Posamezne Številke* K avadaa Din —'75, ob nedeljah Dia 1*—%
.TABOR* bfcaja mk i«-.«
Mdclj« » prmAn, *b 1*. mi « dAHmiuMrnifa tm+m* ■n»h< M patti D »*—, "• ta»-
Tl- *	Dl*--,	Jaatarihn	m	imm
D II--, m akate D »-
Pollnlflfl DtaifiHl f ptovliit. Cena danainie štev. Din 1*50
Poiuuesae kta*0k» Navada* Dia —>*75, ob aedel(ab Dia
UREDNIŠTVO m -i-J. » Ha* boru, Jerjiim wL It < L »vf <trom Ttlafm	It	S%
UPRAVA oa e«M» •
•Ud It < prttnAo 4mm- T4»
* m. ~ «m .
mm Naslov
Maribor, nedelja 7. marca 1926.
Nk —«<*» kH« Ul
^	w	vtvJdnt
Leto: VII. — Številka; 54.
Za konfesionalni mir
Maribor, 5. marca. Debata, ki se je vršila zadnje dni o Proračunu mimii^tnstva ver, je v marsikaterem oziru značilna. Minister ver Miša Trifunovič je v svojem ckspozcju <lobro povdaril. da je Jugoslavija v kr n-feaijonalnem ozi.ru najbolj raznolika država v Evropi. Iz tega nastaja soa v la Jo težak problem, kajti vlada mora stati Uad konfeeijami, v danih slučajih biti tudi arbiter med njimi, vsekdar pa je ona tif-rti jeziček na tehtnici, ki meri ravnovesje med nasprotujočimi si silami. Zadeva je tem težja, ker je tudi splošen nivo prebivalstva »e precej nizek, zbog česar ima versko življenje pri nas še jako konzervativen značaj. Južnosrbski in deloma tudi bosanski muslimani ko konzervntivnejši od Mohamedovih vernikov v današnji Turčiji; vrhu tega Pripadajo naši muslimani trem različnim rasam: jugoslovanski, arbamaSki in turški. Pravoslavna cerkev je številčno in tudi po političnem položaju najmočnejša. A tudi v njeni hijerarhiji «e bore med sabo razne struje in prihajajo često do konfliktov; v ostalem pa ima pravoslavje zbog svoje ozke zraščenosti z nacionalnim življenjem Že mno-Sro zdrave eiile v svojih koreninah. Katoliška cerkev je v naši drvi a vi najboljše organizirana in je izmed vseh konfesij tudi najaktivnejša. Njeno stališče. ki era sicer prikriva, da ji namreč gre privilegiran položaj nasproti drugim kon fesi jam. ker je prava, in edimo-zveličavna apoistolisko-krščampJcs cerkev, je reve v naši državU nevzdržno, kar zadnja jo »poznavati celo v Vatikanu. To stališče pa je precej čutiti še v praktični Politiki, radi česar njeni eksponenti to-l5ko nagla&ajo, da je katoliška cerkev v tej državi zapostavljena. Dokler nima-3no konkordata, ki bo uredil razmerje med državo in katoliško cerkvijo, bodo te pritožbo na dnevnem redu; a zadovoljna njena hije-rarhlja nikdar ne bo. kajti katoliški cerkvti je toleranca nasproti drugim konfesijam vsiljena in vidi v enakopravnosti z drugo —-razkol-niSlco ali krivoversko — cerkvijo le nujno zlo sedanjega časa.
Za nas Slovence, ki smo razen peščico Protestantov in pravosodnih proselitov na zunaj Čisto katoliškii narod, je ureditev koufesijonalnih odnosov še poisebej Važna. Napredni Slovenci, ki imamo *hvbe izkušnje s politično vlogo katolike eork vo, zahtevamo pred vsem d e-Politizaoijo cerkve. V tej zah-tovl imamo in bomo imeli podporo vsoh Političnih sil v naši državi in do tega bo Prišlo že v doglednem časni. Mahničev ••^zuitski duh mora izginiti; cerkev no J^ne 'biti eiksponirana v politični franki, ^atoliškii cerkvi se določijo enake pralce i,n svoboščino kakor drugim wr~ ^VflTOi; vsaj sporna vprašanja so uredo v %hn svobode in strpnosti ter v stmiiisln jj^cionalnih Interesov nove državne 5vorbe. Eoclesia militans nama v maši dr-■ftvi mesta, v kolikor ne gre za izključno ■®pftvno področje, kjer se cerkev bori ■ProtJ! zim v posamezniku in družbi. .Zato je čisto doplaMiran sicer značilen •^or. ki ga je imel te dni v skupščini Polanec Klekl, zastopnik menda naj-konzervativnega katoliškega prebi-«'tet\-a na Slovanskem. G. Klekl je iz ja-_ da, imajo škofje kot namestniki Je-~J?*a Kristusa na zemlji vso ingerenco j? delovanja svojih vernikov tako na jr1'turnern kaikor na metalnem in goapo-■~an?kem polju. Dejal je. da je ori a to-^'ri«i iz iete stranko prišel v parlament r° volji SV. stolico ta po narodbi škofov da ne more služiti nikomur drugem-u kot škofom im drugim cerkvenim pogla-
____________
V skupščini
Nadaljevanje razprave o bud*etu notr. ministra.
BEOGRAD, 6. marca. V narodni skupščini se nadaljnje debata o budžetu ministrstva notranjih zadev. Debata je o-stra in matoma viharna, ker opozicijo-nalci temperamentno pobijajo politiko notranjega ministra. Prav čudnO_ vlogo igrajo pri tem radičevci, ki morajo hvaliti onega istega ministra, ki mu je lia-
Demisiia francoske vlade
Radio vest »Avale«.
PARIZ, 6. marca. Danes ob 10. uri dopoldan je poilal ministrski predsednik Doumer prezidentu republike domisijo celokupne vlade	,	,
Ostavka je v zvezi z notranjepolitičnimi zapletljaji, zlasti s starimi nesoglasji, ki obstoje med vladnimi skupinami gledo rešitve francoskih vprašanj. Vzjie temu pa je prišla tako nenadoma, da je povzročila pravo pravcato politično paniko.
BORZA.
CUT1IH Avala. 6. marca. (Izvirno). Beograd 9»185, Paru? 18’ 18, London 2.r).24, Newyork 510.50, Milan 20-8T), Prača 15.^95 Dunaj 73.22, Budapest 0.00728. Berlin 133 Varšava 70, Bukarest 2.275. Sofija 8.75, Atena 7.40.
Dnevna kronika
Gibanje SDS v mariborski oblasti. V Zrkovcih pri Mariboru se je vršil v nedeljo 28. februarja popoldne pri županu g. Selu ob£nl zbor tamošnje organizacije SDS, na katerem je pristopilo na novo 20 članov. Predsednikom Je bil izvoljen Ivan Gselman iz Dogoš, podpredsednikom posovnlk in ?tt-pan Alojz Sel Iz Zrkovc. Tudi imena osta.Ih odbornikov so nam porok za vrlo napiedo-vanje organizacije v tekočem letu, zlasti pa nam je za to porok krasna udeJežba na občnem zboru, katerega Je vodil naš stari bojevnik gospod župan Sel In na katerem ie v imenu oblastne organizacije poročal g. Robnik iz Maribora. — V Sv. Martinu pri Vurberku se Je vršil 28. februarja lepo obiskan zaupni sestanek SDS, ia katsrega pa so bili pripuščeni tudi pristaši drusth strank, ki so želeli čuti naše govornike. Sestinck le vodil odlični naš narodni delavec gospod Ivan Kostanjšek, Imenom oblastnega odbora SDS je poročal g. Ivan Robnik iz Maribora. V naj-krejšem času se ustanovi tudi organizacija za občine Sv. Martin In sosedne. — V S v. Barbari v Slov. gor. se Je vr-'.il minulo nedeljo 28. februarja občni zbor tamošnje krajevne organizacije SDS v hiši predsed-
grozil,
dič na dalmatinskih zborovanjih da ga bo spodil iz vlade.
V	ostalem ni v političnem življenju nikakih pomembnejših dogodkov in jih tudi ni pričakovati pred sprejetjem proračuna.
Iz tehničnih razlogov nismo danes dobili več brzojavnih vesti iz Beograda.
nika, posestnika Franca Sabedra. Po poročilu delegata oblastnega odbora g. Špindlerja je bil izvoljen nov odbor pod ponovnim predsedstvom g. Franca Šabedra. V odboru so zastopniki vseh tamošnjih občin, sami vrli in odlični kmečki možje in mladeniči, prisostvoval je tudi predsednik okrajne organizacije SDS g. dr. Gorišek iz Sv. Lenarta v Slov. gor. in se je na njegov predlog tudi uredila zadeva tamošnje posojilnice, katera bo v najkrajšem času zopet začela posiovati. — K a Bregu pri Ptuju je bil občni zbor dne 20. februarja ob jako lepi udeležbi. Po poročilu delegata oblastnega odbora g. Robnika, ki je bilo sprejeto i vel!kiTi navdušenjem, je bil izvoljen odbor pod zopetnim predsedstvom našega odličnega borca g. Ignaca Vindiša. Sprejela se Je tudi soglasno sledeča resolucija: Zborovalci odločno protestirajo pro ti rigorozni davčni praksi, ki jo izvršuje delegacija ministrstva financ v Ljubljani, in zlasti še proti načinu iztirjevanja davkov, kakor tudi proti najnovejšemu prakticiranju davčnih oblasti, ki brez izdanega opomina zaračunavajo 4% opomlnske stroške. Zborovalci Izražajo željo, da bi bile slovenske davčno oblasti vsaj toliko obzirne s slovenskimi davkoplačevalci, kakor so one v sosedni Hrvatski s hrvatskimi. - V Sv. Antonu v Slov. gor. se Je vršil v nedeljo 28. februarja popoldne zaupni sestanek pristašev SDS, ki je bil zako lepo obiskan, v privatni hiši g. Borka. Na sestanku Je poročal delegat oblastne organizaclie g. Špindler o političnem položaiu in o potrebi organizacije, nakar sc je ustanovitev organizacije sklenila ter je bil Izvoljen tudi odbor pod predsedstvom uglednega župana g. Jerneja Zimlča.
—	Uspeh liigijenskih predavanj mariborsko »Ljudske univerze« v Ptuju. Tz
Ptuja nam poročajo; Te dni je priredila marllKmska »Ljudska univerza« v našem gledališču h i k i jen sik a predavanja in sicer popoldan za mladino, zvečer pa za odrasle. Uspeh je bil zelo razveseljiv. Mladina je napolnila gledališke prostore do zadnjega kotička Tudi zvečer je bil dober obtok. Predaval je g. dr, V re-čko. Pred predavanjem je spregovoril predsednik »Ljudske univerze« g. inž.
V nedejo bo ob 20. url v Narodnem gledališču Prešernova akademifa
Sodelufajo slovenski pisatelji Oton Zupančič. Fran Albrecht, J. Vidmar In dr. Napolnimo gledališče!	Za	naio kulturno čast gre!
S tem jo g. Klekl označil veliko razliko med verstvom in klerikalizmom. Mi lahko verujemo v venske resnice, ne moremo pa »lužiti škofom in cerkvenim poglavarjem, ker jo naša socialna im politična organizacija država. O. Klekl stavi cerkev bik države, nstvorja državo v državi; lahko pa bi bil citiral Se nekaj: cerkev jo tudi politično nad državo. Cerkev je vse: nji je podrejena posvetna in duhovna stran človeškega življenja. — Troha je le. da dobe ljudje Kleklovega kova politično moč v roke In tedaj bo država z^olj ponižna anocila eeclesine.
