POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH- Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.5Q Štev. 7 » Maribor, torek, 21. januarja 1941 » teto © Odmevi k razpustu Strokovne komisije Ob razpustu strokovnih zvez, ki so bile priključene Strokovni komisiji in potom nje Združeni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, je pohitela sedanja uprava Del. zbornice z odpovedjo lokalov strokovnim zvezam in njihovim podnajemnicam »Vzajemnosti«, Cankarjevi družbi, privatnim nameščencem in drugim. Tednik Jugorasa »Slov. Delavec« je pogumno udaril po razpuščeni zvezi in oznanil delavcem veselo /est, da se jim ni treba več bati terorja, ki so ga uganjali socialisti pod vodstvom s. Ivana Mlinarja, ki je bil dolgoletni predsednik Strokovne komisije. »Slovenec« je povedal delavcem, da se lahko zdaj brez strahu zapišejo v Jugoras in sorodna društva. Krščansko-socialna »Del. Pravica je ves dogodek modro zamolčaia. (S takim ■ffliolkom se najlepše zakriva tiho vesele, ki ne izvira ravno iz čiste načelnosti.) Po svoje se je odrezala »Nova Pravda« — na naslovni strani za narodne delavce predelana »Domovina«. — To dvostransko »Novo Pravdo« oskrbuje Narodna strokovna zveza, ki jo vodi Poslevodeči podpredsednik dr. Joža Bohinjec. Ta zveza je nedavno prejela °d uprave Del. zbornice 15.000 din pod-Pore. In ta »Nova Pravda« je ob razpustu Strokovne komisije ponavljala »Slovenčeva« razmišljanja, nato pa povabila vse socialistične delavce, naj začno plačevati članarino Narodni zvezi (NSZ): »Neobhodno je, da dosedanji pripadniki marksističnih organizacij podpro strokovni pokret, ki še lahko legalno zastopa delavske koristi. Slovensko delavstvo .... bo pač moralo upoštevati m sprijazniti se z novim stanjem, ki je nastal, in se priključiti organizacijam«, kakor je pač NSZ. In ko ti delavci v enem tednu še niso stopili v NSZ, se je »Nova Pravda.« z dne 16. jan. kar razjezila nad njimi: »Socialisti demokrati (ali socialisti, ali ir>ark-s»sti), iki so imeli v svojih rokah vodstvo razpuščene Strokovne komisije za Slovenijo, so sWenili, da vizamejo razpust strokovnih iorj socialisti ohranili v svojih strokovnih organizacijah članstvo, ki je bilo tamkaj res samo' ** čuta solidarnosti in neke tradicij’. Poleg teSa je bilo članstvo porezano z orgiinizacijo fudi z ivisokimi prispe/v ki, ki so* oibetaii raznovrstne podpore, ki so pa bile izgubljene, kakor hitro je prenehalo članstvo!' Iz tega pa sklepa »Nova Pravda«: »Mislim, da ibo zato vsaj del bivših članov Stroko-vne komisiile pričel: razmišljati, ali je T®s za delavstvo koristno podrejati se sklepu Marksističnega vodstva. Verjamemo, da ie tra-uotno najbolj iuijjoidmo stopiti v ozadie in prepustiti času in usodi, dai reši to, kar ljudje nočejo rešiti. Res ie ipa tudi, da je veliko bel j iunaško in zato malo mani udobno, vendarle vztrajati v strokovni borbi tam, kjer jo je zaenkrat še mogoče voditi. Mislimo, da delavstvo, ki je miselno že zdavnajl skleavlo svoje račune s socialno demokracijo! in podobnimi nesodobnimi političnimi stremljenji, lahko izbere novo pot, ki fo vodi v strokovni pokret, juu ie po miselnosti najbližji.« Mi pa k temu zanišemo samo to misel in prepričanje, da si bodo o bratcih' Pri NSZ ustvarili svojo končno sodbo tudi ljudje pri JNS. Zedinjene države in nevtralnost Vsa ameriška zbornica za neomejeno pomol Angliji, pomisleki so samo glede osebnih pooblastil Rooseveltu Potek razprave v zunanjepolitičnem odboru reprezentančne zbornice v Wa-shingtonu kaže, da med izvoljenimi predstavniki ni nikogar več, ki bi bil proti Rooseveltovemu predlogu o neomejeni pomoči Angliji in vsem napadenim državam. Edino eno vzbuja pomisleke pri posameznih poslancih in senatorjih, da bi Roosevelt imel pravico, da sam, brez vprašanja kogakoli, izvaja zakon in odreja pomoč po svoji uvidevnosti. Ti pomisleki so v državi, kjer niso nikdar poznali neomejenih pooblastil za predsednika države, razumljivi. Splošno mnenje pa je, da je zmagalo prepričanje, da so Zedinjene države neposredno ogrožene in da je Anglija Odkar so prišla v Italijo nemška le-Amerike. Zunanji minister Cordell Hull je dejal, da »Zedinjene države ne bodo dopustile, da bi jih nevtralnost omrtvičila in ovirala pri samoobrambi.« To stališče, tako se naglaša, pomeni konec nevtralnosti, ker ni več v skladu z dosedanjim pojmovanjem mednarodnega prava. ! Zedinjene države bodo ne samo dobavljale orožje in ladje na posodo, ampak tudi dovoljevale popravilo angleških vojnih ladij v svojih ladjedelnicah in prevoz pošiljk v Anglijo s svojimi ladjami. Vse te ukrepe pa pripravljajo v Zedinjenih državah s pridobivanjem javnega mnenja potom časopisja in to javno mnenje potem tudi preskušajo potom posebnih zavodov, ki stavljaio taka vprašanja čimvečjemu številu ljudi. — Za prevoz blaga v Anglijo z ameriškimi ladjami se je doslej izjavilo že 58 odstotkov glasovalcev. (Reuter.) Tudi opozicija ima besedo Pred odborom reprezentančne zbornice bodo zaslišani tudi vsi politiki, ki jih je predlagala opozicija proti Rooseveltovim predlogom. Ta opozicija si prizadeva dobiti zagotovilo, da Zedinjene države ne pojdejo v vojno in da morajo zaradi tega biti previdne pri dajanju pomoči, da bo to v skladu z nevtralnostjo. Tudi bivši ameriški poslanik v Londonu za čim večjo pomoč Angliji Ameriška opozicija je predlagala za-| slišanje bivšega ameriškega poslanika Kennedyja v Angliji. Na splošno presenečenje pa se je poslanik izjavil, da je njegova lastna želja, da demokratične sile čim prej dosežejo odločilno zmago nad nasprotnikom in odrešijo svet. — Zato je treba dati Angliji vsakršno pomoč, ki jo zmore ameriška industrija proti plačilu ali pa brezplačno. Kenned.y je izjavil, da to kar je videl v Angliji na lastne oči, ne dopušča domneve, da bi mogla Anglija v sedanji orjaški borbi propasti. Države osi in Zedinjene države V Berlinu, Rimu in Tokiju 30 listi zelo ogorčeni zaradi izjav, ki jih dajejo vladini činitelji v zunanjepolitičnem odboru reprezentančne zbornice v zvezi z Rooseveltovim predlogom o