ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIKI. LJUBLJANA 195; ZVEZEK 2. SOCIALNE RAZMERE NAŠEGA DELAVSTVA V KROPI, KAMNI GORICI IN ŽELEZNIKIH PROTI KONCU XIX. STOLETJA Dr. Rudi Kyovsky Od štirih do eno, j od štirih do ene, so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni, vsi, fantje, možje in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni, voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. O. Zupančič: 2ebljarska I Izum parnega stroja leta 1765, mehanič- nili statev leta 1784, nov način pridobivanja železa z uporabo koksa leta 1780 in cela vrsta drugih izumov je proti koncu XVIII. stoletja sprožila industrijsko revolucijo, ki caj- nah«, iz katerih so kovači-žebljarji izdelo- vali žeblje. Ogljarstvo, rudarstvo in toplje- nje rude je s tem prenehalo, hkrati pa se je občutno zmanjšalo tudi število prebival- stva v vseh treh omenjenih krajih. Sama proizvodnja žebljev je ostala pri stari teh- niki, t. j. pri ročnem izdelovanju žebljev v majhnih kočah »vigenjcih«. Proizvodnja je ostala torej decentralizirana v majhnih lesenih barakah. Za pogonsko silo je slu- žila voda, ki je gnala mehove; ti so dova- jali zrak »ješam«, t. j. na vse strani odprtim okroglim ognjiščem, v katere so kovači in kovačice polagali »čajne«, dokler se te niso razbelile. Iz razbeljenih »cajn« so nato kovači na nakovalih skupno s svojimi »hlapci« izdelovali žeblje. Mullner našteva še za prvo polovico osemdesetih let 127 vrst žebljev, ki so jih tedaj še izdelovali v ome- njenih treh žebljarskih centrih. Poročilo obrtnega nadzornika dr. Pogačnika^ o sta- nju v Kropi in Kamni gorici oziroma v Železnikih za leto 1884 oziroma 1886 pa pravi, da so v tem času izdelovali v teh krajih le še žeblje »naplosk«, to je okrogle žeblje deset različnih velikosti, nadalje žeblje »na špico« devetih velikosti in velike žeblje »bartnagel« (canali). Če primerjamo Miillnerjeve ugotovitve o socialnem po- ložaju fužinarstva oziroma žebljarstva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s po- slika 1. Vigenjca »Nava« in »Na bajerju« v Kropi, po prvi sveiovni vojni 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 2. Notranjost vigenjca >Na bajerju«. V ozadju otroci, j ki so jih matere-kovačice jemale s seboj v delavnice \ datki obrtnega inšpektorja dr. Pogačnika, vidimo, da je stari cehovski red že davno propadel in da se je uveljavil že novi kapi- talistični družbeni red. Stare patriarhalne razmere, ki so nekoč vladale med fužinarji in kovači, so izumrle. Izoblikovala se je jasna razredna ločnica, ki je ločila lastnike proizvajalnih sredstev, t. j. fužinarje, »go- spode«, »fabrikante« od neposrednih pro- izvajalcev-žebljarjev. Ta proces razredne diferenciacije se je seveda izvršil že veliko prej. Na tem mestu ni mogoče razpravljati o tem, ali je konkretno v Kamni gorici. Kropi in Železnikih šlo za »založniški si- stem« ali pa za manufakturo. Jasno pa je, da je v opisanem razdobju veljal kapitali- stični družbeni red. Pogačnik navaja, da v ljubljanskih delavnicah ni bila izobliko- vana delitev dela, značilno pa je, da gre za izdelovanje žebljev na veliko v prostorno ločenih delavnicah, kjer pa delajo delavci pod enotnim vodstvom. Tovarnarji so last- niki delavnic in inventarja, obrtnih pra- vic; ti opravljajo obrt na lasten račun in riziko. Njihova naloga je, da si poiščejo naročila in skrbe za prodajo izdelanega blaga. Ne udeležujejo