Pravimo, da to kljub vsem kanonskim predpisom in drugi učni "tednje-vtftki ropoUji ne bo držalo. Stranka kaitoli#ke cerkve jo danes izolirana; za k o n f e a 1 j o 11 n 1 n e boje nima ni-h6o več smisla In kulturni boj bi
Icatoliški cerkvi samo škodoval. Moderna družba ima politične stramke. aoeialne razrede ln kulturne skupine, ki se bore za čaisovuo obliko družbe in države; za teokratične ideje pa nimamo več niti u-mevauja niti potrebe. V nujnem interesu konlesljonalnega miru v državi je treba z vso odločnostjo odkloniti ta stremljenja in zavrniti cerkve v krog njihovih oerkvemlh občin, kjer naj skrb e za nravni in duševni blasor svojih vernikov ter potem njih prispevajo k izboljšanju družbo. Kajti izkušnje kažejo, da so katoliške stramke v politiki enake ali še hujše kot židovske ali ateistično stranko in da nravni preporod družbe v duhu krSčanske ljubezni ni mogoč potem političnega nasilja s strani cerkve in pod poveljstvom Škofov In cerkvenih poglavarjev.
Kukovec nekoliko uvodnih besed o pomenu ljudako-visokošolskega gibanja in o njega razvoju v drugih državah. Povdaril je, da »Lj. univ.« prireja predavanja v Ptuju, da 1. pospeši razvoj tega gibanja 't naših krajih, 2. da nudi tudi drugim mestom najboljša predavanja-, ki so se vršila v Mariboru. Upa-ti je, da bo »Lj. univ.« našla tudi v Ptuju rodovitna tla.
Iz Zibike nam poročajo: Pri nas stflo Ime# o<l 20. februarja do 1. marca t. 1. misijonsko pobožnost. Gospodje jezuiti iz Ljubljane SO bili še dokaj dostojni in niso v cerkvi politizirali. Radi tega je bila cerkev tudi vse dneve polna. — V sredo 3. t. m. se Je tukaj poročil g. I. Bah, poštar in posestnik na Bučah, z Reziko Drame, posestniško hčerko v Zibiki. Bilo srečnol — Sv. Matija led razbija, Če ga pa ni, ga naredi. Res ga ni našel, zato ga je te dni naredil. Imamo mrzle, a suhe dni.
Iz ptujske okolic«. Vest, da je dobil direktor znane večje firme, zagrizeni sovražnik slovanstva, odpoved od svoje firme, se je bliskovito razširila po vsej oKollcl in povzročila veliko zadovoljstvo med ostalimi uslužbenci firme in v vseh narodnih krogih. Naravno, sa» je bil dotlčnik pravi tiran za uslui-behce, ohol do skrajnosti. S svojo brezmejno surovostjo jc odgnal od tu ruske begunce, M so bili za firmo in za okolico vir lepih dohodkov In so poravnali vsako škodo, povzročeno po njihovi mladini, brez vsakega ugovora, večkrat celo neupravičeno. Gospodje, večinoma višji oficirji Iz znamenitih hiš, lu tudi dame so bili visoko naobraženl, a oholeŽ ni imel zanje drugih izrazov, kakor boljše-viki, analfabeti, tatje in razbojniki. Denuncl-fal je reveže neprestano in končno dosegel, da so morali oditi. Prepozno Je firma uvidela, da je bila zapeljana in si tako sama povzročila veliko škodo. Ubogi primorski begund so bili za njega samo sodrga, Čiči in Čuši, slovenska šola in narodno učiteljstvo sta mn bila trn v peti, sanjaril je o nemški šoli itd. Slovenci so mu bili narodni hujskači in srbo-fili in jih je na vse načine preganjal. Delavstvo je šikaniral do skrajnosti in ga odpušča! brez milosti, če se mu ni uklanjalo. Podjetnik je izgubil na ta način najboljše moči, miljene! g. »direktorja« pa so Imeli zlate čase, zlasti še, če so lomili nemški jezik. Da je bil za odgovornosti polno službo povsem nesposoben, so spoznali celo prtprostl delavci. Svojega bivšega šefa je preslepil z neko brošuro, v kateri je napisal samo uvod v pangerman-skem duhu, vse drugo so pa sestavili strokovnjaki. Svoj čas je optlral za Avstrijo, kar ga pa seveda ne moti, da bi ne užival pokojnine od neljube mu naše domovine.
—	Nov priročni zemljevid kraljevina
SHS * novo administrativno razdelitvijo (na oblasti) je obdelal prof. A. Jirou-šek. Izdal ga je Bibliografski zavod ▼ Zagrebu (ChinduHdeva tul. 20). Merilu 1:1,000.000. Zemljevid je jako praktičen in uporabljiv. Vsaka oblast je podana v drugi barvi. Zemljevid se dobi tudi V mariborskih knjigarnah.
*— Revmatizem. Izjava pohvale. Sprejel sem Vaše zdravilo Radio Balsamlka eno steklenico in ga uPorabil po navodilu. Čez tri dni sem se počutil mnogo boljše in sem tudi boljše spal. Ker potrebujem' še dve siteklonioi Vas prosim, da ml jih čim prej pošljete po povzetju, tako da bi jih za 10 dal že imel, ker prva pošiljka jo trajala celih 21 dni. Vam do smrti hvaležen za čudodelno zdravilo lu ozdravljenje. S spoštovanjem Rade Popovič, sveštenik. Plav, — Zdravilo Ra-dio-Balsamika Izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij Radio Ral-samlka dr. J. Rabljev, Beograd, Kosovska ul. 43.
Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsejif
zdravilstva dr. Vinko Čremošnlk ordinara od pondoljka 1. maroa t, I. v Gornji Radgoni.	443
RO M O LA" LILLIAN GISH 5.-8. IV.
Mariborske vesti
Pozdravljeni!
Skupina slovenskih literatov i» naše kulturne metropole Ljubljane priliaja danes v Maribor, da proslavi v mariborskem Talijinem hramu z nami vred svetili spomin slovenskega penija Prešerna
Prešernova akademija, ki so jo priredili naši pisatelji v Ljubljani in ki jo bodo ponovili tudi v Mariboru in Celju, ima mimo splošnokulturnega pomena če prav posebno važnost: zbližuje literate z občinstvom, s širšimi narodnimi sloji. Veliiki zgodovinski dogodki zadnjega desetletja so razblinili ljudsko pozornost Ha vnanje senzacije: politični in socialni dogodki «o vplivali tako mogočno, da ni samo prt nas, ampak tudi drugod stopilo zanimanje za duhovne senzacije -v ozadje. Tudi književniki so se nekoliko odtujili narodu, kakor se je narod odtujil njiitL Med našim ustvarjanjem na literarnem polju in med širšim občinstvom ni bilo več tilstifh gorkih vezi, ki so jih spajale v časih boja za pravico in vvobodo.
Vzburkani valovi povojne Evrope »o se žp. dokaj pomirili in tudi v naši ožji d orno vini je opaziti nastop mirnejšega, spialnega in kulturnega ozračja, V tem ozračju bodo SiiTŠi sloji našega naroda zopet zahrepeneli po veliki besedii umetnikov, ki so vb ek d ar najbolj izražali narodovo duševnost in zaznamovali stopnje njegovega duhovnega oblikovanja in razvoja k univerzalnim oblikam1. V sedanji dobi je d-ana mojstrom narodne besede in predstavite! jem na j višje narodne kulture še posebno važna naloga. Njihov čudovit upliv. ki prodira v globine duš in jih namaka s sveto roso zanosa in vere v višje življenje, je edin medi.i, ki lahko obrne sedanje preveč na vnan jost, na materi jalne pojave in v čutnost usmerjeno življenje na pota- idealov in etosa. Naši pesniki in pisatelji bo z drugimi umetniki in z znanstveniki vred poklicani da ustvarijo nove duhovne forme slovenskega življenja ,in da odpre dozorevajočemu rodu mrva obzorja z novimi zarjami.
Prešeren, največji naš duh 10. stoletja je izrazito poosebljenje ideje o duhovnem poslanstvu lepe bei-ede med narodom in zato je prav, da prihajajo naši literat je k nam v znamenju Prešerna. Želeli bi, da bi bili stiki med občinstvom in vistvarjajočimi umetniki pogostejši in se nadejamo, da Prešernova akademija, ne bo zadnja prireditev slovenskih literatov v obmejnem Mariboru.
G. Otonai Župančiča in tovariše pozdravljamo iskreno v mestu, ki ga je osvobodil v dneh velikega preobrata slovenski poet V o j a. n o v; na podnožju mrMovidnega Pohorja, kjer mo ise v davnih dneh zažigali ogn ji Mitri, bogu soln-ca; na pragu arkadij,sikih Slovenskih goric. pokrajine vinogradov, rdečili zidanic iu belih cerkva. Pozdravljamo mojstre naše besedo na severni meji onega naroda, ki sta ga snmo duh njegove kulture in ogenj njegovih velikih mož ote-la pred poplavo močnega fcujtstva in ob ra »ila novemu solncu — Jugoslovanstvu.
B.
-o-
Nekajj opomb k P.H.Satt-nerjevi: Jeftejevi prisegi
(Pred koncertom pevskega društva »Drava« dno 13. marca).
Bilo je ravno pred šestnajstimi leti, ko je ljubljanska Glasbena Matica pod neumornim vodstvom takratnega koncertnega mojstra g. Mateja Hubada, prvikrat z velikanskim uspehom izvajala takratno večjo slovensko kantato z Gregorčičevim besedilom »Jeftejevo prisego«.
»Kantata? je italijanski izraz ter pomeni v začetni dobi vseh za človeške glasove zloženo večjo pevsko točko. Prvič nahajamo to ime že leta 1600, nakar te j« pozneje ločila v posvetno kantato in cerkveno kantato. Cerkvena kantata se je razvila v'Angliji, kjer ji je J. M. Handel dal dovršeno obliko, potem pa v Španiji. Danes razumemo v glasbenem oblikoslovju pod imenom »kantata« obširno vokalno skladbo, ki sestoji iz soJo-spevov, zborov in s spremi je vanjem orkestra. Od opere in oratorija te leči zunanje le po manjšem obsegu, v bistvu pa po izključitvi epičnega in dramatičnega elementa. S tem seve nj povedano, da se^glasiba ne bi smela dvigniti do dramatično patetičnega izraza.
Skladatelj »Jeftejeve prisege« g. P.
H.	Sattner je duh. svetnik v Ljubljani ter dirigent slavnoznanega franč;škan-skega cerkvenega pevuikega zbora. Zuan
Maribor, 6. marca.
Darovi za PTL
so dosegli v denarju.
79.322 Din
in 6icer so darovali po 5.000 Din: svinčeni rudnik The central european mine« Itd v Mežici na Koroškem; po 1000 Din: tovarna usnja Vošnjafe in sinovi v Šoštanju; po 500 Din; g. Germut na Breznem: po 250 Din: upraviteljstvo grada Julija Meitila v Apačah; po 200 Din: Splošna stavbena družba; po 100 Din: dr. Ivan Zorjan, zdravnik v Mariboru, dr. W. Siirk. Hugo Wemberger, Zagreb-Prosek dvor, gospa Stauher i,n Josef Dn-gulin v Piraigi; po 50 Din: Viktor Nedr.g. Ivan Kovač, neimenovana gospa; po 30 Din: Ferdo Karis; po M Din; Verlič Marija.
V	materiialu so darovali: posestniki In lesni trgovci v Konjicah, Vuhredu in Vuzenici po en velik vagon stavbenega lesa in razuih desk. Med darovalci se odlikujejo gg. Franc Hrastnik, lesni trgovec v Konjicah, Peter Mravljak, Janko Pahernik ter inž. Franjo Pahernik v Vuhredu in Frane Janež ter Lobreim v Vuzenici. Natančnejše podatke šele vpo-šlejo g. načelniki v imenovanih krajih. Odbor PTL, jim že tem potom izreka najiskrenejšo zahvalo za požrtvovalno delovanje! Nadalje se tvori v Konjicah damski komite s prijaznim sodelovanjem obeh tamošn jih zdravnikov g. dr. Rudolfa in g. dr. Anteja Goričarja, da uvede nabiralno akcijo. Akcijo v Pragerskem je prevzel g. dr. Klasine, gospa dr. ^JagodiSeva za Slov. Bistrico. Slednjič je prepustila tvornica cementa na Zidanem mostu brezplačno 2500 kg cementa in nadaljnih 2500 kg po minimalni ceni!
