DBŽAV V NAŠI DRŽAVI Zaključek bivanja nemškega zunanjega ministra v Belgradu. Zadnjič smo sporočili o prihodu in sprejemu nemškega zunanjega ministra Neuratha v Belgradu in o njegovih razgovorih s predsednikom naše vlade Stojadinovičem. Zadnji dan obiska v Belgradu je porabil Neurath za obisk kraljeve grobnice na Oplencu, kjer je položil lep venec na grob kralja Aleksandra in je z večminutnim molkom izkazal čast rajnemu vladarju. Z Oplenca se je vrnil baron Neurath z avtomobilom v Belgrad. Na Avali ga je pričakal dr. M. Stojadinovič in je nemški gost položil na grob neznanega vojaka venec, nakar je dr. Stojadinovič priredil Neurathu in njegovemu spremstvu poslovilno kosilo v Belgradu. V DBUGIH DRŽAVAH Nemški zunanji minister v Sofiji. Iz Belgrada se je odpeljal nemški zunanji minister ter njegovo spremstvo v letalih 9. junija popoldne v bolgarsko prestolico v Sofijo. Ob prihodu v Sofijo je bil baron Neurath prisrčno sprejet od bolgarskega predsednika vlade, drugih ministrov, zastopnikov tujih držav, od generalov ter častne čete z godbo. Kakor v Belgradu od kneza namestnika je bil Neurath sprejet v avdienco od kralja Borisa in je imel nato politično-gospodarske razgovore s predsednikom vlade in z zunanjim ministrom Kjuseivanovom. Romunski kralj bo vrnil poljskemu predsedniku obisk. Zadnjič smo beležili vest, da je predsednik poljske republike Moscicki posetil romunsko prestolico Bukarešto, kjer je bil deležen navdušeno-prisrčnih pozdravov. Visoki gost se je mudil v Bukarešti štiri dni in se je odpeljal v Varšavo 9. junija. Romunski kralj Karol bo vrnil poljskemu predsedniku obisk v spremstvu prestolonaslednika Mihaela proti koncu junija. Težkoče z zakonskim predlogom o razširjenju pravic madjarskega regenta Horthyja. Omenili smo že v eni zadnjih številk, da je pripravila madjarska vlada zakonski načrt, ki se nanaša na razširjenje pravic državnega legenta. Vlada je bila uverjena, da ji parlament pri sprejemu tega zakona ne bo delal ovir, a se je hudo urezala. Razen vladne stranke so se uprle predlogu z ostrimi protesti vse druge politične skupine. Ministrski predsednik se je moral slednjič udati in je pristal na sklicanje medstrankarske konference, ki bo končno odločila o predloženem predlogu. Ce ne bo prišlo ob tej priliki do sporazuma, bo omenjeni zakonski predlog odgoden do jeseni. Kaj se pripravlja za jesen v Franciji? Od 16. do 18. aprila se je vršila v Amsterdamu na Nizozemskem tajna seja Kominterne, katere se je udeležilo 45 vodilnih komunistov iz Evrope. Amsterdamska seja je bila posvečena komunistični revoluciji v Franciji, ki bi naj izbruhnila na jesen. Kakor znano, se vrši sedaj v Parizu velikanska svetovna razstava. Z ozirom na razstavo, ki je obiskana od celega sveta, je predsednik vlade toliko vplival na stranke, ki sestavljajo Ijudsko fronto vladne večine, da bodo med seboj mirovale med svetovno razstavo. Po eklepili v Amsterdamu se bodo francoski komunisti le na videz držali premirja, katerega bodo pa dobro izrabili za tiho ter podtalno agitacijo. Predvsem nameravajo razširiti komunistične celice v armadi, mornarici, med poštnim osebjem, železničarji ter med uslužbenstvom pri javnih ustanovah: v elektrarnah, plinarnah, pri vodovodih. Dalje naj komunistična stranka organizira do popolne pripravljenosti čim več bojnih oddelkov, ki štejejo zdaj samo v Parizu 6000 mož, ki so najmoderneje oboroženi s samostrelnim orožjem in ročninr granatami. »Fronta svobode« na Francoskem. Znz no je, da vlada v Franciji ljudska front pod predsedstvom Bluma. V ljudski froni so zvezani radikali, socialisti in komun' sti. Proti vladni ljudski fronti se je pojt vila te dni »fronta svobode«. V novo zvt zo sta vstopili stranka republikanske zvc ze, katero vodi bivši minister Marin, i skupina, katero je ustanovil nekdanji kc munist Doriot. Doriot je jezen na ljudsk fronto, ker ga je Blumova vlada odstra nila kot župana v mestu Sv. Denis pi' Parizu. Z Marinovo stranko po večini vo lijo katoličani in je dobila pri zadnjih vo litvah dva in pol milijona glasov ter šteje 63 poslancev in 42 senatorjev. Marinova stranka in Doriotova skupina sta se spojili iz taktičnih razlogov, ker si hočeta pri prihodnjih volitvah priboriti znatno večino. »Fronto svobode« je na začudenje odločno odklonil polkovnik de La Roque. voditelj »Ognjenih križev« in po njihovena razpustu vodja socialne stranke, katefi očitajo fašizero. Posvetovanja zastopnikov štirih velesil V Londonu. Dne 11. junija predpoldne so ee sestali v Londonu v zunanjem ministretvu angleški zunanji minister Eden ter poslaniki: Francije, Nemčije in Italije. Pri tej priliki je šlo za spremembo nadzorstva nad Španijo in je bil dosežen sporazum. Nemčija in Italija sta izjavili, da je spor, katerega sta imeli z rdečo Španijo radi bomb na nemško oklopnico z obstreljevanjem španske luke Almerije od strani nemških kontrolnih ladij, končan. S tem je dana možnost, da se obe velesili zopet vrneta v odbor za nevmešavanje, iz katerega sta izstopili, ker so rdeča španska letala obmetavala iz zraka nemško in italijansko ladjo. Najnovejši londonski sporazum obsega med drugim določbo o vzpostavitvi nevtralnih con v španskih pristaniščih. Bojne ladje omenjenih velesil bodo tudi zanaprej v smislu nemškega predloga najožje sodelovale pri vršitvi kontrole na ta način, da bo na vsaki nadzorni ladji po en častnik od ostalih treh držav, da bo nadziral kontrolo. Če bi bila kaka nadzorna ladja napadena, lahko takoj strelja. Na lastno pest pa ne sme za bodoče nobena od štirih velesil izvrševati na Špance kak pritisk, ker je za ta slučaj predvideno odobrenje vseh štirih velesil. Visoke vojaške osebnosti v sovjetski Kusiji pod ključem. Radi protidržavnega delovanja je zaprla policija te-le visoke vojaške osebnosti: maršala Tuhačevskega, generala Jakirja, generala Uboreviča, generala Korka, generala Eidemanna, gene- rala Prinkova ter generala Putno. Vsi aretirani pridejo pred posebno sodišče, ki je pričelo z zasliševanjem 11. junija. Iz omenjene aretacije odseva dejstvo, da so v sovjetski Rusiji nameravali generali državni udar in so hoteli uvesti vojaško diktaturo. Osem sovjetskih generalov ustreljenih. Zgoraj poročamo, da je postavil Stalin pred izredno vojaško sodišče v Moskvi maršala Tuhačevskega in sedem generalov. Obravnava je pričela 11. junijapredpoldne, je bila na večer zaključena s smrtno obsodbo vseh osmih obtoženih, ki so bili takoj ustreljeni. Novi japonski ministrski predsednlk Konoye.