pa se proizvodnega procesa, temveč le oskrbujejo kovače z železom in ogljem. Kovači morajo izvrše- vati naročila, plačani pa so glede na koli- čino in vrsto izdelanega blaga, medtem ko je »hlapec« pomočnik, ki ga najame in plača mojster. Mojster je v resnici le dela- vec, ki dela v akordu za »tovarnarja«. To- liko Pogačnik. Kakor drugod tako se je tudi v Kropi, Kamni gorici in Železnikih polagoma izvršila koncentracija kapitala v rokah posameznih družin, fužinarjev, ki so bili lastniki rudoslednih pravic, pravic oglarjenja, lastniki topilnic »vigenjcev« in vsega orodja. Tudi med samimi fužinarji se je vršila vse večja koncentracija kapi- tala. Izmed cele vrste fužinarskih družin v Železnikih, n. pr. Levičnikov, Koblarjev, Gasparinijev, Krekov, Boncljev, Klopčičev, Peternelov in drugih ise je končno dvignila družina Globočnikov, ki je n. pr. od 96 de- ležev združila v svojih rokah 51, medtem ko so ostali našteti fužinarji imeli le po enega do 4 deležev. Enako je bilo v Kropi med znanimi fužinarskimi družinami Zupa- nov, Potočnikov, Pibrovcev, Praprotnikov, Wodleyev in drugih, kjer se je zlasti okrepil položaj družine Zupanov in Wod- leyev, in v Kamni gorici, kjer so med fužinarskimi družinami Poznikov, Kapusov, Gasparinijev, Žigonov, Kokaljev, Ažmanov in drugih končno uspeli Tomani, da skon- centrirajo v svojih rokah večino deležev. V dobrih časih so ti fužinarji imeli v lasti velike udobne hiše, ki še danes pričajo o dobrem materialnem položaju, v katerem so živeli. Res je, da so v zvezi s krizo fuži- narstva mnogi od njih propadli; nekateri so pa svoje kapitale pravočasno naložili drugam in je iz njihovih vrst izšlo precej m^eščanskih politikov (Tomani, Pogačniki). Omenjeni fužinarji so bili zopet popolnoma odvisni od trgovcev z železnino v Ljubljani in drugod, zlasti v starejšem času s trgovci- finančniki Selenburgi, Codelliji, Oblaki, Jugovici in Zoisi. Fužinarji so dobro pazili, da se nihče nepoklican ne vrine v njihove vrste. Zlasti so se branili »poštarjev«, to je podjetnikov, ki niso imeli lastnih vigenjcev, temveč so najemali tujo delovno silo, ki je delala v vigenjcih, za katere so »poštarji« plačevali lastnikom-fužinarjem zakupnino. Značilno je, da navaja Miillner en sam pri- mer, kako se je mojstru posrečilo vriniti se med fužinarje, s tem da je s svojimi pri- hranki kupil en delež. Kakor drugod pri nas tako so tudi fužinarji v začetku upo- rabljali nasilje pri nabavljanju delovne sile. Tako je n. pr. fužinar Pogačnik leta 1781 dal prignali nazaj svojega žebljarja Karla Kasperina, ki je ušel z dela, in ga vkovati v železje. Fužinar Globočnik pa je dal zapreti žebljarja Mateja Skokolina, ker mu je bil dolžan. Poročila iz Bohinja ome- njajo primere, da so fužinarji dali z voja- ško asistenco pripeljati pobegle rudarje. Tako se omenja n. pr. neki Luka Stroj iz Bohinjske Bistrice, ki mu je bilo ob takšni priložnosti odmerjenih 50 udarcev. Uporabo sile so kasneje zamenjala druga sredstva, predvsem ekonomska, ki so bila pa zato tem hujša. Časi, ko je delavec zaslužil še toliko, da se je lahko dobro hranil, so minili. Kar se tiče delavnika, je treba ločiti delo žebljarjev v Železnikih od njihovih tova- 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rišev v Kropi in Kamni gorici.' V Železnikih so delali ponoči, medtem ko so v Kropi in Kamni gorici delali čez dan. V Železnikih so odhajali na delo ob 9. ali 10. uri