Odbor PTL je vzel z zadoščenjem na znanje, da namerava magistrat v Mari-
boru zvišati prvotno darovano Kvoto po 2.500 Din, tembolj, ker se je prezla v budžetu obsežna inštitucija PTL. ki pride pred vsem mariborskemu prebivalstvu v prid! Omenimo, da dobiva PTL od ustanovitve ambnlatorija (25. maja 192,3) naprej redno državno pod poro, ne da bi ji bilo treba enkrat prositi za njo. Zdi se, da ima ministrstvo nar. zdr. v Beogradu delovanje PTL v boljši evidenti nego najbližji magistrat v Mariboru.
Odbor PTL se je dne 3. marca 1926 obrnil na zadrugo stavbenikov zidarskih in kamenoseških mojstrov v Mariboru s prošnjo za brezplačno izdelavo načrtov in sestavo proračuna -stavbe, kar je vzel odbor imenovane zadruge na znanje in obvestil tozadevno svoje člane.
Prešernova akademija
m Jugoslovanska matica prosi, da se članstvo po možnosti udeleži nedeljske Prešernove proslave, ki se vrši v Narodnem gledališču, oh 30. uri zvečer.
m Odbor Slov. ženskega društva vljudno poziva svoje članice, da se v čim večjem številu udeleže Prešernove proslave v Narodnem gledališča. Proslava se bo vršila jutri dne 7. t. ra ob 20. uri zvečer.
m Sokoli! Člani se pozivajo, da se v kar najVečjem številu udeleže jutrišnje Prešernove proslave v Narodnem gledališču.
m Slavnostna čajanka na, čast in v pozdrav slovenskim književnikom bo v nedeljo ob 17. uri popoldne v Narodnem domu. Priredi jo mestna občina. Vstop v dvorano dovoljen le vabljenim, na galerijo prost. Vse druge vestd o tem 80 prišle v javnost pomotoma
"-O-
m’ Narobe vrorae! Druga leta smo se
v sušcu sol ji čili na prostem; letos nas hudomušno vreme drži v sobi pri topli peči. Včeraj dne 5. sušoa je začelo zju-
E«ff!ov sto!p v Psrizu
VEMUIPIMMI
m®
K letalski nesreči pod Eifflovim stolpom
je daleč naokrog po svojih mičnih in nežnih cerkvenih in svetnih skladbah. — Imenovana kantata je bila ena prva večjih njegovih del, toda ker njegova neumorna delavnost in pridnost nikakor ni mirovala, so pozneje izšla iz njegove bogate zakladnice še dokaj večja dela kakor oratorij »Assumptio«, »Oljki«, »Soči«. Zadnje njegovo večje delo ga di-či opera »Tajde«, k' bo, kakor čujemo, izvajana še tekom letošnje sezone na drž. operi v Ljubljani.
Izvajanje celega dela traja okroglo 35 minut ter na čudovito občuten in globoko zamišljen način izvaja vso lepoto in tragično vsebino krajne Gregorčičeve balade.
Skladba je imela prvotno 7 delov, v zadnjem času pa jo je skladateVi v ; r1: -ko združil, da ima samo 2 dela V prvem delu. oz. v začetku izvaja orkester tojo-vito razpoloženje Izraelcev za vojsiko zoper divjo Amonite, nakar vstopi vmes zibor. — Nato nastop! godalni kvartet in vpelje Jeftejevo molitev, bass solo, k> je jako srčna in postaja silno izrazita v prisegi, ki jo stori Jefte, da hoče prvo stvar, ki mu vrnivšemu se iz srečnega boja, prt de naproti na. domačem pragu, žrtvovati Bogu v dar. — Po militvi — alt reci+ativ, vpelje bojeviti nastop Izrael cevki z Jeftejem na čelu planejo nad sovražnike, kakor so v gori vtrga plaz in vse polomi, kar mu pride na pot. — Kot zaključek prvega dela je boj v energični fugi, v kateri se. skoraj čujejo, udarci mečev, ki padajo na sovražniko-
traj škropiti ter kmalu na to snežiti. V nižavah padli sneg je sproti skopneval. na Pohorju. Kozjaku in na višjih gričih Slovenskih goric pa je obležal. Najprej bo skoknel v Slov. goricah, ki imajo milejše podnebje nego Pohorje in Kozjak. Popoldne je nehalo snežiti, zavel je^ mrzel veter, ki jo kihal in tulil vso noč ter zjaisniT nebo. Temperatura, je močno pp-dla, kar je dobro, da se zadrži poganjanje drevja,
m Več reda! Tz občinstva smo prejeli. Na velikem dravskem mostu ni vselej pravega reda. Novi cestni red zahteva »hodi in vozi na desni!« Mnogi pešci se še vedno ne ravnajo po tam redu, dasi jih stražniki na to opozarjajo. Hoja na desni v nasprotni smeri otežkoča na mostu peški promet, zato naj stražniki «i* cer prijazno, vendar bolj energično nastopajo proti onim, ki se ne marajo po tem redu ravnati; zlasti je to potrebno ob tržnih dnevih t. j. vsako sredo in soboto, a tudi ob nedeljah in praznikih.
m Planinci, včlanite se pri Mariborski podružnici SPD in poravnaite članarino, katero sprejemajo : načelnik dr. Se-njor na okrožnem sodišču st. 4 blagajnik dr. Snuderl, Aleksandrova cesta nad kavarno »Jadran*, tajnik Ivan Volčič, Slomškov trg finančno ravnateljstvo in odbornik Ivan Kravos, trgovec na Aleksandrovi cesti.
m Mariborska podružnica Slov. pl** n inskega društva v Mariboru javlja, d* se vrši njen redni občni zbor v torek dne 23. marca tl. ob 39. uri v restavr*-ciji Narodnega doma v Mariboru z obl* čajnim dnevnim redom.
m Rezervnim oficirjem — članom Pododbora ITdr. rez. ofic. i ra.tn.! V četrtek, 11. tm„ članski sestanek v kmetski sobi Narodnega doma.. Začetek ob ‘20. url. — Razgovor o Samopomoči in drugo. Pridite zanesljivo! — Predsednik.
m Koncert »Drave* v Mariboru,- Na koncertu dne 13. marca. 1926 ob 20. uri v G.tzovi dvorani v Mariboru se bo izva>-jal sledeči spored: E.Adamič: Lucipeter ban; O. Dev; S'o pa rožce u hartelnu žalovale; E. Adamič: Za njega vse pretrpi, (moški »boni.); P. Čajkovski j: Arija kneza Gremina. iz opere ►Jevgenij Ognje-g. E. Kumpelj. St. Premrl:	Pojdlm0
opere »JcHlgleur de Notre Dama«). P*'*® nin«; I. Mni-senet: Arija. Bonifacija ’* spat. Starček roma na goro fženskn rbo-ra); O .Dev: Oj, Indija, V Celoveu lieP* pavk a jo; E. Adamič:	Oženil se bottf
(moški zbori) in končno P. Hugolin31 Sattnerjeva »Jeftejeva prilega.« Vsi zbori se-Izvajajo prvič v Mariboru.Vstop niče v predprodaji pri ge Zlati Brišnik v Mariboru.
m Občni zbor Gosp.-pol. društva **
I.	in IV. okraj se' je vršil s.noei v ni Pečnik. Po sporočilih posamezjn'b funkcijonarjev je bil izvoljen po večini stari odbor z g. O. Megličem na čeVn-Podrobnejše sledi.
m Gospodarsko in politično dnišfvo za kolodvorski okraj ima dne 8. marc®
1.1. ob S. uiri zvečer v posebni sobi stilno Vlahovič na Aleksandrovi cesti svoj realni občni zhor. Pozivajo se čln^’. da^ se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Vabijo se tudi vsi ostali napredno misleči, da so občnega zl>ora udeleži' jo in u poznajo % programom in dolivanjem našega društva.
m Predavanje o Franciji, ki »e je vršilo snoči v »Ljudski univerzi«, je lep°
^—   aj____________li_"	.	i	’	’	-S*
ve glave, kakor kovač s težkim kladivom ku je jeklo. Proti koncu fuge se silno razvije moč zbora in orkestra in doseže višek pri 'besedah; Oj. to ti je ponosen god za te, o Jefte, in tvoj rod!
Drugi del pričenja z veličastnim slavospevom zmagovalcu Jefte ju; pričenja ga moški zbor. medtem ko posamezne stavke organično veže orkester. Jako lepo in navdušeno je slikana scena: »In vrsta venčanih devlic. na ccato trosi tl cvetic....« Ves Izrael hiti zmagovalcu naproti in ga opeva. Ko je mošiki zbor dospel do najsilnejšega izraza, prevzame vlogo orkester, snuje najprej glavno misel, jo ravjprede na čudovit srčen način 'm vodi k vmesni sceni, v kateri ljubki alt-vsolo kaže detetu v naročju zmagovalca. češ »ta je Izrael otel«. Bass-solo slika novo sceno: »In starček od veselja pla-ka. gledaje slavnega junaka«. Ves zbor se pridiruži in v alterativni n, a vzg orni sekvenci kliče: »Rešitelj Jefte naj živi!«
—	Alt red lati v: »Vže sveti se d omači krov...«, na to zbor mladenk, četvero-gla-ni domski zbor v živem ritmu, ki ga umetno obi:.»:\ava orkester, in ki ga liub-ko slika scena: »Madenek cvetan zbor, slavilno pesem prepevaje, srebrno strune prebiraj«, privre čez prag na he-li dvor«. Naenkrat iz množine mladenk v naročaj Jefteju hiti, kot na perotih angel nežni, otrok njegov, edina hči,« ki ne pozna grozovite očetove prisege in to v otroški ljubezni izvršeno dejstvo tvori tragiko cele balade, vrhunec slavja se um uk.J?# v«ikn žalosti. Glasiva spremeni
znača.j, Jefte postane simrtnobled. robno se'oglasi’ moški zbor. kakor ff* poje na,grobnico Jefte je vi sreči in > j”' n alk, »ki groze ne pozna, kaj zdaj, ko lfi' stje trepeta?« »Oh, nepremišljena pri^^ ga!«... zaječi junak v grozni srčni bol^> razodene storjeno prisego, »da V*rV° stvar, ki po dobljeni slavni zmagi. K* sren:a na do>mačem pragi. Bogu ho dan8, na oltar. In tebe. oj otrok predragi, n?'’ bo izbralo srt je v dar!« Milo prosi otroku odpuščen ja, a zgoditi mora se tako, Prisega grozna je — pa sveta. Ta krasen m pretresljiv solospev glolioko ca>’® vsako sprejemljivo srce. — Koroai j® Jefte izgovoril zadnje besede, se .fiuj«.’* v. "odialih orkestra, rekel bi, v tri P1 njegovega srca, stoječ pred groznim ložajem, da mora darovati lastnega otr^” ka, in to žrtev izraža orkester v stilih' ranem' smislu na klasičen način. završi zadnji stavek v pretrganih l’ar' ironijah; »In izvrši prisego oče«; žen^1 glasovi pa v eteričnem pianissiiuo najmanj a jo, da je padlo dekelce' mlado 111 splavalo v rajwke višine. Orkester ^ navija iz začetkom prvega dela nwiv. a pomirljivo, vdano. Estetično, povell«5®' valuo siki ene zbor lopo delo z beseda«1«-»A oče in ves narod joče!«
Skladba je najboljše in večje izV^'"r' slovensko glavično delo, zloženo ,'1^ San zbor. soli in orkoster in dosega v.n* Si koncertni literaturi kot glasbe^ " motvor prva mesta, je sploh- sveK',Q glasbene vrednosti in kot Laiko ponos Slovencem!