neomejeni pomoči Angliji. t r6 c*, s te Boji v Libiji in ostali Afriki ter letalski napadi na Italijo, Angleško vojno poročilo javlja: Dne janskih letal. V Italiji, Albaniji in Afri-16. t. m. ni bilo na fronti v Libiji in predi ki ter nad Sredozemskim morjem so obokoljenim Tobrukom nobenih spre-1 bila sestreljena do 16. t. m. 303 itali-memb. V noči na 16. januar so angleška janska letala in 61 angleških. Do 16. letala napadla letališče Catanio na Si-11. m. je bilo tod sestreljenih tudi že 50 čiliji. Z bombami povzročen požar je bilo videti 50 milj daleč. Zlasti je bilo prizadeto letališče, na katerem so zgorele zgradbe, lope in več letal. Na italijanske postojanke v Libiji so metala letala bombe, ne da bi naletela na italijanska letala. Dne 17. t. m. so angleška letala bombardirala Tobruk in Derno v Libiji ter sestrelila eno italijansko letalo. — V vzhodni Afriki so letala napadla Ca-pronijeve delavnice v Mai Adagaru, motorizirane kolone v Asabu in Berberi ter topniške postojanke pri Zelli. — Na otoku Rhodos pa letališče Marizzi. Dne 17. t. m. je bilo nad Malto sestreljenih 5 nemških letal ter dve angleški. Dne 18. t. m. v Libiji ni bilo posebnih dogodkov. Angleške čete so v dobrem mesecu zavzele v Libiji 22.500 kvadratnih milj ozemlja, in stoje danes 80 km zapadno od obleganega Tobruka. Italijani so izpraznili vsa letališča vzhodno od Deni2 proti Tobruku. Na letališču el Aden v Libiji so našli Angleži 87 uničenih itali- nemških letal. * Italijansko vojno poročilo: Dne 16. t. m. je bilo v Libiji in vzhodni Afriki delovanje topništva in izvidnic, zlasti tudi pri Galabatu v Sudanu. Maršal Graziani, ki 'je poveljnik v Libiji, ni odstopil. Dne 17. t. m. streljanje topništva pred Tobrukom. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Na fronti pri oazi Djarabub so letala uspešno napadala angleške motorizirane oddelke. Na sudanski in kenijski fronti so bili odbiti sovražni napadi z velikimi izgubami za napadalce. Letala so bombardirala Port Said, vhodno luko Sueškega prekopa. Napad sovražnih letal na razne kraje v Afriki in Dodekanezu je bil brjz škode, Dne 18. t. m. so italijanski motorizirani oddelki nastopali v južni libijski puščavi. — V noči na 18. t. m. so nemška letala napadla vojaške cilje pri Sueškem prekopu. Popoldne istega dne pa dve letališči na Malti. 1 angleško in 2 lastni letali sta bili sestreljeni. Priprave upornikov v Abesiniji Že od začetka vojne so bili v Abesiniji angleški častniki zaposleni 1 organiziranjem upora in vežbanjem čet. Iz Hartuma v Sudanu javlja poveljstvo angleške vojske podrobnosti o pripravah za upor Abesincev. Takoj ob začetka vojne so odšli v Abesinijo angleški častniki in podčastniki, v spremstvu pristašev Haile Selasija in se utaborili v bližini Tanskega jezera. Tja so prepeljali velike množine orožja in vojnega mate-rijala. Od tedaj so se na tem področju stalno vežbali oddelki Abesincev v rabi orožja in četniški vojni. Ko so Italijani zvedeli, da se je sovražnik utaboril ta-;korekoč v sredi med njimi, je bilo že kasno. Med tem so Abesinci že začeli z / napadi na italijanska taborišča in letališča, kot tudi na vojaške oddelke na pohodu. Italijani so si prizadevali, da bi j z letali odkrili vežbališča Abesincev, toda niso uspeli. Hartutn je sedaj sedež za vojne operacije v Abesiniji. Angleil zavzeli Kasalo Dne 18. t. m. so Angleži zavzeli mesto Kasalo v Sudanu, ki so jo zasedli Italijani v začetku vojne pri svojem prodiranju iz Eritreje v Sudan, Skozi Kasalo teče železnica vzdolž sudanske, abesinske in eritrejske meje do Port Sudana ob Rdečem morju. Vojna v Albaniji Grško vojno poročilo javlja: Dne 16. t. m. se je vodila borba 20 km severno od KUsure. Na ostali fronti so bili topniški boji. Vsi poskusi Italijanov. da s protinapadi zavzamejo zgubljene postojanke, so bili zavrnjeni. Dne 17. t. m. so grške čete zavzele neke utrjene postojanke, ujele nad tisoč Italijanov 77. polka 7. divizije, ki nosi ime »Volkovi iz Toscane«. Med ujetniki je polkovnik Menendstti in več častnikov. Zavzete postojanke leže se-verozapadno od Klisure in Tepelenija. Ob izviru reke Devoli topniški boji. V noči na 18. in 18. t. m. podnevi so Grki dosegli nove krajevne uspehe. — Severno od Himare so zavzeli in se u-trdili na nekih gorskih postojankah. — Severno od Klisure se nadaljujejo boji kljub odjugi. V odseku pri Moskopolju so Grki zavzeli planino Ostravico, ki je vsa v snegu. Ujetih je bilo zopet nekaj italijanskih vojakov in častnikov. V dolini reke Škumbe so Italijani zopet zavzeli neke izgubljene postojanke. At. Ag. javlja, da novi poveljnik italijanske vojske Cavallero reorganizira armado v Albaniji. V Valoni je 30.000 ranjencev in bolnikov, za katere pa mislijo Grki, da jih Italijani ne bodo mogli pravočasno spraviti na varno, ker so Grki samo še 30 km oddaljeni od Va-lone. Italijansko vojno poročilo: Dne 16. t. m. so bile na grški fronti akcije krajevnega značaja, s težkimi izgubami za Grke. Dne 29. decembra potopljena grška podmornica se imenuje »Proteus <. Dne 17. t. m. so bili na področju 11. armade odbiti vsi sovražni napadi. Med Sovjetsko Rusijo in Romunijo se po poročilu AP m Carigrada* pojavljajo vedino večji znaki napetosti in posilabšanje odnošajev. Verjetno bo Nemčija zasedla Romunijo in bo Romunija postala njen protektorat Počakajmo, kaj bo rekel Tass na te vesti. 16 milijonov dinarjev znaša čisti dobiček Državne hipotekarne banke za 1. 1939. t .»< Napadi na Anglijo in Nemčijo Nemško vojno -poročilo: Dne 16. t m.