zvečer in delali zdržema nekako do srede dopol- dneva naslednjega dne. Pri tem so delali brez razlike možje in žene, fantje in dekle- ta ter otroci. Miillner opisuje, kako so po- sebni stražarji hodili ob 9. uri zvečer po Železnikih in z glasnim vpitjem: »Oj Mica, o Katra, vstan', pojd' kovat«, budili žene- kovačice ter poziv čez pol ure ponovili, medtem to so možje v »ješah« zakurili ogenj. Isto opisuje tudi dr. Pogačnik. Ob času njegovega obiska v Železnikih so možje, žene in dekleta ter otroci začeli z delom ob 9. uri zvečer. Edini odmor so imeli med 5. in 6. uro zjutraj, ko so zajtr- kovali. Med delom so žene-kovačice pri- pravljale jed za naslednji dan v pečeh. Pogačnik poroča, da je našel na delu otroke od desetih in starce do sedemdesetih let, da so na nakovalih delali v raznih kom- binacijah mož in žena, oče, sin, mati, hči, brat, sestra, starejša sestra, mlajša sestra, pri čemer je bil »mojster« vedno eden, drugi pa »hlapec«. V Kropi in Kamni gorici niso poznali nočnega dela. Iz virov se ne da ugotoviti, zakaj so ravno v Železnikih delali ponoči. Morda-bi našli odgovor v uporabi vode, ki je služila za gonilno silo pri pogonu mehov. V Kropi in Kamni gorici pa je trajal delav- nik po poročilu dr. Pogačnika 14 ur dnevno. Z delom so začeli ob treh zjutraj ali še prej, nato so imeli ob osmih zjutraj eno uro počitka. Ob devetih so nadaljevali z delom ter delali nepretrgoma do enih po- poldne. Od enih do dveh so kosili ter nato nadaljevali z delom do sedmih zvečer. Po poročilih Matije Pibrovca so glede na od- more za jed imenovali delavnik »jed« ter ga delili na tri »jedi«. Prva od treh do osmih, druga od devetih do enih in tretja od dveh do sedmih. Približno iste razmere so veljale tudi v Kamni gorici. V vseh treh krajih so se dela pri kovanju žebljev udele- ževali enako možje kot žene, sodelovali so pa tudi otroci od osmega leta dalje. Otroke, mlajše od osmih let, so žene jemale s seboj v »vigenjc«, kjer so prečepeli ob svojih ma- terah. Otroci do 14. leta so pomagali pri izdelovanju žebljev, od 14. leta dalje pa so že samostojno izdelovali žeblje. Ce si pogledamo zaslužek delavcev pri tako dolgem delavniku, bomo takoj videli, da je šlo v vseh krajih za izcejanje absolut- ne presežne vrednosti v najbolj grobi obliki. Obstajala je sicer razlika v mezdnem si- stemu med načinom nagrajevanja v Želez- nikih in drugih dveh žebljarskih centrih, v bistvu pa je šlo v vseh krajih za najbolj grob način izrabljanja delovne sile. Pra- vilno ugotavlja Pogačnik, da je bil »moj- ster« v resnici navaden akordni delavec. Dobil je od gospodarja v Železnikih železo, iz katerega bi moral skupno s svojih hlap- cem izdelati žeblje. Mojstrov zaslužek so bili »avančni« žeblji. Mojster je namreč dobil več železa, kakor ga je po normi bilo potrebno za izdelavo 1000 komadov. Ce je pri tem izdelal več žebljev kakor 1000, so ti žeblji bili »avančni« in zaslužek njegov. Dr. Pogačnik navaja, da je bila v času nje- govega obiska norma za izdelavo 1000 žeb- ljev sledeča: a) pri najmanjših žebljih za 1000 komadov glede na vrsto 14—17 kr in 3 in pol funta železa za kalo; b) pri večjih žebljih 24—27 kr in 5 in pol funta za kalo; c) pri še večjih 35—38 kr in 6 funtov za kalo; d) pri zelo velikih 35—38 ter 6 in pol funta za kalo; e) pri največjih 35—38 kr in 7 in pol funta za kalo. Obrtni nadzornik je izračunal, da je tako mojster zaslužil 40—50 kr dnevno