BTriS^
■“spelo. G. prof. Gruntar j® na podlagi t>rjilnrpl jlvih »kLoptdčnih slik, ki eo kazale posnetke iz P;iriza. Lijona, z Ri-v'fife in jz dni«ih pokrajin Francije, na prav ranim iv in simpatičen način sezna-žal ne ba.š številne sliušatclje z geo-SWfijo Francije. Orisal je gospodarske *n socialne raamere francoskega naroda jo se obširno pomudil pri enem na jznačilnejših pojavov: depopulaciji. Slušatelji so bili g. profesorju hvaležni za *W®ova lepa izvajanja' in eo ga nagradili s priznal nini aplavzom.
tri; Hi si jenski tečaj »Ljudske unlver-**«, ki «0 je vršil ta teden v našem de-javisikam predmestju v St n d e n c i h je “i! Primeren*. prav dobro obiskan. Povprečno je prisostvovalo predavanjem 140 oseb. Začetek je tedaj lep in Obeta ^adajjnih uspehov.
m Otroški večer v mali kazinski <lvo HuU. Jnfcri, v nedeljo due 7. tm. ob 16. W) uri popoldne bo v »Ljudski univer-*i'< drugi otroški Večer. Gospa Vanda Govčeva. iz Ljubljane bo brala otroške Pravljice, er. Lmkež pa bo oviral na harfo. jStariši. privoščite malčkom ta užitek an jih pošljite k tej prireditvi.
m I. I. Rousseau je predmet preda-Vanja, kj ga; bo imel v pondeljek dne 8. k®}- predsednik Lj. univerze« g. inž. J. -Kukovec v Ljudski univerzi. Rousseau •le ena najzanimivejših osebnosti 18. stoletja, zanimiva zlasti po svojem burnem 'življenju, Njegov nauk o povratku !® kulture in civilizacijo v pri rod no Preprostost ge še danes večkrat odlaša iz 'JeUkih mest, Obiščimo Rousseaujev večer!
in Občni zbori Olepševalnih društev.
Q1 e P š e v a 1 n o i n t u j s ik o p r o m e t-d rušt voza Maribor in okolico ima fvoj občni jihor v torek, dne 16. marca t. '' *večer ob 8. urF v Narodnem' domu v •robovi sobi. Spored: poročilo odbora, od fcekov in preglednikov, predlog za spremembe pravil, volitev novega odbora in *T«ntueino sklepanje o razidu društva. Odibor. —- O 1 e p š e v a. 1 n o društvo *a magdaleneko predmestje ?B»a svoj letni občni zbor v sredo, dne «*• marca. 1406 zvečer oh 10. uri v prosto-Mih gostilne :^Mesto Trst'«. Tržaška cesta, V^asproti javne bolnice). Poziva se čl a ne, <ia se občnega zbora v čim večjem1 Stevi-udeleže.
un Pevski /bor trgovskega grem i ja.
*	Pondel jek dne 8. t. m. ob 20. uri se bo pisarni trgovskega grem i ja prvi Sestanek za ustanovitev in konstruiranje lovskega pevskega zbora in »e vabijo M oni trgovci in trgovski nameščenci, W so pripravljeni sodelovati, da ee sestanka udeleže.
m. Slovenskim obrtnikom. Slovensko ft»rtno društvo pOzivl ja vse člane, da se
takoj javi, koniiur ibfi se pretirano povišala najemnina lokala ali delavnice in sicer v društveni, pisarni Grajska ulica štev. .1 I.. da društvo podvzame na pri-etojnemi mestu potrebme korake v korist svojih članov. — Slovenske obrtno društvo.
mi Steklovino na varen kraj! Prejeli smo: Mnogi lahkomiselni ljudje imajo razvado, metati steklovino ali elaževino, črepinje, staro želez j e im drugo ropotijo v potoke, .reke, ribnike, grmovje i. t. d., češ, tam izginejo brez škode. Toda ta lahkomiselnost se v vročem poletju maščuje nad kopajočimi, ki se n«i njih vrežejo v noge, trpe velike bolečine, često t.udii troske za zdravila. Ali ni paanelnej-80. če take reči znosimo doma na določeno metsto ali v poseben zaboj ter jih potem prodamo kupen steklovine, železja, cunj, papirja, ko>ti, zabojev itd.? V Ma-rilioru obstoji taka trgovina pod1 velikim mostom. Navajajte otroke, naj take stvari zbirajo in prodajo, jaku pl jen denar pa naj porabijo m svoje šolske potrebščine. Tako bodo koristili sebi in javni varnosti ter se bodo vadili v varčnosti in dobrem gospodarstvu. Na videz malenkost, vendar pa velike vzgojne vrednosti!
m Mestno kopališče bo od jutri naprej ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure odprto.
m Po ceni meso. V pondel jek dno 8. marca. 1026 od 8. ure naprej se 'bo napro sti stojnici v usti pri mestni klavnic prodalo približno 200 kg govejega mesa po 6 Din zn 1 k«. Prodaja samo konsu-mentonr po 1—2 kg.
m. Radi koncerta Glasbene Matice odpade danes v Grajski kleti, domača zabava a plesom. Vrši »e pa kot običajno zopet vsako naslednjo soboto, kakor v povabilih navedeno.	469
ui V vednost želcTuiškim upokojencem In vdovam- Podružnica društva železniških upokojencev v Mariboru obvešča tem potom svoje člane, da se bo vršil v nedeljo dne 7. marca t-1. v kazinski dvorani, I. nad.5#., shod železniških upokojencev in upokojenk. Začetek je točno ob 14. uri popoldne. Na ta shod se ul judu o vabijo vsi člani. — Odbor.
m Nedeljski šivalni tečaj, ki ga pri reja Nar. slov. ženico društvo, se je začel. Prijave se še sprejemajo pri gospej Brišnik, ali ob nedeljah pri tečaju od 14.30 do 17.30 ure v drž. ženskem učiteljišču.	N 30
m Ljudska knjižnica v Narodnem domu izposojuje knjige vsakomur ob če-dopoldne. Na razpolago je okrog 10.000 knjig, zlasti je krasna izbira modemih svetovnih romanov evronske literature.
m Ali ste slišali'? Damska kapela »Lastavice« v kavami Evropi. Dnevno od 30.30 do 2.30 ure,	4o8
fovsfco palico po tleh' in je mislil, da se bo zgodilo kakor predi stoletji; ljudje, se bodo zbali pekla in hudiči in bodo poslušali, kaj zapoveduje g. škof. Ali škofovska palica nima več čudežne moči, tudi če je podana v obliki članka v »Domoljubu«. Onih. ki verujejo v »Domoljub«. itak škofova beseda ue zadene. — Tisti pa, ki čifajo »Domovino«, imajo že toliko soli v slavi, da vedo. zakaj škof zabraujujo čitanje »Domovine« in d to gih podobnih listov. Listu je to rek la ni n Samo tereijaike na deželi se zgražajo praktičen kmet—najsi je sicer prepričan klerikalni volilec — pa rad pogleda kaj piše lfct, ki gre celo škofu Jegliču na živce. Oasi, ko so sc ljudje bali takega greha, so za nami.
—	K**ko se tvorijo parlamentarne ve čine. Romunska komisija za volilno reformo je izdelala osnutek novega volilnega zakona. Zakon bo slonel na sledečem načelu: Stranka, ki doseže vsaj 33 odstotkov vseh glaisov. je večinska stran kau Dobi sedemnajistprocentno premijo in polovico mandatov. Ostale mandate si razdeli ta: večinska stranka proporci-jonelno z ostalimi strankami. Čudovita iznajdba, da se ohrani Romuniji »rfepo-tvorjena ljudteka volja« v podofci g. Brati ana in Kamariie!
PolltICno obzorje
—	Radičevsfca morala. Iz občinstva prejeli: Koliko so radičevei v opo-^'Oijl rogovilili zoper partizanstvo v v?yni upravi. Kakšno veliko metlo eo ^hteli pred lahkoverneži, češ, glejte, e unetlo bomo napravili red. Nobene poetike v diržavne urade! Sedaj, ko so na res iix>metajo«. kjer le morejo; Najbolj pač v območju ministrstva za **rarno reformo. A kako pometajo! Si-fsposofcnj uradnLki, ki pa imajo to ^^ako, da se bili že pred leti to, kar so r^taii radičevei šele v zadnjem) času, ?*®&reč prišteli narodnega in državnega ^®wiflstva 3u monarhije, motrajo na ce-Pa recimo, da bi kakršnokoli načelo J®** depuSčalo, da se premestijo ali od-^«t1jo uradniki, ki niso skrivali svoje-f® Političnega prepričanja. Sedaj bi j^Jto radlfievci rekli: »Glejte, izčistili upravo; v uradih sede sami nedol-^ Ijndje, ki n.itkomor ne povedo, kaj kako 'mislijo, ki so uporabljivi za bil« ni re®rn’ še pride.« Do sem bi tadičervci vsaj dosledni in do neke Pošteni, ker bi se držali svojih Ali ne! V nekatere urade — zl«f41 ohmočje ministrstva aerarne
-	°rnie — no potisnili svoje politično
loi!<ini?’arie konfidente; dali »o jim po-ki ga na noben način ne zaslužijo. i^11 nam je slučaj, da je tak človek d«	Plačan	višje nego sam šef nra-
to j	tedaj	radičevei >pometli« in
njihov boj proti partizanstvu! — draga stranka pri nas ima več in večjo moralo nego radičevei. V® Poslanec dolgo ne govori. Kle-IClet? Polanec, prekjmurski župnik tn 4	redko	oglasi v parlamen-
dolgem molkn je vendarle spre-■*er r> v	o	proračunu ministrstva
-	kako spregovoril! Povedal je
*	im* na «r«u- Povedal je, da ^ Polanec ni poslanec volileev, v~?' €č poslanec oericve, kajti ne volja
ljudstva, temveč volja škofov in papeža je odločilna. Povedal je in dokazal na podlagi cerkvenih kanonov, da je ljudstvo dolžno ubogati cerkev t. j. njene poglavarje, tudi tedaj, če gre aa gospodarska in socialna 'vprašanja, To je povedal. ker je g. KlekJ sicer slab politik, toda dober pastir svoje duhovne črede in zvest, cerkveni služabnik. Njegove izjave »o izzvale veliko senzacijo. Kajti če je tako. tedaj mora država, na vso moč pobijati klerikalizem, ki hoče uetva*-ritij, iz cerkve državo v državi. Tedaj država ni suverena Oblast nad katoliškim prebivalstvonU, ki 'biva na njenem' ozemlju, marveč je podrejena inozemskemu čiuitelju. t. j. cerkvi. Ko eo neklerikalni poslanci slišali izvajanja g. Kletki«; so .rekli: »Sedaj pa vemo, čemu se tolikokrat povdarja, da je klerikalizem državi opnsen.« G. Klekl se ni zavedel politične dalekonežnosti svoje i/Jave. Zavedli pa so se brihtnejši klerikalni poslanci in že jim ;ie pos.talo žal, da so poslali v parlannontarni boj odkritosrčnega »Lnndsapfarerja'. Zato je. moral Jngosl. klub popraviti vtils KJeklovega govora h POTabnim; komunikejem, v katerem jezuitsko trdi. da g. Klekl ui mislil govoriti tako, kakor je govoril. Pa ue bo nič pomagalo: klerikalci so danes politično in duševno najbolj izoliraha skupina v parlamentmi in če bo šlo tako naprej, bo morala cerkev sama desavnirati njihovo politiko, če bo hotela zavarovati svoje interese. Kajti cerkveni kanoni so že lepa reč. ali g. Kletki je stopil f, njimi nekoliko stoletij prepozno v političen boj. Hm, — beograjski parlament ni prekonannska fara.