* ški topovi obstreljevali nek angleški so nemška letala blizu Škotske po- j konvoj v Kanalu in pristanišče Dower. škodovala z bombami tri ladje s 13.000 Doma fta svetu* 5, Nemci pa 3 letala. Dne 17. t. m. je neka podmornica javila, da je potopila 29.000 ton angleškega ladjevja. Letala so napadla londonsko postajo in luko Swansea v Bri-sitolskem zalivu. Več luk je bilo znova miniranih. Manjše skupine letal so napadale vojaške objekte v Londonu. Dne 18. t. m. je neka nemška podmornica potopila dve ladji s S600 to Državna blagajna zaznamuje velik prihranek,. tonami. Učinkovit je bil bombni napad Angleško vojno poročilo: V noči na Finančni .minister dr. šutej je izjavil, av° “ nakupa IV prejšnjih letih. Normalna poraba Napadi nemških in italijanskih ietal. sladkorja znaša mesečno 725 vagonov. Kljub Odkar so prišla v Italijo nemška le- s torpedi potopila neko lahko angleško tcmu> dla se sedaj mesečno daje v pi-.imet po tak v večjem številu, so letalski boji križarko. ‘ 800 'važonov sladkorja, sladkorja ni dobiti. - na Sredozemskem morju oživeli. | Grško vojno poročilo javlja, da sta -Gospod minister je prepričan, da si ljuJ;e de- Nemško vojno poročilo javlja, da so bili pred kratkim potopljeni v Jadran- lai'° zal°že- Treba pa je opozoriti tudi na to, dne 16. t. m, nemška in italijanska le- skem morju dve italijanski prevozni da se zbirai° rezervne zaloge živil (m tudi sla tala napadla pristanišče La Valet ia na ladji, ena 12.000 tonska in ena 20 000 kor>a) gotove javne ustanove, občine, vo;ska Malti in ponovno z več bombami po- tonska. To potrjujejo tudi vjeti ilalijan- P° predpisih razmh uredb. Ako gredo te škodovala nosilko letal »Illustrious«, ' ski vojaki V Albaniji, ki so dopotovali zaloge na račun takozvane normalne potrošnje ki se je zatekala v to pristanišče zaradi z istim ladijskem konvojem, kateremu v prejšnjih letih, potem se poimanjKanju sla popravila. i sta pripadali tudi imenovani dve ladji. k°f> ni čuditL Nekai dru^a bi bll°' ako se Italijansko vojno poročilo javlja, da Podmornica »Proteus« pa je potopila pirajo rezerve na drug nacm m ne .z zalog, je neka italijanska podmornica v noči natovorjeno 11.000 tonsko italijansko kl lS0 omenjene za normalno potrošnjo, na 12. januar po sijajnem manevriranju ladjo. Poraba soh je preračunana z 9 Kg na g avo prebivalca in leto. Poprej nekoč se ja porabila letno v vsej državi 152 milijonov kg s>jii. — Sedaj znaša poraba nad 200 milijonov kil *-gramov, je ugotovil finančni minister. Torej se ustvarjajo tudi privatna skladišča soli, ki je pcueikcd :prav občutno manjka, da ljudje ne morejo nasoliti niti mesa zaklanih prašičev, Tudi na Hrvatskem So odgodene volitve obratnih zaupnikov in »Hrvatski dnevnik«, ki Churchill o nadalinlem razvoju volne Anglijo čakajo še težki dnevi. Angleški ministrski pradsednik je dne 16. t. m. govoril v Bristoiu v navzočnosti Rooseveltovega odposlanca Hopkinsa. V svojem govoru je naglasil, da čakajo Anglijo še težki dnevi. Nevarnost vpada še ni minula in Hitler bo moral udariti na Anglijo še letos, če se hoče izogniti porazu. Anglija bo morala še več mesecev trpeti pod bombnimi napadi na svoja mesta. Angležem ni treba delati utvar, oni lahko preneso resnico. V Angliji je dovolj velika in udarna vojska pripravljena. Zato An- glija ne rabi pomoči v vojaštvu, pač pa v orožju vseh vrst, v letalih in ladjah. — Anglija je že pokazala svojo moč in znanje. V Libiji je bilo doslej uničenih osem do devet italijanskih divizij in J je o tem Poučen, pravi, da jih bo banska upra-80.000 sovražnih vojakov je bilo ujetih. Toda Anglija je šele samo deloma oborožena. Koncem tega in v začetku prihodnjega leta bo na kopnem in v zraku enako oborožena kot sovražniki. Glede imperija, vojnih ciljev pa je treba vedeti, da ima Anglija predvsem namen izkoreniniti neko ideologijo v Evropi. va razpisala šele v maju t. 1. Holandska vlada v Angliji je po poročilu UP odredija vpoklic vseh Holandcev letnika 1921, ki žive na področju angleškega Novo ministrstvo za oskrbo In prehrano Ministrski svet je izdal uredbo o u-stanovitvi ministrstva za oskrbo in prehrano prebivalstva, pod katerega območje pride tudi Prizad. Za ministra prehrane in oskrbe je imenovan bivši gene Bolgarska opoz’c!|a za neodvisnost Bolgarije Skupen manifest predstavnikov razpuščenih strank, Zemljoradniki, demokrati, liberalci in socialisti so objavili proglas bolgarskemu narodu, v katerem opo Nemški poslanik v Sofiji je imel te dni daljše razgovore s predsednikom bolgarske vlade Filovom in zunanjim ministrom Popovom. Večja skupina italijanskih strokovnjakov ie te dni potovala v Albanijo preko Splita. — V Splitu so si ogledali inesto in okolico. Nato so odšli v Dubrovnik z avtomobili in od tam v Albanijo. Svoje potovanje v Albanijo so združili tudi s poučno ekskurzijo po naši Dalmaciji. Ker so prodajali svež kruh lani dne 29. no- radikali 'vembra je bilo obsojenih v Šibeniku 17 pekov ' na kazni od 300 do 400 din. Peki so se izgo- varjali, da niso mogli takoj prilagoditi dela v' delavnicah' predpisom uredbe. Ta izgovor pa jim ni pomagal. 7 lastnikov mlinov ‘n 18 pekov je bilo obtoženih v Subotici zaradi povišanja cene moki in krutiu. Sodišče pa ie vse oprostilo, ker so dokazali, da so zaprosili oblasti za Povišanje cen, toda niso dobili: odgovora. Cene žitu so namreč porasle in zato so morali sami povišati cene moki in kruhu. Par vagonov je iztiriio dne 14. t. m. pri Sevnici. Zato je bil Promet par ur ustavljen. Vedno bolj se povdarja zahteva po zgraditvi drugeiga 'tira na progi Zidani most—Zagreb. Iz lahko razumljivih ozirov pa tega tira gotovo ne bodo gradili dokler traja vojna. V okolici Bihača v BoSni so veliki snežni zameti, ki so ponekod 4 metre visoki. Zagrebški ponočnjaki so plačali od oktobra do konca decembra že en milijon davka na obisk lokalov po 10. uri. Občini pa se zdi to še premalo in je plačanje davka odredida že na 9. uro. Pobeglega jetnika so prijeli v noči na 17. t. m. na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Pri izhodu je vratar ugotovil, da nima voznega listka. Ko sta ga s stražnikom prijela in se z njim ruvala-, je fantu padel na tla revolver, ki se je sprožil in oddal tri strele. Prijeti je 24 letni kriji-goveški vajenec Anton Rodič, ki je 12-’ avgusta pobegnil iz bolnišnice v Kandiji. Nadebudna mladina. Iz Zagreba je pobegnil mlad gimnazijec, ki je vzel očetu okrog din 20.000 in hotel kot »slepi potnik« v Ameriko. Oblasti so ga iztaknile skritega na nekem parniku, ki je iz Sušaka priplul v Šibenik. Oče je= za prijetje sina plačal din 2000 nagrade, zato' pa je dobil vrnjenih skoro 15.000 dinarjev, ka tere je sin imel pri sebi. Bolgarsko časopisje vedno bolj naglasa, da zahteva bolgarski n^rod novo vlado, ki bo zakoreninjena med ljudstvom. Med fašistično stranko in kraljevskim domom v Italiji ni nesoglasij, poročajo iz Rima. Kot dokaz za to služi dejstvo, da je Mussolini povišal prestolonaslednika Umberta v poveljnika armadnega zbora. Za 472.000 ljudi se je povečalo prebivalstvo* Italije od zadnjega štetja in je sedai v Italiji' 45,001.327 prebivalcev. Iz zgornje Italije se je; izselilo vi Nemčijo 66.803 prebivalcev. 