doh#dn!nski dav^k« Govoriti aii i-^ati proti davku bi bila največ^a ; ^imiiiJot. S:ij i<- ¦• ^'KiiU Z'ia:;o, da brez davka dr žava ne i>i mogla živeti, ne obstati. Vsak pametea človek tudi iz.)revidi. da se ;e s:»i'ičo sedauiih raz mer moral daVfini vijak jjrecej moeno nategniti — ie pa naj država sicer jemle denar za pokritje ra- nili jiotrebšfiin, da si zasigura obstaaek in razvoj? Dn. ,-e davek »otreben in da se m o r a u- jlaeevati, to je torej jasno kakor beli dan. In ven - lar se v zadnjem času množiao tako zelo pritožbe o osebnodohodiniiskem da\ki], ki so ga ];red kratkim predpisale davfiue oblasti poedinim davkoi;lačeval cem. So li (>rJtožbe glede odmere tega davka v obge ,;jravičei!e, o iein ne namerjam tukaj razpravljati; I ovedal bi le rad svo^e misli onaGinn, kako posto- »a davčiia oblast pri odnieri osebiiodoliOvhnnskega davka na|irara vlnogradnikom v }>tu]skem okrajnera glavarstvn. Ker je v letiu 1917 in 1918 cena vinu moSno l.oskočila, zatc ima danes laEko hitro vsak vinogradnik veB kot 1G00 K letnih dohodkov in ta;ko je zavezan osebni dohodnini. -naj si ima tudi toliko ali ge vefi raznih troškov, ki se ne upoštevajo pri odmeri dohodninskega davka. Pri nas v ptujskem okrajnem glavarstm — kako ie v tem oziru drugod, mi pa ni znano — je davifina oblast na v^nogradnike obrnila »osebno pozornost. Osebnodohočlninski irlavek se je }:re.ipisal tudi majhnim vinogradnikom, ne da bi se iim bila vposlala prej napovedna pola za dohodnino. Marsikateri vinogradnik se sedaj čudi takemu posto- fanju davčne oblasti, eudi se ]>a še bolj u S s o r a zmerii«! u nalajgai^u .osebijodohtMlniiiBlkega dav ka. Marsikateremu posestniku se je zgoclila v tem oziru krivioa, toda te ni zakrivjla davfina oblast — marveč zakrivili so ]o takt>zvani ,,zaupniki", ki so davčne organe vede ali nevede na}iačno informirali. Kako bi ne zavrela v človeku kri, ako dobji posestnik s 34 pluga vinograda in s kopo otrok plafiilni nalog na več &to kron, dočim so njegovenm sosedu, ki ima trikrat ioliko goric in .ie primeroraa tudi ve6 vina pridelal, naložili za polovico manj dav.ka neigo prvolmenovanemu. najsi je o niem tudi vobfte z;:ano, da je dobro situiran. Prvi jiosestnik se je s težavo rešil dolga, zadnji pa ima in je iinel že pred vojno jrihranjen denar. Gospoda, taJdili slučajiev je precej in povdar .jam ge enkrat. da jili ni zakrivil uradnik, ki piše te plačilne naloge, pač pa zaupnik, na katerega se o )ira cenilna komisija. Zakon o dohodninskem davku iz leta 1896, ki je stopil leta 1918 v stard Avstriji v veljavo in na katerega se davfine oblasti morajo tako dolgo naslanjati, dokler ga Narodno predstavni gtvo ne izpremeni, je radi tega tako zamotan , ker zahteva priredba tega davka obširnega sodelo 'anja raznih giniteljev (izvedencev, zaupnikov, ko mdsijskili članov itd.), Xi imajo oeenjevati dohodke drugih. Da je pri tem skoraj ncraogoce davčni oblasti postopati pravično, je jasno in umevno. Vse se *Tši in s« tudi mora Tršiti nekako skrivjiostno, taj- o ... Glavno pravilo, ii ea je postavil reliki angleiki «tosi)odar A3ani Smith. 'da. mora država denar p«8 tnm pobirati, ijer je, in da naj oni, M fcia-reč, ndi nb plača s« sic^r t besedi l«po slift, pa "de ansEb fa nelavodljSvo. iavtdliivo bi bilo to načelo le, ako bi TsaEclo svoje dob.©dk:o iudi rasniono pr»z»al, kiar pa s« 1« eedkok«da] agc<3i. aato davdni uradri pri odnieri osebne dohodnin« arrečin« n« dob« prar© pofflag« za. odmeritev iega 'dmin. Trgovcem, razntm v«rjihNim špekiilantom in TOioim dobiSkarjem dfty?pi uradi na morejo do živaga — v tem oziru iih tudi taupniki puste večjidel na oedilu — tem lažje je doseči to pri posestnikih, zlasti ',.