oz. tedensko 7—8gld; me- sečno torej 28—32 gld ter letno 336—384 gld. Ce mu je pri delu pomagala žena ali pa njegovi otroci, je seveda zaslužil pri teh še družini v korist. Ce pa je imel za hlapca tujo delovno silo, je zaslužil tedensko 1 gld 22 kr oziroma 3 gld 44 kr, tedensko 4 gld 88 kr oziroma 13,76 gld ter letno 58,56 gld oziroma 165,12 gld. V Kropi in Kamni gorici so bili kovači plačani od števila izdelanih žebljev. Obrtni nadzornik je ugotovil, da sta morala kovač in njegov hlapec pošteno delati ves teden, če sta hotela izdelati cent žebljev. Zaslužek od enega centa žebljev je znašal 153 gld, t. j. tedensko 13,60 oziroma Slika 3. Notranjost vigenjca >Nava«. Primer delavnice, ki jo je inšpekcija dela označila kot nevarno za življenje in zdravje delavcev 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letno 153,20 gld. Da bi mogli primerjati za- služek žebljarjev z zaslužkom drugih kovi- narskih delavcev pri nas v tem času, ome- njam, da je znašal zaslužek varilca v tem času 2,80—2,90 gld dnevno, najnižji zaslužek pa 50—55 kr dnevno. Zaslužek kovačev v tovarni železa je znašal tedensko 14 gld, me- sečno 56 in letno 672. Kovači v strojnih tovarnah so pa zaslužili 1,30—1,70 dnevno. Še jasnejša bo slika položaja žebljarjev, če si ogledamo »hišni bndžet« delavca, ka- kršnega je ugotovil obrtni nadzornik za naše kraje v tem času. Povprečni stroški kovača z družino 4 otrok, od katerih je bil prvi star eno leto in pol, drugi osem, tretji enajst in četrti štirinajst let, so znašali letno 447,04 gld (najemnina 89,04; kurjava, razsvetljava 18; obleka 60; hrana 260; zdra- vila 10 in druge potrebščine 10). Ce primer- jamo na eni strani zaslužek mojstrov in hlapcev s faktičnimi izdatki, potem vidimo, v kakšnem položaju so živeli naši žebljarji, zlasti »hlapci«. Upoštevati je treba namreč, da so žebljarske družine v teh krajih imele izredno visoko število otrok. Tako navaja Miillner, da so trije žebljarji Pibrovec, Pesjak in Valant imeli 72 otrok. Ce je hotel žebljar prestradati in preživeti svojo dru- žino, je moral nujno vpreči v delo poleg sebe še ženo in otroke. Celotni zaslužek je bil, kakor časopisi pravilno ugotavljajo, izpod »stradalne mezde« (Hungerlohn). Po Gorenjskem so se klatila krdela beračev iz Krope, Kamne gorice in Železnikov — brezposelnih žebljarjev, ki so hodili »na rajžo« beračit. Miillner in Pogačnik opisujeta mizerno prehrano žebljarjev. V Železnikih so n. pr. jedli žebljarji dnevno samo dvakrat, kosilo in večerjo. Opoldne so jedli »podmet« ozi- roma podmedenec, neko vrsto koruznih žgancev, za večerjo so pa jedli žgance. Ravno tako so v Kropi in Kamni gorici jedli večinoma koruzne in ajdove žgance, mleko je pa veljalo za priboljšek. Meso so jedli le redkokdaj na velike praznike in to običajno koštruna. Hrana je bila posla- na, ker so jo žene kuhale med delom. Med- tem ko so delodajalci živeli v prostornih velikih hišah, žebljarji niso imeli lastnih hiš, ampak so stanovali v hišah svojih »go- spodov«, in sicer po 3—4 družine v eni sobi — hiši. Družina se je imenovala »kruh«. Imela je lastno mizo, nad katero je visela skleda »čelešnik«, ter so pravili, da žive »trije kruhi v eni peči«. Po 14-urnem delu so prišli delavci izmučeni od dela v te hiše — peči, kjer niso imeli prilike, da se po- šteno odpočijejo. Žene so pri tem trpele še veliko bolj kot možje. Po nočnem delu ali 14-urnem delavniku jih je