—	Jegličevo pastirsko pismo v »Do-moljubn«. Veliko pozornost je vzbudila zadnja Številka ljubljanskega klerikal-nega tednlik«, »Domoljub«. Tu je napihal škof Jeglič pastirslko pišimo o — >Dojtio-vini«. Cerkven) pogluva.r jc udaril s ško-
Narodno BtodaSli!«
REPERTOAR.
Sobota. 6. mairca ob 20. uri »Hlapec Jernej iu njegova pravica,ab A. Zadnjikrat v sezoni. (Kuponi).
Nedelja, 7. maroa ob 10. uri »Prešernova proslava«. Zelo znižane cene. Samo za dijaštvo.
Nedelja, 7. marca ob 20. uri »Prešernova proslava«.
Pondeljek, 8. marca. Zaprto.
Torek, 9. jnarcii ob 20. uri »Sluga dveh gospodov« ab. B.
Sreda, 10. marca ob 20. uri »Grofica Marica« ab. A (kuponi).
Četrtek, 11. marca ob 20. uri »Cigani ab. C (kuponi).
Prešornorva proslava za dijaštvo *e bo vršila ob 10. uri dopoldne in ne ob
11.	nri kakor je bilo pomotoma javljeno.
Prešernova proslava v mariborskem gledališču. V nedeljo, dne 7. marca se bo vršila v »mariborskem gledališču Prešernova proidava, kjer bodo sodelovali vodilni slovenski književniki iz Ljubljane: pesnika Oton Župančič in Fran Albrecht, kritik Joža Vidmar, ga Vida Jerajeva. in g. Jeraj. Ponovno opozarjamo, da se bo vršila dopoldanska proslava: ob 10. uri pri znatno znižanih cenah in samo za dijaštvo, zvečer ob 20. uri pa bo ofioijelna proslava. V nastopnem navajamo i?. po rod: 1. Uvodna 'beseda — govori O. Župančič, 2. F. S Vilhar: Nezakonska mati — i>o j e gdč. Za/mej ičeva, pri klavirju prof. Schvaiger. 3. V spomin Andreja Smoleta.. — Orglar —- recitira Oton Župančič. 4. Lepa Vida — recitira Vida Jerajeva, o. Slovo od! mladosti — recitiral Fr. Albrecht. 6. Glosa — reciti-
ra Joža Vidmar. — Odmor. — 7. Sonetje nesreče, recitira Oton Župančič. 8. Davorin Jenko: Strunami — poje Peter Burja. 9. Nova. pisarja — Pisar — Fr. Albrecht, učenec, Joža Vidmar. U). F. S. Vilhar: Kam — poje Vida Zarnejičeva. 11. Gazele — Bibič — reciiira Oton Župančič. 12. F. S. Vilhar: Mornar, poje Peter Burja, pri klavirju'prof. Schvai-ger. Dolžnost vsega kulturnega Maribora je, da poiseti lo proslavo v čini vačjem številu.
Prcmijera »Beneškega trgovca« na mariborskem odru. |<onec prihodnjega tedna bo premijera Shake&poarjeve komedije »Beneški trgovec« v režiji ravnatelja drame g. V. Bratine.
!&©
»GRAJSKI KINO«, predvaja od 3.—8. t. m. zanimiv film »Žene ki jih ne pozdravljamo«. 7dejan-ski film nam podaja slike ir. življenja dekleta z ulice, dekleta, ki brez posebne strasti daruje sebe, svoje srce... vsem .. ki ga hočejo. Tudi Nina (Lya Mara) je taka in njeno življenje nam film pre-dočuje na uprav umetniški način. Glavno moško ulogo podaja izvrstno Alfonz Fryl a n d. Vsebina, kakor tudi igralci, zasluži vso pozornost in priznanje,
■	-O-	.c
»APOT.O FINO«
IVAN MOŽ JU HI N
predvaja od 5.—7. t m. I. in II. del velikanskega filrna »Hiša skrivnosti«. Prvi del: K a-d a r j e z e r o m o 1 či, ima- 6 dejanj in jc poln napetosti. Tudi drugi del: Zmota pravice zahteva močnih živcev. Prvima deloma bosta sledila še dva. Film ima torej štiri dele po 6 dejanj in bo predvajan le v dveh predstavah. V glavnih ulagah nastopajo prvovrstni filmski igralci Ivan Mož j 11 h in, Nikola Kolin in N. Bar tk o v i č, kojih ipie nam z gotovostjo jamči za prvovrstno kakovost filma. Vsebinsko jc film poln duhovitih in logičnih zaplctljajev, ki se skrivnostno razvijajo in končno razkrijejo. Ogfo-111110 delo francoske filmske umetnosti drjeko prekaša slične izdelke ameriško filmske industrije in zasluži vse priznanje.
ti
Skauti in skautke! Na našo prošnjo bo g. dr. Marinič blagovolil primati merijo predavanj o prvi pomoči iu sicer: v .pondeljek 8. (. 111. od .17.—IS. uro »Zlomljene kosti - rane« ; v torek od 17. do .18. ure »Obveze«; v sredo od 17.—18. ure »Transport ranjenca«; v četrtek od 17. do 18. ure s-Sazne poškodbe«. Predavanja se bodo vršila v realki. Pozivamo vse člane, da se predavanj udeleže v kar p. a j več jem številu, ker bodo na potila.'ji. teh predavanj prihodu j i teden izpiti iz prve pomoči! V nedeljo 7. marca to vršii ob 10. uri v realki obvezen e t c g o v zbor. Tajnik.
/okolstvo
XI. redni občni zbor Mariborske sokolske župe
V nedeljo dne 7. marca se vrši 11. redni občni zbor Mariborsko sokolske župe. Župno načelstvo je ob tej priliki izdalo lično urejen »Sokolski glasnik«, v katerem nas seznanja v podrobnostih z delovanjem župe v poslovnem letu 1925.
Župa šteje sicer 34 društev, vendar pa struno število nič ne pove. V minulem letu, v dobi krize in zastoja, je bil opaziti zastoj tudi v sokofakih virstalh in to predvsem v manjših podeželskih družt-villi, kjer je čestokrat z eno osebo združena u<»oda društva.
Kljub mrtvilu v nekaterih društvih ima župa vendar društva, ki so ji v ponos in bodrilo. Po najnovejših podatkih šteje 15)40 članov, 770 članic, 296 moškega in 306 ženskega naraščaja. 407 moške in 460 ženske dece; skupno torej 4.277 pripadnikov in je torej po številu pripad-ništva tretja v državi, Najvočja lanskoletna prireditev je bil župni slet v Murski Soboti, združen z razvitjem prapora taiukajsn joga društva in z dvodnevnimi izbirnimi tekmami.
Denarni promet je bil v prefeiklemi letu jako velik. Blagajna je prejela M izdala 285.587 diiivarjev. Tudi župno presvet no delo je bilo jako živahno in je bilo i«ven Maribora prirejenih 15 predavanj.
Zdravniški odsokfi v župi niso delovali v emislu zdravniškega pravilnika »Or
ganizacije JSS.o Predpisane dolžno*tt so višili zdrn-vnik^ lo v malo društvih. . Zdravniški odsek'je .prirejal tudi predavanja o splošna higijeni, o prvi pomoči pri nezgodah i, t. d-
V	isplošnem si .ic žutpno načelstvo mtio go prizadevalo vzbuditi društva k večji agilnosti im je imelo dovolj Uspehov. Glavni vzrok zastoja pa. jo v pomanjkanju sredstev, primarnih telovadnic, tehnično izobraženih ljudi in v brezbrižnosti Članstva.
Z ozirom na lo, da bo v prihodnjem1 letu odstranjenih mnogo teli nedostat-kov, jo pričakovati, d‘a bo delo za d n bil o svoj prvotni razmah in da bomo lahko beležili večje uspehe. Treba pa je, da ho sodeloval pri širjenju velike sokolske ideje vsak posameznik in sejal seme bratstva, in enako-til. Upamo, da bo občni zbor MSŽ prilil društvom im posameznikom novih moči in dal dovolj polrcbne inieijative za dosego velikih ciljev Sokolstva.
—O—
o	Sokolska župa v Mariboru ima v
nedeljo, dne 7. t. ni. svoj redni letni občni zbor v restavraciji Narodnega doma.
o	Odsek za zgradbo Sokolskega doma priredi dne 18. marca v G8tzovi dvorani veliko vcselico pod imenom »Jožefov sejem« z raznovrstnim zabavnim programom in plesom. na kar se opozarja cenjeno občinstvo Maribora in okolice.
I)
ROMOLA" LILLIAN GISH 5T8T1V.
Zimski šport v Sovj. Rusiji
!;^ip
slovensikih knjig1 bi lahko izšlo, če bi bili imeli tudi mi tak zaikon, kakor ga imajo na Češkoslovaškem: vsaka vas si mora nabaviti svojo javno knjižnico! Oni, ki se navadi čitanju knjig. s,e ne bo zadovoljil s,amo z izposojam j eni. ampak si bo počasi omliisli'1 tudi lastno knjižnico. Češki založniki, ki so bili že pred vojno zelo pridni in požrtvovalni podjetniki, lahko izdajajo sedaj še več knjig1, lahko j pa tudi plačajo boljše honorarje. Tudi | pisatelje vzpodbuja k večjemu delu ra»-j voj knjižničarstvu; zlasti velja to o Slo-j vaJkih. Poprej je moral slovaški pisatelj čakati več let, da se je Ta/zpečalo nekaj *to izvodov obsedajoča naklada njegove knjige-, sedaj mu je izvestno število izvodov zagotovljeno, če komisija, ki do-
loča knjige, ki se smejo uvrstiti v ljudske knjižnice, priporoči njegovo knjiso.
V	začetku so Mie precejšnje težkoče. zato je bilo treba zakon v podrobnostih izpopolnjevati: pokazalo pa se je tudi na podlagi izkušenj, da je zakon dober in koristen. Mnoge občine so v lastnem delokrogu odredile posebne davke; dalje so se uporabljale v te; namen tudi razne globe in takse, a v malih občinah so priskočili na pomoč tudi zasebniki z v0* lili ali z redno denarno podporo.
Sigurno je, da v vsej republiki podnje okro.sr 15.000 raznih knjižnic, kar je tudi znak, da češkoslovaški narod stremi kvišku in da neprestan o napreduje v smeri k svojim idealom.
Mlada delavska dijakinja, ki je zmagala v smučarski tekmi.
/port
Spotniki pozor!
Na Pohorju je zapadlo 30 cm snega. Smučarji, ne zamudite prilike. Smuka Je izborna-
: Lawn tennis odsek ISSK »Maribor«
joassnanja, vtsem dosedanjim članom, da ee vrši jutri dne 7. t. m. ob 11. uri dopoldan V Grajski kleti obvezen sestanek radii posvetovanja o delovanju v bodoči ee®oni. — Vsem interesentom, ki bi se hoteli letos na novo včlaniti in pričeti z gojenjem tenis igre, se naznanja, da naj blagovolijo svoj pristop pismeno javiti aM se informirati pri načelniku odseka g. Radovanu Šepeu, Grajski trg 2 — in to do 15. t. m.
: Hazenašiee! Hazeneki odsek ISSK Maribora, ima v pondeljek 8. t. m. ob 18. (6.) url sestanek članic v majhni sobi »Zamorca«. One, ki še niso verificirane, naj sanesljivo prdneso 3 fotografije s gefboj. Na 'sestanku se 'bodo tudi sprejele prijave novih članic.
: Medklubski odbor SHP ima v pon-Mj®k ob 19.30 uri važno sejo. Seje naj te udeleže zanesljivo tudi zastopniki felubov.
