCI TUDI JUTRA SO TEMNA „Več luči!" je vzkliknil slavni nemški pesnik Goethe, ko se je na smrtni postelji pogrezal-v temo brez vrnitve. Pesniku je luč pomenila življenje, ves barvni spekter in lepoto oblik, ki jih luč radodarno ponuja v svoji stalni bitki s temo, pa tisto bogastvo, ki daje življenju pravo vrednost. Boj med lučjo in temo je stalna bitka za življenje, zato si normalni ljudje težko predstavljamo življenje v temi, čeprav so med nami tudi taki, ki so bitko za svetlobo izgubili. Svet okoli njih je le splet glasov, mehkih in trdih predmetov, ravnih, okroglih, hrapavih in gladkih površin. Kar je, lahko otiplješ, okusiš ali slišiš, vse drugo je daleč, in celo sonce, ki je gonilna življenjska sila na tem planetu, se pojavlja samo kot prijetno topel občutek na obrazu. Eden takih ljudi teme, kakor bi lahko tudi imenovali tiste, ki so iz tega ali onega razloga izgubili vid, je Novomeščanom dobro poznan. Morda ne osebno in po imenu, pač pa kot pojava, ki se sedaj vedno bolj poredko pomika po novomeških ulicah z značilno belo palico v roki in prav tako značilno tipajočo, nezaupljivo hojo. „Ta svetnam ni naklonjen. Stalno nekaj zidajo in prekopavajo, zato moramo biti oprezni," pravi Ivan Štrukelj. Iz Šmihela* kjer stanuje, se je včasih podal na sprehod vse tja pod Trško goro, do Prečne in do Birčne vasi, sedaj pa so ceste tako spremenili in jih še spreminjajo, da ne bi več spoznal znamenj, ki so bila za palico včasih tako znana. Tudi prometa je preveliko, avtomobilov pa se Ivan nekoliko boji. Ivan pa ni bil vedno slep. Ko so se z Vrha pri Trebnjem 1921 preselili v Šmihel, mu je bilo osem let in je še videl, potem pa mu je začel vid hitro pešati. Ko je služil kot pastir pri bogatih kmetih pod Gorjanci, na tej in na oni strani, mu je na oči sedala že gosta megla, ko pa je bledo sonce zadnjič zašlo, so ga pripeljali domov v Šmihel. Za njegove oči namreč ni bilo pomoči, čeprav jo je iskal tudi v Ljubljani. Nekaj utehe mu je dalo bivanje v zavodu za slepe v Kočevju, kjer se je tri leta učil pisave in branja za slepe in drugih spretnosti. Narava ne jemlje, ne da bi kaj tudi dala. Tako je znano, da se slepim ljudem boli razvijejo druga čutila, predvsem sluh. In resje IvanŠtrukelj med najinim pogovorom stalno na lovu za glasovi in šumi, kar daje njegovemu obrazu odsoten in vase zaprt izraz. Na sluh in na svoje roke in noge seje moral zanesti vse svoje življenje. Od vojne naprej je živel skupaj z očetom, ki je delal kot grobar na šmihelskem pokopališču. Ivan je pomagal okoliškim kmetom in zaslužil kak dinar in nekaj hrane. Tako sta se preživljala, dokler ni pred dvajsetimi leti oče umrl. Takrat je Ivan ostal sam in oskrba je bila prepuščena tujim ljudem. Pred dvema letoma se je preselil v Dom za ostarele občane v Šmihelu. Tu je zelo zadovoljen, saj je oskrba redna in dobra, osebje pa prijazno. Ivan se rad pošali z dekleti, ceni upravnico, rad pa pomaga tudi sostanovalcem, ki so dostikrat bolj nebogljeni kot on. Vsak dan se sam odpravi na krajši sprehod na šmihelsko pokopališče, kjer pozna vsak robnik, in prisluškuje znanim korakom. Včasih se še odpravi v mesto, vendar tu in tam že rabi pomoč. Zelo pohvali novomeške občane, ki mu radi pomagajo preko ceste, zlasti pa je zadovoljen nad prijaznostjo novomeških miličnikov. Enkrat na leto se z ostalimi člani Zveze slepih poda tudi na daljšo pot na Okroglo pri Kranju, kjer preživi dvajset počitniških dni. Ko se takole pogovarjam z njim, dobim občutek,' da je zelo zadovoljen, če že ne srečen človek. Živi sredi prijaznih ljudi in drobne šale s sostanovalci in osebjem mu pomenijo vse. To je zadovoljstvo skromnih ljudi, ki jim življenje ni dalo dosti lepega pa znajo zato ceniti toplo posteljo, streho nad glavo in redne obroke hrane na mizi. Da mu je vzelo luč, Ivan niti ne pomisli več, saj se je že zdavnaj navadil živeti s temo. Pravi, da se še spomni, kakšne so barve, jaz pa zamižim in si skušam predstavljati, če bi bila zelena barva, ki jo imam takrat pred očmi, čez petdeset let teme še prav tako zelena. TONE JAKŠE Nadučitelj Tonko se je že dva dni gnusil sam sebi, češ kako nedejavno in dolgočasno je življenje šolnikov med poletnimi počitnicami. Ko je tako trpel in gnil na robu bazena v Podgorskih Toplicah, mu je pristopil Pokončni Joe, lep in postaven fant, izurjen v vseh veščinah in umetnostih, samo posluha ni imel nobenega. To je prišlo verjetno od tega, ker ga je učitelj glasbe enkrat preveč pretepel