čakalo še običaj- no gospodinjsko delo. Da pri tem niso mogle posvečati mnogo pažnje vzgoji svojih otrok, je na dlani. Poročila o splošni šolski ob- veznosti, ki so dopuščala ravno na Kranj- skem razne izjeme, tu niso mogla priti v poštev. Po nočnem ali pa tudi dnevnem na- pornem delu otroci niso bili sposobni, da bi sledili rednemu ali pa tudi nedeljskemu pouku. Poročila dr. Pogačnika omenjajo, da je našel ob nakovalih že osemletne otroke. Delavci so bili razdeljeni v tri ka- tegorije: mojstre-kovače, ki so delali na račun fužinarja oziroma »poštarja«. V dru- go kategorijo so spadali »taužendarji«, ki so delali pod vodstvom mojstrov in bili pla- čani od vsakega tisoča izdelanih žebljev. Cilj vsakega otroka in mladeniča je bil, da bi postal čimprej »taužendar«. V tretjo ka- tegorijo tako imenovanih pomočnikov ali pomagalcev so spadali otroci od 8. do 14. leta, ki za svoje delo niso ničesar prejemali, ker je njihov zaslužek šel na račun staršev. Ob takem izrabljanju delovne sile je bilo , nujno, da so propadle cele generacije otrok, žena in odraslih. MuUner poroča o posebni »rasi žebljarjev«, ki se ženijo med seboj, ter o splošni degeneraciji rudarjev in žeb- ljarjev. Enako poroča dr. Pogačnik. Fužinarji so prejemali živež od svojih trgovcev-založnikov in ga nato prodajali svojim delavcem. Bil je to pravi »truck- sistem«, ki je bil v veljavi vse do najno- vejše dobe. Dolg se jim je odbijal ob izpla- čilu mezde. Nadzornik je ugotovil, da se je le redko zgodilo, da je kovač, potem ko je odplačal dolg za hrano, dobil še kaj iz- plačano na roko. Stanovanja, ki jih je pre- gledal nadzornik, so bila nezdrava, stene vlažne, tla ponekod preperela. Mnoga sta- novanja so imela lesene stene, tako da niso bila zaščitena pred vetrom in dežjem. Po- sledica prekomernega dela in slabe hrane je bila izredna bolehnost in umrljivost žeb- ljarjev in kovačev, kakor poroča nadzor- nik. Med njimi so nastopale stalno epide- mije, v osemdesetih letih pa celo dvakrat kolera. Kovači so umirali mladi. Po poro- čilu obrtnega nadzornika je znašala živ- ljenjska doba kovača približno 40 do 50 let. Bolehali so navadno za poklicnimi bolezni- mi, ki so po poročilu inšpektorja bile: tuber- kuloza, srčne bolezni, krčne žile na venah rok in nog (oedemi). Žene-kovačice, ki so imele otroke, cesto niso dosegle niti štiri- deset let starosti. Najbolj pogosta je bila umrljivost otrok. Večina jih je umrla že prvo leto življenja zaradi podhranjenosti. 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Mnogi pa so umirali kasneje zaradi pre- zgodnje zaposlitve. Poročilo se konča z ugotovitvijo, da se ne smemo čuditi, če je generacija kovačev slabotna, in da je bil le redkokdo od domačih fantov na na- boru potrjen k vojakom. Če pa je le kdo od kovačev ali kovačic dosegel visoko sta- rost, potem ga je čakala enaka usoda kakor n. pr. kovačico Heleno Grohar, ki je od svojega 11. do 59. leta, t. j. 48 let delala kot kovačica, pri delu oslepela in se nato pre- življala kot beračica. Poročila navajajo še več takih primerov, kot n. pr. kovača Simo- na Horvata, starega 70 let, ki je delal 60 let kot kovač in končno umrl kot berač. Anton Posavec je po 50 letih dela oslepel, čakal dolgo na miloščino in jo končno dobil, uži- val pa le 26 dni, ker je umrl in izpraznil mesto drugemu trpinu Luki Mircu. Delo- dajalci so dajali starim, onemoglim žebljar- jem miloščino v znesku 6 