<: ISSK Maribor : SK Svoboda. Jutri ob 2. u>ri popoldan se vrši prva prvenstvena tekma med imenovanima klubo-jnja: Za ibarve »Maribor« Ibo nastopala sledeča postava: Geuer, Wagner, Vavda Miha, Stauber, Bergant. Hreščak I!.. Tu-rino. Skrabar, Vodeb. Škrob ar; rezerva Mamsdg.
Motoklub Maribor. Nedavno smo z ve-teljem zabeleži1!, ila se je Mariboru ustanovil Motoklub. Veselje pa se je močno poleglo, ko smo izvedeli, da vodi taklub < dbor, ki nima niti enega člaua, k! bi obvladal slovenščino, vsaj v 'oliko, da bi re?eva! naipri-prostejše dopise. K zadivi se še povrnemo.
Denarna loterija
druStva »Trgovska akademija" v Ljubljani
Hud hoj, ki smo ga bili že pred prevratom za lastno slovensko trgovsko akademijo, smo uspešno dobojevali šele po prevratu, ko sc nam je po velikih tež-kočah končno vendarle posrečilo, da jo naša nacijonalna vlada privolila v ustar novitev Državne trgovske akademije v Ljubljani. S tem- zavodom, namenjenim višji komercijelni vzgojli trgovskega naraščaja cele Slovenije, je bil položen eden glavnih temeljev za našo gospodarsko osamosvojitev. Dolžnost vlade pa tudi vseh naših gospodarskih krogov je bila, da temu prevažnemu učnemu zavodu posvečajo svojo posebno pažnjo in slkrb, da ga opremijo z neobhodno potrebnimi učili in laboratorji in da miu dajo — kar je za njega uspežen razvoj predvsem) potrebno — tudi lastno streho. Zal se pogreša i enega i druge.ca. Z žalostjo moramo danes, ugotoviti, da mora naša Trgovska akademija še vedno vživeti gostoljubnost Tehniške srednje lole, ter se stiskaiti v docela nezadostne uSne prostore.
Ker se na državno pomoč pri vladajočih razmerah ni smelo več zanašati, ako naj se tenu nerlostatkom in naši edini trgovski akademiji v gospodarsko razviti Sloveniji nudi možnost uspešnega razvoja, je bilo potreba poseči po samopomoči Na inicijativo uglednih in požrtvovalnih mož in naših gospodarskih krogov se je zato ustanovilo pred tremi leti društvo »Trgovska akademija« z na-«'a podpira naše trgovske akademike. oskrbi in dizpolmi Državni trgovski akademiji potrebne n črn e sbirke in nruigo opremo ter ji predvsem sezida lastno poslopje
To društvo je zbralo že toliko sredstev, da je moglo nakupiti primeren stavbeni, prostor in da stoji pred zadnjim korakom: gradnjo poslopja za našo trgovsko akademi3o.
Da položi še zadnji finančni temelj zgradbi Državne trgovske akademije, prireja veliko denarno loterijo.
Pogoji loterije so najugodnejši., ker bode stala posamezna srečka le 10 Din., a od dobitkov, katrih je 885 ter znašajo skupno ,300.000 Din «-:o 3 glavni dobitki za IGO.OOO Din, 50.000 Din in 20.000 Din. ostalih 882 pa zilasa po 10.050 do 50 Din. Kupec srečke torej na eni strani podpira velevažno kulturno akcijo, na drugi strani pa ima za svojo osebo mnogo upanj« na znaten dobitek. Žrebanje se vrši že 15. decembra t. 1. Srečke se debe pri denarnih zavodih, trgovskih gremijih ter se morejo naročiti n?ravnost Pr> društvu samem.
Polivamo našo javnost, kateri je na tem, da omogočimo svojim sinovom prvo vrsten akademski trgovski študij na domačih tleh, posebno pa naše trgovske in druge gospodarske kroge, ki streme za vzgojo lastnega dobro izšolanega komer-cijelnega naraščaja, ki naj nam pomaga do gospodarske osamosvojitve in katerim je do povzdigo naše trgovine, da velepomembno akcijo društva »Trgovska akademija« podpirajo s tem, da pridno posegajo po srečkah njene denarne loterije.
Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogočenje višjega trgovskega študija naši mladini in pomene, da je naša javnost, ki hoče, da se gospodarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost.
Javne knjižnice na Češkem
Eedkokateri zakon je v Češkoslovaški republiki obrodit toliko uspeha, kakor zakon o javnih šolskih knjižnicah, ki je bil sprejet že 1. 1919. Velik pomen tega zakona bo občutil šele prihodnji rod, ko se bodo sedanji rezultati pokazali na splošnem napredku češkoslovaške ljudske prosvete. Da bo uspeh velik, o tem pričajo že rezultati od 1. 1919. sem. Zakon je določal, da ima vsaka občina s šolo osnovati javno ljudsko knjižnico najpozneje do 31. decembra 1934: občine z man je od 300 prebivalcev pa do 31. decembra 1929.
Točnih podatkov za 1.1925 nimamo pri roki, sigurno pa je tudi lansko leto zaznamovalo velik napredek v tem praven. Statistika za 1. 1924. navaja sledeče številke:
L. 1924. je bilo na Češkem, Moravskem1 in v Šleziji 10.436 knjižnic in sicer 7694 čeških in 2732 nemških. V občinah s šolami je 5bGl knjižnic v občinah brez šol pa 2133.
Češke knjižnice so štele čez 3 milijone zvezkov in okoli 10 milijonov Kč. dohodkov. Povprečno odpada ena češka knjižnica na 874 čeških prebivalcev in ena nemška knjižnica na 1088 nemških prebivalcev. Na Slovaškem' je bilo lansko^ leto 1625 javnih knjižnic, letos jih je že 2230. Za češke knjižnice so potrošile občine akro,ar 10 milijonov Kč. od teh 5 milijonov Kč samo za, nakup novih knjig. Lansko leto je bilo nabavljenih za Slovaško za 1,250.000 Kč. knjig. Država nosi približno eno desetino vseh stroškov.
Danes ima sikom j že vsaka gorska vas svojo knjižnico. Saj je tudi država imela pred očmi namen, da zanese knjigo in samoizobra«bo tudi v najbolj zapuščene kraje. Ljudske knjižnice so bile in so najvplivnejši kulturni delavci nted narodom.
Seveda ima to ugodne posledice tudi na slovstveno produkcijo. KoMko več
Gospodarstvo.
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
je imela v letu 1925 prometa 195,084.261 Din. Na zadružnih deležih se je prejelo 90.505 Din, izplačalo pa 635 Din. hranilnih vlog se je vplačalo 21$74.844’95 Din, izplačalo pa 9,205.142’32 Diu, v tekočem računu je bilo prejemkov 72,74S.879’o4 Din, izdatkov 79.287.16$’57 Din, navadnih posojil je bilo vrnjenih 1.018.013’1S Din; izdanih pa 6,553.240 Din., na. obrestih se je vplačalo 1,018.013.18 Din, izplačalo p;;, 66.333’22 Din. prebodu ji račun znaša; Din 164.289’23. hiše in zemljišča so doneda 41.234 Din, izdalo pa vključno z» prezidave 431^21’.]9 I)‘rn, v nove sta vije na Betnavski pesti -se je investiralo 194.5. Din. upravni dohodki 723.470'63 Din, izdatki 48SU73 Din, upravni davki 321.310*83 D.Vi). na račun podpor in nagrad s« je izdalo 833.614*40 Diii. Bilanca ?. dnem 31. decembra, 1925 izkazuje sledeče, glavne aktivne postavke: navadna posojila Din
11.125.278, tekoči račun 30,8č>1.6S6’73. vrednostne listine 1,080.311*64, zaostale obresti posojil 55.605MS, vrednost hiš in zemljišč 333.089*54. pasiva: deleži 187.48.1 Din, hralnilne vloge na knjižnice 32,340.8ts*48 Din. tekočem računu 9 483.905’Sl, skup«! hralnilne vi o er e 41 ,S33.72--’ 29. predplačane obresti posojil 227.960*08 Din. rezervni zakladi 928.973*86 Din In čisti dobiček za leto 192-5 436.7-10*11. Iz navedenih postovk se. razvidi mogočen vžrast, tega -nagega prvega sloven«kega' denarnega zaroda v Mariboru, zlasti je razveseljivo dejstvo, da so se v teku leta 1925 vloge pomnožile za 18.500.000 Din kar je najboljSi dokaz velikega zaupanja, ki oja ima občinstvo v Posojilnico v Narodnem domu. Občni zbor Posojilnice se vrši koncem tega meseca.
—o—
Tržne cene
Kg govejega mesa 8--19, kor vampov 6—7. kg pljuč 6—7. kg loja 5—10.
Kg teletine 12.50—20. kg jeter 12.50 do 15, kg pljuč 6—9.
Kg svinjine 10:50—27, kg .slaninesveže 18—25, kg papricirane 26—30, kij masti 22-25.
Kg krakovskih klobas 36—40. kg de-brecinskih 35, kg pariških 26—30, kg safalad 20—30. kg hrenovk 32 kg kranjskih 35-40.
Kom. konjske kože 100—17», kg gove*; je kože 12—14. kg telečje kože 15- :"j, kg svinjske kože 9—1,0, kg gornjega m 75~-l(>0, kg podplatov 65—SO. '
Kom. piščanca 25—35, kokoš 25 'U; raca 25—-.10.
Liter mleka 2.50■-3. 1 smefaue 1■ kg ementalskega' sira 90—•]<)?>, kg -po!--em-entalvkegn 40—'50, kg trapi:-tncga 29 do kg parmasana i)0-100, jsjej 0.73' do 1.25.	■
Liter novega v'ua S—10,. 1 stare.'','. H do 20, 1. piva 8, tjlekl, piva ,5,50, 1 žganja
35.50.
Kg belega kruha 0. k," črneaa 5, žemlja 0,50.
Kg jabolk '!--9. k g suhih sliv 10 12,
1 limona 0-50—1,75. k;r orehov H) 1?.
.Ki; k*ve 50 — 65, !cg pražene 09—i*.”?. !;g ca.ia 70—100. kg soli 4.25, kg lo^enm 1.0 'do 12, kg sladkorja 15.50, kg riža 6 1--
1	ki'- n. 2---5, ! olja. olivnega 2_’ 21. 1 o!.'•'» Irminega 2*2—24, kg mila 16—1,«. kg sodo 2.
Kg pšenične moke (00) 5.50. ksr p-en* vn o ge (ftar 5.40. (Štev. 3—2) 5.25, |<,v pScti. meke (.?tev. 6) 4.50. kg otrobov- 1.50--2, U? koruzne iti oko 2,75 kg ajdove moke 7 d®
7.50, 1 kaše 7. kg ržene kave 11—15, kg cikorije 20-22.
1	q sladkega sena 75 - 80, 1 q otave /0- 87.50, 1 tl slame 50-55.
_ M5 trdih drv 150-180. m’ mehkih rjrv 10.)-—120, q premoga, trbovljskega, 44 do 48. q_ premoga, velenjskega 26—28. 1 petroleja 7, kg karbida 7, 1 bencina ]2. kg sveč 20—22.
Glava sala.te 12—14. kom. endivije0.25 do 1.50, glava zelja 0.50—3 glava ohrotn
0.50—2.50, kg krompirja 1.25,"kg kide repe 2. kg kideira zelja 2.50—3.
Cena Din 50'—
i£ SIvilania in svafia
272 stopinf pod ničlo
Uspehi fizika K. Onnesa. - Umetno ohlajevanje plinov.