267 milijonarjev je v Budimpešti. Ako računamo en pengo z -deset dinarji, potem vidimo-da žive v Budimpešti zelo težke ribe v.., i.t 150.000 beguncev iz Španije je še vedno v' Franciji in se nočejo vrniti. Najraje bi odpotovali v Mehiko, pa je Pomorski promet ustavljen. 30.000 ljudi se mora na ukaz Petainove vlade preseliti iz Vlchyja, ki šteje skupno 105.000 prebivalcev. 30.000 ljudi .ie v sedanjem glavnem mestu Francije, ki jim Petainova vlada ne zaupa. Dan ustanovitve Reicha, t. j. 18. januarja in na praznik, dne 30. januarja letos v Nemčijf ne bodo razobesili zastav, kakor je bilo to sedaj vi veljavi. (DNU.) Francosko trgovsko ladjo »Mendozo«, ki je plula natovorjena z- živli iz Montevidea v Uruguayu v Francijo, je zaplenila angleška vojna ladja »Asturias«. Govorilo se je, da bo zaradi tega prišlo do spora med Anglijo ie Uruguayem, te vesti pa se sedaj zanikajo. Izmed 7 milijonov londonskih prebivalcev* jih en milijon vsako noč prespi) v zakloniščib- Več kot vojna zahtevajo žrtev prometne nesreče. V decembru je bilo v Angliji 1313 smrtnih slučajev vsled prometnih nesreč. railni direktor Narodne banke dr. Mica zarjajo, da je bila v 17 mesecih polovica vojno. Kdor bi udaril na bolgarsko ne-Protič, ki ga je baje Stojadinovičev re- svobodnih in neodvisnih držav v Evropi odvisnost, bo večen sovražnik Bolgarije, žim zato upokojil, ker ni hotel vstopiti podjarmljena z orožjem, s pakti in mo- Bolgarija ne rabi nobenih zvez in dogo-v JRZ. jralnim pritiskom. Bolgarski narod želi vorov, ki bi napravile iz nje novo — !mir, brez vojaških vez in vmešavanja v Estonsko, ali pa novo Romunijo. Pr Šil ko na nji Pr če tu< mi nil nii sk re po te iz vc ie * r ne di k; ds je r; je di tu Pi n: kt lii k d ni i p n n »Delavska PMitika" m cU&u/a no&e*tiU su&ue*ici(, zato pu*- A. M. de Jong: [28 G .OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA O E Y S E N A* ——iIPB—— 1 "■ XL>lLU.U.r!,gM»lMa«art"rg»>g",’,'y »Ako Bog da, boš videl.« »Res?« i < »No, zlomka vendar, kaj ti nisem rekel, da!« Mcreyntje je poskakoval kot kakšna nemirna kozica in od veselja ploskal z rokama. Predstavljal si je, kako srečen 'bo, ko bo posedoval tako čarobno stvai, ki se imenuje vapirk, to nepoznano, skrivnostno, živo čudo; kako se bo postavil pred vsemi ostalimi! *Ali imajo tam v Antvverpnu same take čudežne reči?« je vprašal radovedno. ;0, dečko, Antwerpen je mesto čudežev! Tam so prodajalne, večje kot naša cerkev in prenočišče skupaj; človeku se meša, ako vse to gleda. In hiše, v katerih stanujejo ljudje, so po dva, tri, pet nadstropij visoke ... Na vodi plavajo ladje, ki mole nad obalo višje, kot najvišje hiše v vasi. ,.« »Haaa, haha!« je vriskal Mereyntje. >A.li misliš, da ti to verjamem? Saj vendar nisem več otročaj! Ti s; klepetulja. Flirefleter. Samega sebe potegni za nos, mene ne boš.« Flirefleter je raje odnehal, kot pa, da bi bil še naprej prepričeval svojega malega prijatelja; preveč 3e je moral smejati. Mereyntje, ki je smatral to za dokaz, da ga je vjel na laži, sc je zadovoljen smejal z njim vred. Češnjici sem podaril pisano stekleno kroglo za njeno stanovanje,« je pripovedoval. »To ti je bila vesela, ti!« In lepo se je podala, položena vrh modrega svetilkinega postavka, sijajno, ti rečem.« »Ali ni krasno tisto njeno lutkino stanovanje v kolnici, Mereyntje?« »Da, res čudovito lepo! Obljubil sem ji, da ji. bom vse, kar bom našel, shranil za njo.« »Ti si znaš utirati pot v dekliška srca,« ga je hvalil Flirefleter. »Ako boš tako nadaljeval, te čaka se velika sreča v življenju, Mereyntje.« Mereyntje je ugibal, ali naj bi to zanj nepojmljivo žlubodranje odgovoril z vprašanjem, ali pa s kakšno krepko besedo; toda še predno se je mogel odločiti, it Flirefleter nenadoma obstal in z roko zadržal tudi Mereyntjeja. Pst! Tiho! je šepetal, »vidiš tam... taščico...« Pokazal je proti grmu in deček je zagledal ljubkega ptička, ki si je s kljunčkom obiral perje na svojem svetlem, živordečem oprsju, se stresal, ščepiril in prhutal s sivorjavimi perotmi, nakar je stegnil svejo glavico naprej in začel žgoleti nežen pomladni napev; vesel, visok napev, nežen in ljubek. Nenadoma pa je utihnil in prestrašen odletel. Toda komaj par korakov dalje se je znova vsedel v nekem drugem grmu, in je s svojimi temnimi, svetlimi, bisernimi očmi radovedno pomežikoval dvojici, ki je stala na poti. »Ah!« se je čudil Mereyntje. »Ali je to taščica.«... Mi smo v šoli čijali o njej, toda še nikdar ie nisem videl,« Flirefleterjev obraz je gledal očitajoče. Zmajal jc z glavo in rekel nezadovoljen: Mislil sem,, da znaš bolje uporabljati svoje oči, Mereyntj-e! Izgleda mi, da si res že prav tak tutec, kot so ostali kmetje tod naokoli: sede sredi najkras-nejše prirode in ako slučajno čujejo pripovedovati o njej, mislijo, da je to čudež z nekega drugega sveta... Stavim, da še ne ločiš čižeka od liščka? < »Ne,« je priznal Mereyntje pobit, »še niloli ju nisem videl.« Z začudenjem in veseljem je opazoval taščico, ki se je neprestano spreletavala pred njima in se tu pa tam zopet vsedla na kakšno vejico ter ju opazovala^ Jej, jej! Kako je le mogoče, da tako krasni, pisani ptički letajo tod naokoli! .. . »Čakaj, naučil te bom spoznavati ptičke«, mu je obljubil Flirefleter. Nenadoma pa se je prekinil: »Ho! . . • kaj pa se tam dogaja?