-ri vinctgr:id.nikih, katerim se nekoliko lažje dokažejo njih dohodki, Žal,  fnekateri bodo rekli: • hvaia Bogu), da zaupniki, ki zbirajo in pripravlia.o gradivo za cenilno komisijo , ne pridejo vedno do resničnih in pravih podatkov; nekaj pa sfi dajo tudi kot ,,grešni ljudje" voditi od ¦osebnih simpatij in ai.tij/atij, zato dajo piačilni predpisi tudi toliko sovodn za zabavljanje \M-ot\ nesorazmerno djudstvo pravi: krivično) naloženemu dohodninskemi! davku. Kako bi človeka ne vzdignilo in ne spravilo z ravnotežja, ako se n. pr. vojneinu dobičl-arjn. ki je zajedno tudi vinogradnik, računajo dohodki s a m o o d vinogradiiega p o s e s tv a, češ, d a. s p m u v o j n i d o b i 6 e k n e m o r e d o k a z a t i. Jco je pa vendar njegovi bližnji o kolici znano, da je bil dotičnik pred vojno gmotno zelo slabo potiprt. da je tafeorekoč ,.visel" — a sedaj je lastnik mnogih posestev: vojne razmere so muvrgle »oiovo 20krat toliko čistega dobička, kakor vinogratf in vendar mu ,ie placati seclaj davek samo od vinogradnega pridelka. Kako se izvaja tukaj pravilo Smithovo, da naj oni, ki ima vefi, tudi več plača, lco se nam pa vojni dobičkar lepo na tiliem. smeje v pest, Seš: lepo sem se ,,skozi zmuznil." Vidite, gospoda. to je, kar boli in skeli, posebno vinogradnike, ki ima.jc TSi občutek. kakor da }\h hoee davčna oblast s »volimi drakonifinimi predpisi z dohodninskim davkom takorekoč unieiti. To je tudi zelo lahko mogoče. zla-sti pri onih vinogradnikih. o katerih je dobila davčna oblast popolnoma napačne podatke iii je na podlagi teh prev.isoko cenila dohodke. Znan mi ;e slučaj, da ]e zaupnik cenilni komisiji izpovedal, da je pridelal poses-tnik v letu 1917 12 polovnjakov vina, jfcr je tako slišal govoriti. toda napoved je bila napažna, ker je dotienik pridelal samo 8 polovnjakov, torej za eno tretjino manj. Tako se mu je od meril tudi za eno tretjino veeji davek, kakor bi se mu bil moral. 0 drugem posestniku je zaupnik ce nilni komisiji sporočil, da je dobil v letu 1917 — 40 polovnjakov vina. a v resnici jih je pridejal samo 28, torej za 12 polcvnjakov ali 36 hl manj. nego je bilo davčni oblasti naznarijeno. Sam je tudi dav&ni oblasti množino pridelka pravilno napovedal, a pole baie niso dobili. in za potflaigo odmere davka vzeli so 40 |)olov,njakov vina. Kaipada je vložil ugovor, ki pa še ni rešen. Toda to še ni vse: pred kratkira je dobil dotieni posestnik plačilni nalos. da mu je pla*čati okrop 5000 K davka o vojnem dobieku — rafiunalo se sa je med vojne dobi^fcar^p, dasiravno jii barantal z nobenim blagom ne pred in ne med vojsko. Za i>o'dlago se je vzelo baje tudi onih 40 polov,nja kov vlna, ki jih pa ni v letu 1917 pridelal. (Vojni dobičkarji so baje vsi oni vinogradnM, ki so dobili za svo.i vinski pridelek iz leta 1917> ve5 kakor 10.000 K.) Tri leta je dotični vinogradnik doplačeval, leta 1915 mu je toša vinograd tako upostošila, da je dobil na 2'/» orala le 15 1, reci: petnajst litrov vina (kislice), ki ga je bil iztisnil iz dveh brent trnjevih grozdnih češuljk. Sedaj pa naj nlača od napačno naz nanjene množine vina kar hkratu sknprii znesek okrog 7000 K (2000 K osebne dohodnine, 5000 K yojne dohodnine)! Naj sledi tukaj še en zgled, kako malo zanesIjive zaupiie može ima davčna oblast. Nekdo je bil zaidolžeii. Obiteljske razmere so mu nakopale dolg na iglavo. Da se ga regi, proda del svoiega posestva- Nekega flne dobi od davčne oblasti poziv, naj se izjavi odkriio, kje je vzel denar 'navedena ]& svota), da je kupil posestvo (navedcno ,]e parcelno številoomenjeneira zeraljigga), ko je vendar leto popre] davčni oblasti naznanil, da ima le par tisoo kron Iet nih dohodkov. Stvar sc je seveda pozne*e pojasnila in komisija za odmero dohodninskega davka je uvidela. da je bila napa&no informirana. A lcaj si naj misli dlovek o ta-kih zaupnikSh! KonSno ge kratko opombo o osebnodohodnins K:em fl&vku vobče. Sedai imamo svojo državo: Kraliestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Marsikaj se bo moralo zboljgati v na&i novi oftetnjavi, kar se ve6 n© strinja z demokratskimi na-čeli. GotOATo se bo moral odpraviti ali vsal iznremeniti tndi zakon o osebno dohodninskem davku, kakoršnega Srbija nima. Narodno nred&tavništvo čaka i na tem polju važna nalaga. Anton Kosi, Središfte.