krajcarjev, ki jo je pa dobilo le določeno število žebljarjev in so morali drugi čakati nanjo, dokler ni kdo izmed njih umrl. Tako so čakali leta 1780 na miloščino 84-letni kovač Anton Smo- ler, 80-letni Andrej Luzner ter 79-letna Ga- šper Pogačnik in Matej Juvančič. Fužinarji so vsiljevali delavcem pijačo, jih pri tem goljufali in zapeljevali v dolgove, iz ka- terih se niso mogli nikoli rešiti. Poročilo pravi, da so tako delavci živeli vse življe- nje v suženjstvu ter da so jih fužinarji for- malno kupovali in prodajali. Dokler dela- vec dolga ni odslužil, ni smel nikamor, če pa je drug delodajalec takega zadolženega delavca sprejel na delo, je moral prejšnje- mu delodajalcu izplačati dolg, delavec je pa ostal nadalje v odvisnem razmerju pri novem gospodarju. Pogačnik pove, da bi delavec, ki bi hotel nakupovati živež drug- je, v Kropi, Kamni gorici in Železnikih ne dobil dela. Seveda so delavci plačevali ta živež veliko draže, kot bi ga sicer drugje dobili. To obupno stanje delavcev je bilo v zvezi z alkoholizmom in posurovelostjo, nad ka- tero so se pritoževali delodajalci in duhov- ščina. Ker je vladal zaostali sistem dela, so delavci, ki so jih delodajalci sami silili k popivanju, lahko popivali ob raznih cer- kvenih praznikih in še sami dodali razne »plave« dneve, ekonomska beda jih je pa silila, da so morali take izostanke drago plačati naslednje dni s pretiranim delom. Pravilno ugotavlja dr. Pogačnik, da so pri tako strašnih razmerah, v katerih so živeli, pritožbe na njihov račun odveč, ker se »iz grobega lesa ne da izrezljati Minerva«. Kljub temu se je delavstvo samo sicer po- lagoma in brez kake politične zavesti za- čelo zavedati svojega položaja. O tem nam pričajo dopisi žebljarjev, ki jih objavlja »Ljudski glas« leta 1882." V njih se delavci še previdno izražajo, zlasti kar se tiče slo- venskega delavskega giibanja, češ »da naši ubogi delavci nimajo časa in veselja pečati se s politiko in socialističnimi domišljija- mi«. Vendar opisujejo neznosno stanje in bedo žebljarjev v Kamni gorici. Kropi in Železnikih. Stavkovni val, ki je pod vpli-, Slika 4. Primer bogate in udobne fužinarske hiše iz Krope (iz Zgod. časopisa VI—VII, 1932—1933 str. 632) 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vom delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani zajel ljubljansko delavstvo, se je leta 1883 razširil tudi na Kropo. 4. junija so začeli stavkati žebljarji v Kropi. Vzroki štrajka so bili izključno ekonomski. Dopis, ki je izšel v »Ljudskem glasu,'* opisuje težke delovne pogoje delavcev in delavk, ki delajo po 16 ur dnevno, zaslužijo pa letno komaj 330 goldinarjev. Stroški pre- hrane znašajo pa več kot 339 goldinarjev, pri čemer niso kriti izdatki ne za obleko ne za obutev, gretje in kurjavo, hišno opra- vo, tobak, biro in pijačo. Dopisnik pravi: »V Kropi je pravzaprav visoka šola ali tako rekoč univerza za beračenje. Beračiti mora vsak na stare dni, tega ga ne more rešiti druzega — nego zgodnja smrt. To je neznosno stanje, to je vzrok štrajka v dan 4. junija.