« Obstal je, -ustavil pa se je tudi Mere/ntje, trd od strahu. Iz bližnje delavske hišice se je čulo žensko vpitje in rjovenje otrok, vmes pa surov moški glas. ki je preklinjal, nerazumljivo rohnel in kričal. Čuti je bilo žvenkelanje, kot da bi kdo metal krožnike ali sklede po tleh in strahotno kričanje je postalo še obupnejše. Mereyntje je prebledel. Prijel je Flirefle-terja za roko in rekel s tresočim glasom: Pojdi, Flireflter, greva dalje?... To je Ton Ulte man, ki mu vsi pravijo 'Žganje'. Gotovo je zopet pijan, takrat potem vedno pretepa svojo ženo in otroke. Raje greva!« Toda Flirefleter se je nevoljno otresel Mereyntjc' jevc roke in s temnim obrazom opazoval revno, za' puščeno hišo. V tem trenutku so se odprla vrata neko dekletce, Mereyntjejevih rtet, je opotekajoč se Dadlo skozi vrata po tleh, kot da bi ga bil nekdo brcnil v zadnjo plat ter obležalo na peščeni poti, z obrazom proti zemlji, razprostrtih rok in z zavihanim krilcem. CELJE Delitev moke. Že zadnjič smo poročali1, da Prehranjevalni urad v Celju, ne vemo po kakšnem ključu, . j. ... razdeljuje enotno moko. Mali trgovec jo sprejema tedensko eno do največ dve vreči, kar absolutno ni v skladu z njegovo prejšnjo potrošnjo. Večji trgovci jo prejemajo po 10 in še več vreč. Ako pa hočeš, da dobiš eno vrečo moke, se moraš pa tudi zelo potruditi, da prideš do nje. Najprvo moraš iti na Prehranjevalni urad, kjer ti uradnik izsta\i nekakšno nakaznico. S to nakaznico moraš potem it'ri plačat moko k Banovinski hranilnici, kjer dobiš potrdilo, dk si moko res plačal. S tem potrdilom se moraš napotiti Ponovno k Prehranjevalnemu uradu in od tam te napotijo k Joštovemu mlinu, ki je pol ure iz Celja, Pq to moko moraš iti sam, ali pa si voznika dobiti, da ti jo dostavi na dom, kar ie zvezano z novimi stroški. :\.t m> '<■ • i - 1 : Ali bi se ne moglo nekje v mestu najti prostor za vskla-diščenje te moke? Po našem mnenju ima tvrdka Gaberc dovofj prostora v svojih skladiščih, bi se zaloga prenesla k nj&mu. Ta tvrdka je tudi ob pomanjkanju moke najbolj pravilno razdeljevala moko malim trgovcem, dokler jo ie imela kaj na zalogi. Ako se pa noče vskla-diščiti moke v njegovih skladiščih, petem je tudi dovolj drugih primernih prostorov, k'i so Pripravni za to vskladiščenje. Tukaj se mora napraviti čimprej red, ker je res nerodno 'tako daleč pošiljati Po moko. Tudi o s’abi kvaliteti moke ie čimdalje več pritožb. Kje je tu-fcai vzrok, da ie moka tako slaba? Za drag denar zahtevajo stranke dobro blago in | mora trgovec na ta račun marsikatero slišati. | *» v.V . M .1 > t . *>»-., k H l»» Koledar »Cankarjeve družbe« se še dobi | Dr< trgovcu Božiču Alojzu. Kdor ga še nima, I nai ga takoj dvigne, dokler je še kai izvodov | na razpolago. TRBOVLJE P°Pis gospodinjstev v svrho izdaje živilskih 1 Nakaznic odredila naša občina. Popis se bo i vršil cd 20. do 21. januarja, dnevno od 7. do j !2. ure jt| i5_ do is. ure. Posamezni občin-1 ski okraji pa so razdeljeni tako-le: Trhov-: I i e, Planinska vas, Sv. Planina, Knezdol, Ga-j mersko, Sv. Katarina, Sv. Marko in Ojstro i Pridejo k popisu v bivšo Parašuhovo hišo in j sicer hranilci družin s črko A do F 20. januar-!g» 0 do K 21. januarja, L do P 22. januarja, ^ do U 23. januarja, V do Ž 24. januarja. —1 L°ke pridejo k popisu v občinski socijalui oddedek in sicer hranilci družin s črko A do ~20. januarja, C do F 21. januarja, G do J ianuarja, K 23. januarja in L 24 januarja. ”adalje je za Loke določeno še eno popisovali«*0 v čakalnici vzliodneKa obrata za črke "i do O 20. januarja, P 21. januarja, R do S 22. januarja, S do V 23. januarja, Z in Ž januarja. — R e t j e pridejo k popisu v čakalnico zapadnega obrata 'in sicer hranilci družin ? črko A db F 20. januarja, G do K 21. januarja, L do P 22. januarja, F do U 23.. januarja in V do Ž 24. januarja. vsak najemnik stanovanja naj prinese s seboj točne podatke (najbolje listine) za vse člane družine, za podnajemnike in služinčad. Vsakdo naj v lastnem interesu čim bolj olajša delo Popisovalnemu osebju. KRANJ Še vedno plačuje staro mezdo. Dočkn se *aradi stalne -dražitve življenjskih potrebščin »Iaiče na splošno le plast op orna dvigajo, se tu ali tam še vedno naide ikakšen podjetnik, ki ^lačuje svojim delavcem še vedno staro mezdo. Orehku je podjetje, ki izdeluje cementne izdelke, V tem podjetju zaposleni delavci imajo ?a svoje 10 urno težko delo 300 din pavšalne Mesečne plače ter hrano in stanovanje, kakor ®f6d naražačajočo draginjo. Ali ne ve dotični Podjetnik, da se je obleka in obutev tudi za okrog 80 odstotkov podražila. Nek brezposelni, ie pred kratkim v tem podjetju iskal zaposlitve, je seveda t!o plačo odklonil. To podjetje Zaposluje tudi mladoletne delavce, ne v cino pa, koliko jiim plača. Tudi noče delavcev, ki ne bi "°teli biti ,pri njemu na hrani in stanovanju, »o podjetje dobro uspeva. Ali podjetnost je Upoštevanja vredna šele tedaj, ako se zaposlenemu delar^fetviui 'nudi Izaslužek, ki je jza človeka dostojno življenje neobhodno potreben. Sicer ,pa je na splošno znano, da ta gospod ni tako skop, kakor se kaže naprann svio.jim delavcem, zlasti n© v krotju njemu všečne družbe. Vedno kakšna presenečenja v gasilski organizaciji. Osrednji odbor Gasilske zajednice Za dravsko banovino je 2«. decembra 1940 razPUistil gasilsko župo v Kranju, obenem pa 'meitoval ves prejšnji župni) odbor, razen g. *• Japlja, za naslednika razpuščenega odbo-Osrednji odbor Gasilske zajednice je skle-V11 razpukst na podlagi revizije, pritožb in opa-°vanj. ,v„v..............s. ,.i. , a- MARIBOR Občni zbor Podpornega fonda delavcev in nameščencev železniške delaanice v Mariboru Od 86 delavcev in nameščencev, ki1 so v bolezni prejeli iz tega fonda podporo, jih je bo-lovalo1 26 za jetiko, t. j. 30 odst. vseh obolenj, dočim so ostali bolovali na poškodbah in raznih drugih boleznih. Tukajšnja delavnica je bila zgrajena leta 1863 in sicer je bilo predvidevano, da bo v njej zaposlenih največ 1200 delavcev, danes pa je to število daleč prekoračeno, saj je skupno v tej delavnici zaposlenih okrog 2200 delavcev in nameščencev. Higijenske razmere v delavnici nikakor niso povoljne, česar pa ni kriva sedanja uprava, Ivi ima odobren prenizek