s taktirko, ki je imela glavič v obliki violinskega ključa. Lahko si zamislite presenečenje dremotnega Tonka, ko mu ta nesojeni Beethoven predloži ustanovitev orkestra ,,Pojoči peklenščki." „Ti, Tonkp, se spoznaš na vse," je pihal na dušo Joe," poleg tega ne bo dolgo trajalo. V Zeleni mlaki imajo 600—letnico gasilskega društva ali nekaj takega, dva, trikrat bomo zaigrali, pobrali denar in evo nas spet ob bazenu. Pa belo oblečene deklice, potoki vina, pečeni purani — kot podeželsko plemstvo. Glasbenik je gospod." Nadučitelj je bil v resnici prepričan, da se spozna na vse, da o notah ne govorimo, saj se je celega po! leta učil harmoniko. Nekoliko strah ga je bilo samo notnega neznanja Joea Pokončneža, a kaj, na ta mali bobenček bo že udarjal z eno od šap. Rečeno, storjeno. Fanta sta nekje staknila še dva virtuoza, od katerih se je eden pretvarjal na solo kitaro, drugi pa na obtolčeno trobento, in tako rojeni ,,Pojoči peklenščki" so se. skobacali v škripajoči avtobus, ki je enkrat na dan drvel v Zeleno mlako. Sodeč po mlaju, ki so ga iz avtobusa opazili že od daleč, v Zeleni mlaki niso proslavljali šestoletnice, ampak najmanj tisočletnico gasil-gev. Naše glasbenike so v navdušenju dobesedno sneli iz sopihajočega avtobusa, takoj določili nosače za dragocene instrumente, orkester pa povedli k bogato pogrnjeni mizi. Glasbeni-ki sp se gostili pol ure, uro, uro in pol. Z Ji medaljami otovorjeni predsednik gasilcev je začel mencati, češ zdaj bomo pa eno urezali, oder iz popolnoma novih plohov že vabi, pa se je nadučitelj Tonko ozrl v sonce in z ohlajenim glasom med dvema požirkoma rekel, da je glavni trobentač srčni bolnik in da ga zaradi pekočega sonca ne bi imel rad na vesti. Sonce je naredilo korak ali dva navzdol, trobentač je izjavil, da bi iz ''kakšne senčne lege že lahko potihem zatrobental. Tudi cviček je naredil svoje, če že nekoliko mrkih podgorskih pogledov niti ne bi preštevali. ,,Pojoči peklenščki" so strumno, čeprav nekoliko zariplo, prikorakali na z zelenjem okrašeni oder, se ustopili in nekako urezali ,.Noč v Casablanci". Podgorsko ploskanje je odmevalo navdušeno in oglušujoče. Spoštovani publi-kum je zahteval še, peklenščki so dobesedno ubogali in zaigrali ,,Noč v Casablanci". Ploskanja je bilo nekoliko manj, Podgorci so se brusili za ples. In res: fantje muzikantje so v nekakšnem tričetrtinskem taktu zažvrgoleli „Noč v Casablanci". Na srečo je bil potem nekoliko daljši premor, ki mu je sledilo popravljanje kitare in trobente. Vsaka ura se enkrat izteče, ansambel je moral na oder, nadučitelj Tonko se je na srečo spomnil, da se je nekoč učil tudi ,,Moj očka ima konjička dva" in ,,Mi se imamo radi". Oboje je solo zahropel na harmoniko. Posebno „Mi se imamo radi" ni izzvenela preveč prepričljivo. ,,Zdaj pa spet eno znano vsi skupaj," je preko mikrofona prisiljeno samozavestno napovedal Tonko. In res so jo urezali. Dobro staro ,,Noč v Casalbanci". Odra iz novih plohov v trenutku ni bilo več. Masa uniformiranih in civilnih Podgorcev j je debelo lesovje spodnesla v bližnji potok s „Pojočimi peklenščki" vred. Trobentača, ki je hlinil srčni napad, so začeli daviti s premočenim mehom Tonkove „frajtonarce". Sam nadučitelj je čepel do vratu v vodi pod bližnjo vrbo žalujko ter se pretvarjal, da je divja raca z mladiči. Pokončni Joe se je zaradi nadmorske višine svoje glave lahko zatekel v najgloblji tolmun, kjer ga ni zadela prav vsaka odvržena kost ali kamen. Četrti peklenšček, ki ga pravzaprav noben od peklenščkov ni poznal, pa si je rešil življenje s tem, da se je pridružil zaslužnim jubilantom iz Zelene mlake in s kame- { njem najbolj točno ciljal svoje včerajšnje prija- ■ telje. Na koncu je gasilski podmladek nekajstolet-nega prostovoljnega gasilskega društva Zelena mlaka izvedel še vajo povodnega iskanja mrličev in drugih trupel s kavlji. Podmladek je čakal dolgo in temeljito.. Pravzaprav je osta- j nek ,,Pojočih peklenščkov" rešila zanesljiva [ smrti upokojena aktivistka Rdečega križa. Ne iz usmiljenja. Praktičnaienska je samo predlagala, da bi vrle glasbenike zaradi avtentičnih j prask, ran, obdrgnin in prelomov uporabili za j vajo iz prve pomoči. Njen predlog je bil sprejet z zanosnim, skorajda že mističnim ženskim j vreščanjem. MARJAN BAUER P. S. Šele čez nekaj let se je pojasnilo, da 1 ,,Pojoči peklenščki" ob znameniti tisočletnici I v Zeleni mlaki pravzaprav niti niso igrali I ,,Noči v Casablanci", ampak ,,Zvezde nad Ala- I bamo."