« Slovensko meščansko časopisje pa je o štrajku molčalo. Pogajanja z de- lavci je vodil C. kr. komisar in so se vršila v gostilni »Pri jarmu«. Dve sto delavcev je čakalo pred gostilno, komisar je pa zaslišal le odposlanstvo 6 delavcev. Značilno za sta- lišče delodajalcev in komisarja je bil očitek delavcem, da bi lahko izhajali, če bi več delali in ne pili žganja. Pravilno ugotavlja dopisnik, da bi fužinarji kot lastniki go- stiln lahko preprečili pijančevanje, če bi to v resnici hoteli. Komisar je delavcem spo- ročil, da »gospodje pravijo, da ne morejo nič plače povišati in raji delavce propuste, nakar mu je teh šest mož enoglasno reklo, da jih ne propuste, ker jih bodo čez en teden zopet radi v delo vzeli, ko bodo vi- deli, da se jim je zlati studenec posušil«. Kako je končal prvi štrajk gorenjskih žeb- ljarjev, ki so zahtevali le, da jim »gospodje puste raz mizo pasti majhno drobtinico,« iz časopisov ni razvidno. Gotovo pa je, da je splošen zlom slovenskega delavskega giba- nja po procesu proti Zeleznikarju in tova- rišem vplival tudi na gorenjske žebljar je. Njihovo stanje se je celo poslabšalo, kljub temu pa se ne upajo več štrajkati, temveč se leta 1885 obračajo na svoje gospodarje s ponižno prošnjo. Peticija se glasi: »Blagorodni gospodje fužinarji! Žalostno a istinito je, kar bodo gotovo tudi gospodje fužinarji pripoznali, da je stanje tu med nami tukajšnjimi žeb- ljarji silno slabo, žalostno. Tare nas ubo- štvo, pomanjkanje, kateremu sledi kot na- ravna posledica zaostajanje v razliki telesa in duha. Slabotno telo in bledi obrazi go- vore glasno, da smo oni del prebivalstva, kateremu žuga neizogibljivi pogin, ako se ne predrugačijo razmere, se nam ne izboljša stanje. Tudi v duševnem razvitju smo za- ostali, v nravnem oziru bi bilo marsikaj želeti — pripoznamo. Ime »kovač« in to smo mi — bilo je in je še zaničljivo; pomeni toliko kakor demoraliziranega, spridenega, nič vrednega človeka: nečemo tajiti, da so nekateri s svojim nelepim obnašanjem in nepravim ravnanjem — kar pa obsojamo — kakor so tudi naši predniki pravično ob- sojali — zakrivili. A kje je krivda, kje so prvotni vzroki, da nas loči tako rekoč kitaj- ski zid od drugih občanov, da smo kakor zavrženi »parias« zaničevani? Mnogi so vzroki naših slabih razmer, a poglavitna in najbolj očitna sta gotovo: ponočno delo in prevelika prostost ter. zato nerednost pri delu. Po naravni postavi in božji zapovedi od- ločen je dan za delo, a noč za počitek. Po sončnem zahodu »spava vsa narava«. In bog je govoril: šest dni — ne noči — delaj. Podnevno spanje, ko bi ga bilo tudi zadosti, ni v stanu, ker ni naravno nikdar povrniti telesu onih krepčalnih moči kakor ponočno. In kakšen je podnevi počitek, ko biva v jedni sobi po več družin, kateri nimajo odločenega časa za spanje? Jeden druzega motijo pri počitku in koliko ga je? V naj- boljšem slučaju 4—5 na dan. Težavno ponočno delo prenašati mora tudi slabeji ženski spol gotovo v veliko škodo družini in občini, ne v prospeh nravnosti. Zato so pa tudi v sosednji Kropi in Kamni gorici, kjer si jednako nam služijo kruh s kova- njem, uže davnej ponočno delo s podnev- nim nadomestili. Zato je v pretečenem letu slavna vlada po državnem zboru ukrenila postavo, ki prepoveduje uporabljati ženske moči pri ponočnih delih. Delavec je tu popolnem sam sebi pri- puščen, uživa preveliko prostost. Kadar in kolikor hoče dela. Mnogo nepotrebnih praz- nikov imamo vsi skupaj. Koliko si jih na- pravijo posamezni. Ker nikdo ne sili na to, da bi bilo delo jednakomerno vsak dan, dela marsikateri po 14 ur, zna biti še več časa skupaj, a drugo noč mora praznovati zaradi utrujenosti. Očividno je, da nam ta velika prostost ni v korist, da mnogokrat je jedini vzrok pomanjkanja. Na vas, go- spodje