proračun in s temi sredstvi ne more zboljšati higi,jenskih naprav in modernizirati delavnice. Potrebno pa bi bilo, da v te svrhe nekai prispeva država, da se zajezi širjenje že itak hudo razvite jetike med železniškim osebjem. Železniški delavci in uslužbenci imajo sicer svoj bolniški fond, ki skrbi za obolele člane, v katerega pa država' ne prispeva 'toliko kolikor bi bilo potrebno. Za zdravljenje tuberkuloze je treba mnogo več časa in denarja, kakor za poškodbe in ostale bolezni. Bolniški fond Pa podpira bolnike samo 6 mesecev. Niti 52 tednov podpore, ki jo nudi OUZD često ne zadostuje za zdravljenje jetičnih. Te pomanjkljivosti zavarovanja je skušal olajšati Podporni fond, ki je v mnogih primerih bil res edina rešitev, zlasti za družine obolelih trpinov. Vedeti pa je treba, da se mizerno stanje železničarjev tudi s takimi podpornimi akcijami ne more odpraviti, temveč bo treba železničarjem predvsem draginji primerno povišati prejemke, .i.......... , . .........til V petek, dne 17. t. m. se je vršil v dvorani SK »Železničarja« na Tržaški četi, prvi občni zbor »Podpornega fonda delavcev in nameščencev tukajšnje delavnice drž. žel.« Podporni fond se je ustanovili meseca marca preteklega leta po vzorcu železničarskega društva za Podpiranje jetičnih bolnikov, v Ljubljani. Delavci in nameščenci tukajšnje železniške delavnice so bili prvotno člani ljubljanskega društva, zaradi velikih potreb pa so se pozneje osamosvojili oziroma ustanovili svoj lastni podporni fond na širši podlagi, tako da iz sredstev tega fonda podpirajo tovariše, ki so bolni nad dva meseca. Občnemu zboru je predsedoval predsednik Drago Reberšek, ki je po kratkem nagovpru poročal o društvenem delovanju. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Ivan Molan, tajniško Ludvik Prebil, za kontrolo pa je poročal računovodja Druško-vič. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo razvidno, da je društvo v kratkem času svojega obstoja vršilo veliko tovariško Sn socialno akcijo v Prid bolnim in podpore potrebnim železniškim delavcem. Skupni dohodki v minulem poslovnem, letu so znašali 49.755.25 din, izdatki pa 39.684.50 dinarjev, od katerega zneska odpade na podpore 86 prosilcem din. 39.550, dočim so upravni stroški bili' komaj 134.50 din. Ti izdatki se nanašajo na nabavo štampiljke, čiščenje prostorov in poštnino. Iz tega sledi, da so vsi funkdjonarji vršili vse delo brezplačno, kar najbolj dokazuje, da je med železničarji globoko razvit socialni čut za tovariše v nesreči. Iz( statističnih podatkov, ki j'ih navaja poročilo je dalje razvidno, da ie med železničarji najhujše razvita jetika. Predavanje »Vzajemnosti« se vrši danes, v ponedeljek, ob 20, uri v dvorani na Ruški c. 7. Govorila bo s. Milica Stupanova »O nalogah delavske gospodinje«.. Na to predavanje vabimo ipcsebno scdružice, ker bodo čule od znane predavateljice marsikaj zanimivega, kar je v zvezi s težkim in nehvaležnim delom, proletarske gospodinje, ki je navadno še prisiljena vsled težkih socialnih razmer, da po Možnosti dela v tovarni ali kje drugje. Samo okrog 5000 kg bombaža je dobila pri zadnji pošiljki »Mariborska tekstilna tovarna«. Ta količina bombaža bo zadoščala komaj za 6 dni in sicer samo za eno zmeno. Po mnenju delavcev je 'tudi delitev bombaža 'in surovin v tekstilni stroki nepravilna, ker ne dobijo tvrdke svoji kapaciteti in številu zaposlenega delavstva primernih količin bombaža, kadar se ga dodeljuje. To vprašanje bi sicer morali urediti delodajalci sami, tiče se pa tudi delavstva, ker baš ono najhujše trpi zaradi omejitve obratovanja. Delavci »Mariborske tekstilne tvornice« nameravajo po svoj‘ih zaupnikih intervenirati pri vseh merodajnih činiteljih, da bi se uredilo vprašanje dobave surovin za tekstilno industrijo, ki ji grozi popolna propast, delavstvu pa brezposelnost in s tem pomanjkanje in beda. Želeti bi bilo, da bi ta intervencija uspela in da bi se .temu vprašanju - ... , . v bodoče posvetilo res vso pažnjo. ■— Značilno manjkanje gumija_ in se plačuje aobra c^ VPOKOJENCE, VDOVE IN AKTIVNE ŽELEZNIČARJE, ki so člani Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic, opozarjamo, da smo razposlali na službene edinice »prijave za primer oddaje živil na nakaznice«. Pozivamo vse naše člane, da dvignejo nemudoma te prijave pri pristojnih službenih edinic?h, (postajah, sekcijah, nadzornikih proge, kurilnicah), jih točno izpolnijo v tekstu in rubrikah od 1—5 in jih takoj vrnejo službenim edinicarn, ki bedo te prijave do 25. t. m. dostavile zadrugi. Ne pozabite navesti tudi članske številke. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani — Maribor. »Kulturbund« je mel v nedeljo svoj »gautag« pri Gambrinu. Zbrali so se vsi pripadniki od blizu, in daleč. Na predvečer so imeli sprejem, naslednji dan pa zborovanje. . w . 1,1-.' i . .. • je vse poteklo v miru in redu. Ogromna udeležba je bila v nedeljo zjutraj pri obredih pravoslavnega Boigojavljenja. _ Tudi predpražnike kradejo. V zadnjem času so v našem mestu na dnevnem redu tatvine predpražnikov, predvsem seveda gumijastih predpražnikov, ki gredo v denar, odkar je po- POSLEBNJE TESTI Angleško vojno poročilo: Dne 18. t. m. so angleške čete predrle prvo obrambno črto pri Tobruku. Boji trajajo. — Od Kassale r,o angleške motorizirane edinice Prodrle že več kilometrov v Eritrejo. — Nad Sredozemskim morjem so Nemci zgubili doslej že 100 letal. — Nad Anglijo so bila sestreljena 3 nemška letala. Angleško vojno poročilo: Dne 18. t, m. so nemška letala dvakrat napadla Malto. Sestreljenih je bilo 15 nemških letal in eno angleško Civilno prebivalstvo trpi znatno škodo. Nemško vojno poročilo: 18. t. m. so naša letala napadla Malto. Ugotovljenih ja bilo več zadetkov v polno. Uničene so tovarne in en rušilec. Izbruhnilo ie več požarov. 5 angleških letal ie bilo sestreljenih. Kljub slabemu vremenu so letala napadla London in Southampton. 