Nedavno je v Leydenu preminul znameniti fizik Ka.merlin.gli Onnes, v starosti 79 let. Bil je znan raziskovalec plinov in nizkih temperatur. Svojo življenjsko nalogo je videl v proučevanju plinov pri nizki temperaturi. Prizadeval si je doseči — kolikor mogoče nizko temperaturo in je v mrazu proučaval fizična svojl.dva raznih teles, kar se do njegove dobo sploh ni moglo, oziroma so je le malce poskušalo. Neprestani poizkusi Faradaya„ Thiloliera, Naberesa im drugih so dokazali, da se dajo nekateri plini, kakor amonijaik. žveplov diokslid, o-sl ji kova kLslina in drugi pretvoriti v tekočine. Na ta način so se tudi dobile nižje temperature, s pomočjo strjene o-gljikove kisline pa se je doseglo celo — 65° C. Na tem področju so fiziki mnogo delovali in si prizadeval, da bi dosegli večje uspehe, kljub temu, da so bili pri takih poizkusih v živi jenski nevarno.sti. Nekaterim se je posrečiilo s pomočjo nizkih temperatur spravi ti v tekoče'stanje tudi kii-ik. dušik in deloma celo vodik. Toda ti uspehi ge niso zadoščali, a delo je bilo tako težavno in nevarno da se ni moglo misliti, da sc bodo ti tekoči plini lahko v večjem obsegu uporabljali za dosedanje niških temperatur. Šele leta 1891. se je Onnesu posrečilo konstruirati aparat, K<i cla.ia.1 na uro 6—8 litrov te-kočega zraka; aparat pa je bil jako ne-?.r.lprav^n* ^^05 pa je Lindeu v-Nemčiji m Ha.mpsonu v Angliji uspelo kon-struiraii stroj, j© produciral poljubne kolierine tekočega zraka. Princip za pridobivanje tekočega zraka pa je bil sledeč: Stroj vsrka zrak in ga v posebni
pripravi močno komprimira. Zbog kom-presije segret zrak se hladi z vodo toliko časa, da, se doseže.pritfek' 100—200 atmosfer. Nato se odpre ventil in pritisk P^'* na so zmanjša na 40 atmosfer. Radi tako nagle ek-panzije se_zrak znatno ohladi in uporablja za hlajenje onega, zraka, ki ga stroj ponovno vsrkava. To se ponavlja večkrat in zrak se ohlaja postopoma toliko časa, dokler se ne doseže temperatura, pri kateri poštene zrak tekoč. Tak stroj lahko daje na uro po ye5 litrov tekočega zraka.. Tekoči zrak vre Pri 7,nJ^vadni temperaturi, kajti njegovo vrelišče je približno pri — 185 stopinjah* a pri zmanjšanem tlaku še nižje. tako. da se s tekočini zrakom da brez trud® doseči, tem peratmra — 3.90 do — 200°. Z® shranjevanje tekočih plinov se uporab-l.iajo posode z dvojno steno, med stenama pa je brezzračen prostor, da se upl’r nrnanje toplote zmanjža na miinimnni-Po tem principu sta kasneje konstruirala Bervar in Travvors sjične aparate. ▼ katerih se je dal t,ud!i vodik, ki 1 vrelišče že pri 253 stopinjah."pretvorit5 v tekoče stanje. Dalo se je doseči te\c
—	259 stopinj. Od znanih plinov pa . bil edini helij, ki se ni dal pretvoriti ’• tekočino. Onnes se je lotil te težke nab; ge s nodporo holandske vlade, ki m11 zgradila celo poseben laboratorij. PrV'
«e mu je posrečilo pretvioriti beli i v ^ koče stanje 1. 190« po 18urnem nepret-ganem napornem delu.
S pritiskom 100 atmosfer in pri J1' nu? 258 stopinjah je dobil tekoči helij brezbarvno, jako lahko tekočino, ki 'l. vre pri navadnem tlaku že pri —	‘
pol stopinjah. Ko je Onnes pustil h® zavretii pri nižjem tlaku, ie dasegel ^ peraturo od — 272.2 stopinj, to je per atura, ki jo še ni nihče dosegel ji"-'
&aSwa§a.
Ob izgubi naše piedrage hčerke in sestre
' Unice -Liik$fK
izrekam tem potem prečest ti duhovščini in pev-kemu društvi! ..ladian* za ganljive žalostinke vsemu cenj. občinstvu za obilno spremstvu na njeni zadnji poti naj-prisrčnejSo zahvalo ter jo priporočamo v blag spomin.
Žalujoča rodbina
475	a. Lukosrc.
Dovoljujem si naznaniti, da sem z»čel sodarsko obrt v Mariboru, Meljska cesta 10 v poslopju na dvorišču. Kot starejši strokovnjak si u- 476 šojam ysa v to široko spadajoča dela natančno in kulantno izvrševati.
Za mnogobrojna naročila prosim
iKuhar Gabriel.
iložrvostrvi
Radi zmanjšanja zaloge na debelo prodajamo nižje navedeno blago v podrobni razprodaji po cenah na veliko in sicer: blago za obleke, moško sukno, o-o-o volneni, deleni, poldeleni, fulardi, krepi, cefiri, šifoni itd. o-o-o
DolCek in Marini, Maribor, Gosposka ulica St,27
je le za 0.8 stopinje pod absolutno ničilo (— 273 stopinj). Vendar se Onnesn kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo pretvoriti tekočega helli ja v trdo snov, talco da helij danes edini materij al_ ki ga n« poznamo v trdem stanju. Ta uspeh je omogočil Onnesu. da je proučil razne fizikalne^ pojav« pri tako nizki temperaturi. Učenjaki so 'bili vedno mnenja, da kovine v bližini absolutne ničle ne prevajajo elektrike. Toda Onnes je dognal, da zlata žica pri tako nizki temperaturi izborno prevaja elektriko in da odpor Proti toku skoraj izgine. Iste lastnosti je 'igotovil tudi pri drugih kovinah. Za ta teoretsko jako važen pojav še nimamo Primerne razlage, kakor tudi ne za opa-% vanj a o magnetnih in optičnih svoj-stvih raznih teles. Za vse te; zasluge je veliiki učenjak prejel Noblovo nagrado. Nedvoumno bi bil Se mnogo doprinesel *naoo8ti; toda smrt mu ni prizanesla. — Umrl je, kakor smo že uvodoma onnent-v 79 letu starosti v Leydenu na Ho-'amdabetni.
—-r*i—;
Pokončevanie kač v Braziliji
Potfrniik Hatase-Wartegg. ki je bil pred nedavnim v Braziliji, je izdal ob podatku zanimivo knjisro »Zvcisehen Au-den und Amazonas«. V knjijri pripoveduje, da io številne strupene kače emrt-®a rana Brazilije, Nobena tropina de-*®la. nima toliko strupenih kač kot rav-?° Brtatrili.ia. kjer jih je okrog 150 vrst več milijonov eksemplarjev. Njih ve-Hkoff.t ja jako različna: nekatere so dol-ST© tudi 7—8 metrov. Najlepše ka«*e so ®ajbolj sitcni pene. Pik krasne kače, ki jo Poznajo v Braziliji pod imenom jarara-
oa je popolnoma neobčutljiv, vendar ima strašne posledice. Žrtev umira namreč po več ur v groznih bolečinah in ga ni sredstva, bi bi olajšalo bolečino ali rešilo žrtev.strašne smrti. Dokler niso v Braziliji tako radikalno uieonaiblja.li golazni, je 25.000 oseb na leto podleglo koč jim pikom* Serumilherapeutični im-stttuifc v Sao Paul« pa je postal znanstveni center za proučavanje varnostnih protiukrepov. V prostranem serpenta-rijnmu goje vse mogoče vrste kač, ki rabijo za znanstvene polžku«e. Vnsaik dan prihajajo v Sao Paulo pošilja tve kač iz vse Brazilije: vsak dan odpošilja zavod velike množine serum® Pr°ti pikom. Živi ali mrtvi ek&eroplarji se tudi razpošiljajo po vsem sveitu za mrazeje _in zoološko vrtove. Onim kačam pa, ki jih goje, odvzemajo vsak tretji ali četrti dan sifcrnp za proizvajanje seruma, ki se dobiva.,na. ta način, da se strup vbrizgava konjem po točno odmerjenih dozah in v točno odmerjenem času, kar povzroča v njih krvi biološki pro-ce« ki daje za zdravljenje od kač zastrupljenih ljudi potrebno snov.
—D-
Modernizacija Tibeta
Telefon in elektrika v deželi dalajlame.
Kakor poročajo nekateri listi, se Tibet prav liiitro modernizira. Svet; ki se je še pred nedavnim upiral z vso silo kakršnim koli novotarijam, npe-ljnje danes vse. tudi najnovejše tehnične izum?. Lhasa, v katero ne sme noben Evropejec, je imela že telefon in telegraf, sed ni pa dobi tudi električno rEK-ivetl ja-vo. Hribovita dežela je bogata vodnih moči in so električne naprave prav lahko izvedljive. Najtežja pa je napeljava
telefonskih in telegrafskih žic, kajti Tibet nima gozdov in bi se žice morale polagati po 'skalnatih tleh. Vendar je Lhasa. kakor že poprej omenjeno, dobila L 1923 telegrafsko zvezo z ostalim svetom. Napeljavo so izvršili angleški inženirji, delavstvo pa so nadzorovali indijski monterji. Domače delavstvo za svoj posel ne dobiva plače, ker z delom Plačuje lami davke. S telefonom in drugimi novotarijami ima naj večje veselje, sam dalajlama. ki se z ministri udobno zabavlja. Sedaj grade v bližini mesitia veliko elektrarno, ki bo kmalu dograjena. Delo je jako težavno, ker je treba vsak sestavni del prenašati preko ogromnih planot na hrbtih mezgov in ljmdi. Osoh-je elektrarne bo bojo izključno tihetsko in je dalajlama v to svrho že razposlal svoje ljudi v • Evropo, da. proučujejo elektrotehniko'. ■
-D—
Srbska volna legenda
Ko je Bog nekega dne do dobra zadremal, ga je nenadoma, prebudil, trušč in vpitje. Srdit je pozvonil sv. Petru, kli je uslužno pristopil.
— Kdo se pretepa in razsa ja, tam doli! — je vprašal Gospod.
— Srbi. Gospod, se tepo v Turki, —-je odgovoril Peter.
— Pojdi in jih pomiri. Sv. Peter je ubogal in jih s težavo pomiril.
. Tudi naslednji dan je Gospod legel k počitku in zopet ga je zbudil nemir, ki je prihajal z zemlje.
— Kaj se tj odi, kdo se zopet pretepa?
— Srbi, Gbspod, se tepo z Bolgari —’ je odgovoril sv. Peter.
— Pomiri jih vendar, saj vidiš, da spim1.
Sv. Peter je 'storili po naročilu.
Nasledn jega dne je nemir in trušč zopet razsajal na zemlji. Odmevalo je od gora in v gozdovih, je ječalo.
Pri sv. Petru je pozvonilo in svetnik je odhitel k Bogu„ki mn je očital, da ne more/krotiti .razbrzdanih zemljanov.
— Kaznuj jihi Izženi jih iz dežele. Pokore naj,sp za greh — se je glasila božja zapoved.
Sv. Peter je zbral četo angelov ir jo poslal na zemljo, da izžene Šibe.
Šiba božja je zalegla in Balkan, žarišče nemirov — je utihnil.
*
Gospod je užival mir in Srbi so bili pozabljeni.
Zgodilo, pa se je, da je v zgodnji po poldansiki uri nekdo potrkal na rajnka vrata. Bog saan je šel odpirat, ker je bil sv. Feter na opravkih. In glej. pred njim so stali sami prvoHpritelji krščanstva, sami .svetniki: Ciril, Metod, Sava in drugi. Ponižno, so pokleknili pred Boga in ga prosili naj vrne izmučeni in bi čani srbski zemlji njene sinove.
Neskončno''usmiljeni B.ijr je dovolil in poslal dva zrelejša angel j a, da jih po-iščeta. Angelja pa 'sta "se vrnila, češ, da Srbov n.i.