5 nemških letal se ni vrnilo. Grško vojno poročilo: Dne 18. t. m. ie bil v Albaniji zopet ujet bataljon italijanskih vojakov, še predno je dospel na fronto. Na vsej fronti manjši boji. Grške čete so kljub slabemu veremiiu napredovale. Roosevelt in njegov protikandidat VVillkie. VVillkie, Rooseveltov protikandidat odpotuje v sredo, dne 22. t. m. v Anglijo. Sestal se je z zunanjim ministrom Hiallom in skupno z njim z Rooseveltom, kateri mu je izročil osebno pismo, na Churchilla. V Washingtonu se pripravljajo svečanosti za ustoličenje Roosevelta. Japonci ?o utrpeli znatne zgub pri Istangu, kjer so jih napadle Čanka-jškove čete. Čankajšek je razpustil 4. komunistično armado v južnem Kiangsiju, ker je nameraval nien poveljnik proglasiti neke vrste samostojno reoub'iko. Jeh Ting, kakor se imenuje po-velinik, je zaprt. Mnogo ('omisariiatov nad zasebnimi podjetji v Romuniji ie bilo te dni ukinjenih, ker so že izpolnili svo.io nalcgo. Po ••'?mbaž v Carigrad ie odpotovalo posebno odposlanstvo tekstilnih indnstrijalcev dne 18. t. m. Pogajalo se bo. o nakupu nadaljnjih. 8000 ton bombaža. I o t « v.-- -■ r = v t,- »Hrvatski dnevnik« poroča, da so b'ile v Sarajevu volitve v bolniški fond železničarjev. Bili sta dve li:;ti. Hrvatski železničarji, pristaši HSS so pocbi-rali »belo listo«, doč'im so »rdečo listo« postavili zvezarji. Be’a lista pa je bila razveljavljena. Ožje sodelovanje med Zedinjenimi državami in Mehiko je gotova Stvar. Mehika bo odstopila Zedinjenim državam razna oporišča na svojem ozemlju. Mehiški listi pa pišejo, da bi vsak napad na Zedinjene države združil ves ameriški kontinent v obrambi proti napadalcu. Nov petrolejski vrelec So odkrili v Samari v Sovjetski zvezi. Novi vrelec daje v 24 urah 80 ton nafte. IZ CESKE ie, da se v času, ko takio zelo primanjkuje tekstilni stroki surovin, delajo še vrhu 'tega gole formalne težkoče. Bombaž, ki ie pred. kratkim prispel vj. Turčije, se ni takoj razdelil na Posamezne tekstilne tovarne, ker se morajo rešiti še neke zadeve, kar seveda- povzroča, zastoj v tekstilni industriji. Bombaž nabavljen v Sovjetski Rusiji pa v doglednem času zaradi | za star g umi j. Komur zmanjka- kakšen tak predpražnik, stori najbolje, ako povpraša za njim v najbližji trgovini, k'i se peča s prekup-čevanjem starega gumiiia in prav gotovo ga- bo našel. Kakor se nam zatrjuje, se zavtak star gumijast predpražnik dobi vsaj , deset dinarjev. ... _ . t. ; * -■'* v. i . « i Nek 10-letnl deček je minulo soboto skušal oddaljenost še ne bo prispeT.!na trgu tzrnaknijti neki ženski denarnico. Hotel Toda tudi ta količina nabavljenega bombaža! ie Pobegniti, pa so ga ujeli in ga je stražnik bo po mnenju strokovnjakov zadoščala kornaj i »dvedel na policijsko stražnico, za 4 mesece obratovanja. I Ljudska univerza. V .ponedeljek, dne 20. t. Nakaznice za moko bo izdala banska nora- nl- bo predaval g. Karel Šitmenjak o »Suge- ... . - 1..’-^.. /,rlA/rMnui i ur, n i /' i iu> va in bodo enotne za vso Slovenijo. Brez nakaznic si, petem nihče več ne bo mogel nabaviti moke. ' - ... i sti.ii in hipnozi« na osnovi dognanj medicine in psihologije. Narodno gledališče. V torek, dne 21. jan. Kako se bodo delile nakaznice za mo-' »Lepa Vida«. Ker odide s 1. februarjem g. Ski-ko zaenkrat še ni razglašeno, pravijo pa, da binsek v Skoplje, je to predzadnja predsta.va ne bodo gotove pred. 1. marcem t. 1. Na 22 oskrbovalnih okrajev bo na podlagi izpolnjenih vprašalnih tiskovin mestni preskrbovalni urad razdelil prebivalstvo, ki mu bodo izstavili živilske izkaznice. Kozakove lepo usPeile drame »Lepa Vida«. STUDENCI PRI MARIBORU Kakor izgleda, se ie vzlic vsem pritožbam in intervencijam na merodajnih mestih na želez- Izza kulis »Združenja pekovskih mojstrov«.1 niške upokojence popolnoma pozabilo. Koncem, Združeni e pek c:v.sk ih mojstrov i e odpovedalomeseca novembra lanskega leta smo čitali v s koncem leta službo svojemu dosedanjemu; Ustih o vladni uredbi z dne 23. novembra o 8 letnem« tajniku ,g. Jiulčetu Novaku-. G. No-1 izrednem dodatku k pokojninam: državnih u-vak i'e sedaj razposlal vsem pekovskim moj-! upokojencev. Samoumevno smo t'® poročilo- z strom 'obširnejšo okrožnico o svojem razmerju na n ram Združenju, v katerem se pritožuje, ka- veseljem sprejeli, ali motili smo se, estalo je vse pri starem. Beda prizadetih ie na vrhuncu, S finančnim ministrom se strinja vsa vlada, Piše »Hrvatski dnevnik« v zvezi z govorom, k’ ga je imel dr. Šutej v radiu dne 11 t. m, ^ podkrepitev prinaša sliko, ki kaže finanč-neS« ministra v radio oddajni postaji, nepo-Kredno pred govorom, in v njegovem ■ plemstvu n,inistrskega predsednika Cvetkoviča, ministra Konstantinovima in dr. Mačka. Za koliko se |e podražilo življenje na An-KleSkem? Od začetka vojne se je podražilo j^vljenje na Angleškem za 25 odstotkov. — or ah a sladkorja je omejena. Poprej so uvo-•Ui v Anglijo letno 2.5 milijona ton sladkorja, sedaj pa samo 1.5 milijona ton. ko so iga .zapostavljali in slabo plače vili ter draginja raste, zato prosimo, da se nam vsaj navaja v podkrepitev svojih pritožb sledeče! svetuje kanu in na koga se na} v skrajni sili številke iz 'blagajniškega* poslovanja združenja: obrnemo -za pomoč. oiu. . .. ^ - > * < t. ft-j. zadnjih 8 letih je imelo Združenje din 293.328 ZapuSčeni železniški upokojenci. dohodkov, od tega je znašala nagrada tajnika Novaka din 62,300, za pisarniške potrebščine se ie izdalto din 34.288, za reprezentanco din POBREŽJE PRI MARIBORU Prvo delavsko kolesarsko društvo, podruž- 17.500, za potne stroške din 107.100, CUPOJ niea Pobrežje vabi na redni občni zbor, ki se din 25.450. -Pred njiimi je imel g. Horvat enak bo vršil v nedeljo, dne 26. januarja s pričet- tajniški honorar, čeprav ise je od takrat delo za 100 odstotkov pomnožilo. Proti g, Horvatu na-stoipa ig. Novak v okrožnici p-osebno ostro. — kom ob 9. uri dopoldne v -gostilni Rojko Katica, na Aleksandrovi cesti na Pobrežju. Oddajte popisovalne pole. Občinski urad Nadalje navaja g. Novak, da je imel generalni poziva vse prebivalce, da oddajo najkasneje tajnik združenj pekov v Zagrebu, g fiašič, najmanj 10 krat večje dohodke ter dobil končno din 150.000 odpravnine. Ob 30 letnici mariborskega združeni,a se ga je baje mariborska u-prava spomnila z zlatim prstanom, med tem ko za svo ega tajnika ni imela »prebite pare«. — G. Bažiča je pekovski ‘cdsek združenja -povabil na izlet v Rogaško Slatino, lastni tajnik pa da m bil vreden te časti. Tudi zahtevanega povišanja iplače mu niso priznal/i, tenweč so sprejeli drugeigfl/ tajnika. Ker se steklina v mesto ni razširila, se omili strogi pasji zapor tako. da moraio psi nositi nagobčnik brez vrvi ali pa vrv brez nagobčnika. danes v ponedeljek, 20. t. m. popisovalne pole, ki se nanašajo na izstavitev nakaznic za življenjske potrebščine, v občinski pisarni. Plaz je zasul progo Veles - Djevdjelija in povzročil, da je iztiril osebni vlak. Most čez reko Taro na cesti n Nlkšiča (Črna gora) v Zabljak je dograjen. Dolg je 350 metrov in vodi 150 metrov nad globino rečne struge. To ie najvišji most v Evropi. <•, n, * - • > v*~ iz Ecuadorja v južni Ameriki poročajo, da so maskirani napadalci vdrli v prostore nemške poročevalske ■družbe »Transoceania« In jih opustošili. Razpis za delavsko pesem in roman. Osrednja Strokovna organizacija čeških dekuvtev v Pragi, v kateri so se združile vse prejšnje svobodne strokovne organizacije, je pravkar razpisala večje nagrade za pisatelje in pesnike, ki morajo predložiti do 15, septembra t. 1. izvirno pesniško delo ali roman oz. povesti iz delavskega živjenja. Razpis pov-darja, da zahteva ravno -današnja doiba od pesnikov in romanopiscev, da se ne izogibljejo delavskega sveta. Ravno v tem svetu, v tovarnah in delavnicah in siploh v življenjiu delavca, je toliko dramatičnih napetosti, da bodo lahiko umetniki našli globoke, pretresljive snovi za svoje spise. Nočejo sicer vplivati na svobodo umetniškega ustvarjanja, temveč le vzbuditi pri umetnikih zanimanje za usodo delavca in na ta način ohraniti pričo in sliko delavskega življenja in njegovega sveta iz današnjih dni, obenem pa povdariti czko zvezo češkega* delavstva z narodno kulturo, ki se ie danes pokazala v pcpolni čustveni udanosti. Za roman so razpisane tri nagrade po 10.000 kron. 7000 kron in 5000 kron. V poroti, ki bo odločala, komu se nai te cene priznajo, so pisatelji Jaroslav Durych, Marija Majerova in Jan Šnobr, a v drugi poroti za pesniško skladbo ali zbirko pesmi, za katere sd razip&ane cene po 5000 in 3000 kron, so pesniki: Jan Čarek, Josef Ho-ra in Jaroslav Seifert. V praškem krematoriju ie bil te dni upepeljen umrli ravnatelj najbolj razširjenega praškega dnevnika »Narodni Politika« dr, Ol-lfich Slavi,k, ki je užival v češikti javnosti velik ugled. Smrt znanega pravnika. V Plznu je umrl dne 8. januarja tamošnji rojak, vseučiliški dtocent, odvetnik dr. Vladimir Mandl v 41. letu. — Dr. Mandl je bit sin bivšega plzenskega predvojnega župana in poznejšega deželnega poslanca cir. Matouša Mandla in ie baje zadnji čas v češkem radiu predaval o ra.ihovski zakonodaji. Bil pa je tudS odličen letalec ter je spisal več strokovnih razprav o letalskem pravu v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. li Slovalke »Volkischer Beobachter« poroča iz Bratislave, da so se vršila v vzhodnem slovaškem mestu Nitri posvetovanja med zastopniki nemške stranke in slovaške Hlinkwe stranke o skupnih vprašanjih, ipredvsem, kako bi odstranili še zadnje Žide iz gospodarstva v tem o-‘kraiu. Predsedstvo Hlinkove stranke je sklical ta teden slovaški državni predsednik dr. Tiso na muho posvetovanje. Volkovi tudi na Slovaškem^ Iz Bratislave javljajo, da so se tudi v seve-ro-vzhodne-n delu Slovaške zadnji čas razpisali v velikem šte-fvilu volkovi. Zlasti v kraju Vvšny Svidnik vdirajo vsled lakote Volkovi tudi v vasi in povzročajo tamošnj-jm kmetom veliko škodo, ker koljejo koze, ovce in svinje. Ustaviti so morali cel'a prevoz leca iz gozdov, ker ogrožajo volkovi tudi ljudi in vprežno živino. Oblasti so prepovedale ped str-ego kaznijo vstop v gozdove brez orožja. KISUCE Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek) 14) SOCluLOSKA RAZPKAVA ZJRAVNlKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE Pre£a razredia, po imenu, v resnici je pa že zdavnaj fjostala ampak enostavno* zato, ker kapitalizem ni mo- lastnina -kakšne banke. Tako je za kapitalizma gel is pridom uporabljati nesvobodnih iljudi, to bilo in je po vsem .svetu — na Slovaškem pa ie takih, ki ne bi ismeli razpolagati s svojim,1 še v večji meri,. . telesom in s svojo delovno silo. Kapitalizmu j Ko sem tako odkrival kisuške vasi začetni /bil po godu staroveški suženj, ki je bil na- k-om tega stoletja, so bile že dodobra obde-ravnost gospodova llast, prav tako kot tudi ne lane od kapitalističnega produkcijskega načina, njegova mrtva imovina; kapitalizmu1 pa ni bil Ta prodnkcij-ski način je našim kmetom res po godu niti podložnik, privezan na. zemljo, niti dajal zaslužek. Sicer komaj toliko, da so vzdr-cehovski obrtnik, povezan z vajeniškimi in žali svojiq 'delovno silo in -da so zmogli zaplo- po močni šk ima redi. Vsi ti niso bili sami svoji. Kar ie kapitalizem potreboval, to je bil svoboden prodajalec edinega blaga — ki ga je imel in ki ga ie mogel nesti na trg po.vsod tja, kjer ga ie mogoče prodati — delovne sile. diti nove nosilce delovne sile, toda vendar vsai toliko. Daial jim je dela in zaslužka po žagah, gosposkih veleposestvih, po opekarnah, apnenicah, tovarnah, kamnolomih in na železnici, zlasti jih je pa gnal' vi živinskih vozovih, po cela krdela kot sezonske delavce v dolino, na Češško, ii medeno limonado: V 5 litrov vode daj poi da se zdi vsaki kar nepotrebno, da bi si iz- kg medu. Vodo segrej, a samo do 60° C, za-datke^ zapisovala, ko pa ima že za vsakega i vreti "e sme, Nato daš to medeno vodo v p«-kovača določeno luknjico, ki io bo moral za- j s°do in dodaš malo kvasa. Pusti tekočin* mašiti. In vendar imamo že za vsak mesec weti dva dni, nato jo pa nalij v steklenice, ki sproti vse lepši pregled, če si zapišemo, kam Pustiš 4 do 5 dni odprte. Čez osem dni' pa k a XT- 1 - ” ■ 1 je ta pijača že pripravljena za pitje. Proti ščegetanju v grlu najbolj pom*