Poslal je nadangelja Mihaela in mn naročil, naj išče Srbe v soseščini njih domovine. Tudi 'ta ni imel uspeha in s« je vrnil, ne da bi vedel povedati, kje so Srbi. Niti tretja neheSka ekspedicija ni imela uspeha. Vodja. akspeJieijt. je pi*l. raaortu izpovedal, da- Srbov n,i nikjer, pač pa da so. ko 'iso potovali preko morja, našli na Krfu ljudi, ki imajo francoske kape, italijanske ov-ij^e in/suje rikanske plašče. Neprestano preklinjaj*, tebe, o Gospod, ves svet in neh.o in 'vnf. .Svetnike.
— Vidiš —ga. je.prekinil B>g —' to to so Srbi	.	j..:-
flflil.il OZKlilli.
Ajour-gjvllJ* *e spreimeie.
''»■‘Vnsno delo prinesite aeboj. Atelj* Vaioneienne, G«spo«ka ^Blica34	'	470
^•mana stanovanj, velika n-
• "ir* nori Ujrodnoili pogoji, «*• »up, prodajo his ril in posestev posredni« »Maratan* ^Maribor, lloloviki trp. 473
®rlvftc~RT Pirc, Aleksandrova «e*ia 30 sodnijeko določan, ra'o pa brivee U Pirc, '"»porineva ulica št. 1! hrije 2 Din in str-ie za 4 Din. priporoča U. Pirc. 466
(SUtifliitr«!) noro ure-poceni na prodaj. Kin-rjtva ul. 86	456
n..n. ■ Ravnokar dolilo novo f UžfJ» ! blajro: anirleSka snkno.
)tM*>ir*rn, urila, »latno. dnbr. in po eeni dobit? pri I. Trpin, Maribor, Glevni trr 17. 413 6
2 trdi postelji !i 170. kuhinjska eraarica 80, volita ernca950. pen« k g 35 Din, ot^anani. ISO Din, ornav# miz«, vnadrae«, po<oda in dr. n*, prod )j. Ro-toTiki trg 8, I. riad*tr. levo 465
Katera šivilja jo voljpa vzeti v uk učenko, ki ima že dve leti nfcn« dobe, de popolne iznibe krojaike obrti. Hdnav-na poakutuja. Naslov v upravi lista.	464
GO/PODJE l
Najnovije sukno — KAMGARN se dobi po čudovito nizki ceni v
TRGOVSKEM DOMU
n*S TaJbolflH iontoi mt ▼ Ti«b mMtfli zmaonljlT* pot*rj*o*Ve dij«	»	tmp. fofbn» y>ifl
ryoT»— linj« denarnih MTodor.t if»^» in prirutaih o»»^ . wt< <tt/Qnr.>e<i» wo >oon», iižfpno In »• n>h>j> t TbV» K»r%4ž(<?> n\. 11,
-or UUfta j» 6-25, ^	***L	Ajrgn
mn«mi inv. si
kdor kupi blaj*a za 600 Din, na enkrat ali v presledkih itrd^'50'Dit?-
brez^*a2i%a ooiko
zavarovalnega druitva „Roslia-Fonsiieri“ w Llub)jarsj4
Polica le veljavna 12 mesecev ter se nanaša za nezgode na železnicah, parnikih itd. Zavarovanec dobi in sicer v. slučaju smrti 25.000 Din. v slučaju stalne nesposobnosti -25.0 0 Din v:, slučaju delne .nesposobnosti do 60 */„ o f stalne otŠkodnine iti v slučaju začasne nesposobnosti do .500 cn:- bolczensKe stio^-e Strankam izven Matibora poSljemo blapo tudi no povzetju, kateremu piiložimo polico ki velja od istega d e naprej, '. '394
Vztrajne Palma-kaučuk pste in podplati so napravljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba
268
vsakega Človeka.
V	mesnici na R©3ovšk®m trgu se prodaja od ne lelje naprej dobro goveje meso kg po Din 8*— in 10-—
Uusivik Vlah©!sli.
Podpirajta Jugoslovansko tatico!
V	MaritioVn, 3ne 7. Wairga 1921»,	*T	'A'	ft	W	tf	*	Sfran	5,
MILO
GAZELA
^ VSEEUIE
ZLATNIK
Vsled izredno ugodnega nakupa razprodajam raznovrstne izgotovliene obleke po zelo znižanih cenah in sicer: obleke ii su' na	Din	150	do 1200
obleke Iz tajga	Din	300	do	500
ob'eke ib fanta	Oln	80	do	300
blafe iz sukna	Din	120	do	300
hlafe iz tajgo	Din	50	do	130
pletene oprsnlkef' este) lastnega izdelika Din 90 do 200, gumijeve plašče od Din 240 naprei. 4i2 Nepremočljive pelerine Din 390 Obleke po naročilu izdelujem solidno hitro (n poceni, tudi iz blaga ki ga prinesejo stranke same.
Z* obilna namenila so pj-i^oroJ*
I.	VEZJAK, krofa!
MARIBOR, VETRINJSKA ZJL. 17
diniDBO«nanHDBdiaB
v Poznemu - POLJSKA od 2. do 9. maia 19?6
ima zmiraj pripravljen
Čajanka brez Suhora ni popolna!
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. Najboljša prilika za navezatije trgovskih stikov med Jugoslavijo in Poljsko. Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. Železniške in vizumske olajšave. Brezplačna pojasnila in informacije daje gen. reprezentant
R. Golebiovvski, Ljubljana, Stari trg 19
SM
Naša kuharica le vedno dobre volje, ker kupiiiemo kuhinjsko posodo pri
A VicPu, Glavni trg 5
Ta posoda je namreč naitrpež-nejša in trajna. Dobite kuhinjsko emajlirano. ptočevina‘to težke znamke .Hcrkules" in lahke vrste čehosl proizvoda, nadalie vlito železno prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamenim robo po nizki ceni. Prepričajte se tudi Vi in ne bo Vam žal.
Za pomlad	Od.	1.	marca	1926
Reklamna prsutej* KARO-ievljev
vseh vrst z
10% popusta
garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta
im. Hirtttr. Koroška cesta št 19
tovarna xa Izdetovanle likerjev. dez. vin In sirupov
Maribor, Meljska c. 3
priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertna vina kakor Vermouth. Maršala In Marsaleta. Istotako feV zalogi vedno pristna sllvovi-ca. brinjevec, rum ter konjak
Danes v nedeljo dne 7. marca pojedina
prvovrstna vinska kapljica in Gotzovo pivo, domače
pecivo.
472	Za	obilen	obisk	se	priporočata
Alois in Josiplna Schrei.
Oluorlfueno naznanilo
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvorila
Podpirajte slovenske tvrdke!
Pohištvo!
Z rešenjem gosp. ministra za poljedelstvo in vode od 9. decembra 1925, št. 46 806/1., je odobreno žrebanje dobitkov hiše na loteriji »Prvog Zagrebačkog radnlčkog društva* na
3. dobitek
1 dnhitek
Samo 6 dni ez morje — Dobra hrana in pijača brezplačno S
j| Cie Charneurs Rš’inis. Sud atlantique, |
TR ANSPORTS —MARITIMES
za Pornors^e vožnje v južno Ameriko,
■ ■	Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
druž'ne poljedelcev je brezplačen BMSlllr	prevoz v Sao Paolo. — Tozadevna
pojasnila in vozne listke daje zastopnik
Ivan Krakar v Liub'lani f
Kolodvorska ulica štev. 35. 371
Vse m hu»e so mouerno zidane, novo .giajene. vsaka z veiikim vrtom v Zagreuu J Razen tega je še 101 dobitkov, kateri sestoje iz zlatih in stebrnih predmetov, 5 koles, porcelanastih in steklenih ptiborjev. Kot 104. dobitek, dar protektorja društva
Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
5 je prekrasna zlata moškaura.
Srečk je 35.000 in po ceni Din 60'—.
Vsled tega naj vsakdo hiti. da sl pravočasno nabavi srečko, ako hoče za neznat* nlh Din SO‘— postati lastnik hiše. Kdor želi kupiti srečke ali iste prevzeti na razpro-E dajo proviziji, nai se obrne na g. Josipa Franca Opavu, predsednika loterijskega od-
■ bora. Zagrab. Nadbiskupskl trg 11/1. Srečke v Mariboru se dobe v papirni trgovini gospe B Justine Maček, Aleksandrova cesta 9. Po žrebanju bo lista izžrebanih številk v našem
■ listu objavljena.	368
Urn iMjifi TRGOVSKI DOM, IMir, Itailim t.8
Priporočam za pomladansko sezijo velikansko izbiro raznega lepega, modnega blaga za pomladanske plašče, kostume in komplees.
Velikanska izbira vsakovrstne svile po čudovito nizki ceni.
NovodošSo periBno blago, poldelen, krep Marocain, Batist, cefir od 8 Din naprei*
Velika zaloga platna, šifonov, oksfforta l.t.d.	429	5
OGLEJTE fl DNEVNO VELIKO RAZSTAVO IN POSEBNO NIZKE CENE!
I. Pregrad - Maribor*
TSafcar: »Mariborska Tlakama« ▼ Mavih/-ra, predstavnik: Stanko D« t. 1 a, ra vnatelj. Uradnik Boži dr - 10 or k o	Jad-jatali:	Konaoi*'!'*	»'
predatarnikj Vekoslav Soladlea, novinar. Val ▼ Maribora.
žBesede c
(Govoril dne 7. marca 19;
Ne pričakujte od mene nikake modrosti ali učenosti. Zakaj jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znanstvenih stopnicah ali po filozofskih ovinkih, temveč tako, kakor želim, da bi se mu bližal' vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice. Vedno niso Ptihajali k njemu tako, nego s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato ga niso spoznali.
Naša književnost je stara par stoletij, naše leposlovje samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izšla knjiga Prešernovih poezij. To je prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, tako vzvišena nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v svojem jeziku, da so bili le redki tisti, ki so spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes, ki se mu spoštljivo klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo smeli postaviti kot vreden pendant poleg Prešerna.
V	Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, nikaka sentimentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogied na življenje. Ne, to slovenstvo je tako globoko, kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom, strastjo, slastjo in bolečino in je po duhu tako široko kakor ves svet. V šoli se učite, kako je Prešeren gojil vse mogoče umetne oblike:	tercina, ottava rima, španska
asonanca, distihon, anakreontske kitice, triolet, glosa, gazela, sonet in potenciran sonet: — sonetni venec še z akrostihonom po vrhu; vedeti Pa morate, da ni niti ena njegova vr-
• Prešernu mariborski
!6 na mladinski Prešernovi akademiji v
stica pisana samo zavoljo blagoglasja in forme •— nego da je vsa vnanja oblika pokorna in voljna služabnica no-trarje pesnikove ideje. Prešernova poezija je na tistem višku popolnosti, kjer sc ne more več govoriti zase o formi in zase o vsebini: forma in vsebina je eno, organičen plod duševnega snovanja pesnikovega.
To je tista odlična veličina Prešernova: kakor je pri njem oblika in vsebina eno, tako je eno Prešcren-človek in Prešeren-poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo njegovega duha. Nič ni slučajnega, nič samo približno ali zavoljo lepšega rečenega, vse se veže in plete samo zato. da nam je čim jasnejša vsaka poteza duševne fiziognomije poetove. — Prešeren je bil v življenju nesrečen človek, v ljubezni tako beden, kakor le more biti beden in nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse pretrpeti, vse preboleti, zatreti up in strah, to se pravi odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. V »Pevcu« nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga pevski poklic z vso neizprosnostjo »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru«. Samo z žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti.
Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj. In vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: nabavite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi
mladini.
Narodnem gledališču.)
ni treba več reči, da se nikar ne ločite od njega. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v njegov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k nji. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh.
Prešerna ljubiti pa se pravi, ljuirti lepoto in resnico in pravico: ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva.
Ljubiti Prešerna se pravi ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zameta frazo in mu je samo do jedra.
Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav poj-miti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in udano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zato še enkrat: L j n b i t e P r e-š e r n a!
**
■
.
■