fužinarji, jedino na vas je ležeče, da se odpravijo ti nedostatki, da se naredi ve- likanski korak v zboljšanje našega stanja. So sicer nekateri med nami, ki se trdo- vratno upirajo vsaki prenaredbi, ki hočejo pri starem ostati, ki le nepremišljeno vpi- jejo: plača se naj nam zboljša — pa ne po- mislijo, da bi jim bilo uže pomagano, ako se odstranijo napominani vzroki. A upamo, da se na neupravičene gospodje ne bodo 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ozirali ter odpravili gotovo škodljive in nepostavne razvade. Zato se podpisani za- upljivo obračajo do vas s ponižno prošnjo: 1. naj se odpravi ponočno delo sploh, 2. naj se omeji prostost ter vpelje red pri kova- ntu.«'^ I To prošnjo je podpisalo 15 kovačev in 20 kovačic. Razmere, kakor jih opisujeta Miillner in dr. Pogačnik, so bile, kakor vi- dimo, zelo podobne tistim, ki jih Engels opisuje za angleške žebljarje v štiridesetih letih XIX. stoletja. Tam so se našli napredni ljudje iz vrst delodajalcev samih, ki so se ' zavzeli za odpravo najhujših trdot, zveza- nih s prvobitno akumulacijo. Pri nas so sicer razni zdravniki in obrtni nadzorniki objavljali podatke o strašnem položaju na- šega delavstva, zlasti žebljarjev, v omenje- nih žebljarskih centrih. Ljubljanski list'' je poročal, da pomeni poročilo obrtnega nad- zornika »senzacijo med strokovnjaki — robstvo bolj mučno nego ono nekdanjih za- morskih sužnjev v Severni Ameriki, o ka- terem je sentimentalna Beecher Stowe svoje dni rahločutnim čitateljem spisala znani roman »Stric Tomova koča.«« Značilno za slovensko buržoazijo, ki je v svojih vrstah med vodilnimi slovenskimi politiki štela celo ljudi, ki so bili doma iz teh krajev in ki so torej poznali dobro krajevne razmere, da je o vsem tem molčala. »Slovenski Na- rod« je o poročilu obrtnega nadzornika ve- del povedati le to, da je »najvažnejše nad- zorišče dunajsko pod židovo roko. Le tako dosledno naprej!«'* Slovensko meščanstvo je reševalo skupno z vlado socialna vpra- šanja slovenskih delavcev in med njimi tudi žebljarjev v Kropi, Kamni gorici in Železnikih s številnimi policijskimi ukrepi, med katerimi je v tej dobi imela važno vlogo prisilna delavnica in odgonske občin- ske postaje. Delavstvo je pač bilo navezano samo nase in je slovensko delavsko giba- nje čakala velika in težka naloga, da orga- nizacijsko poveže vse slovenske delavce v enotno organizacijo in jih povede v borbo za ekonomsko in politično osvoboditev. VIRI /. F. Engels: Položaj delavskega razreda v Angliji. Lj. 1948, str. 226—228. — 2. Kot pod 1 str. 7—8. — 3. Mestni arhiv v Ljubljani XI-19-23 iz let 1871—1875, XV-l-4 za leta 1872—1873. — 4. Berichte der k. k. Gewerbe-Inspektoren za Slika 5. V takih podstrešnih kamrah so stanovali delavci (iz Zgod. časopisa VI-VII, 1952-1953 str. 628) leta 1884—1890 — Wien — k. k. Hof- und Staatsdruckerei. — 5. Denkschrift des Laibacher Stadtphisikates betreffend die sanitaren Ubelstande der Landeshauptstadt Laibach und j Vorschlage zur diesbeziiglichen raschen und billigen Abhilfe: ¦ dr. Wilhelm Kovatsch — Laibach 1875, Kleinmayer-Bamberg. : — 6. Laibacher Zeitung od 19. I. 1887, št. 14. — 7. Alfons \ Miillner: Geschichte des Eisens in Krain, Gorz und Istrien I von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. — Wien und Leipzig, Verlag voa Halm und Goldmann 1909. — 8. Leta 1885 je bil v Avstriji sprejet zakon o uvedbi obrtne inšpekcije: slovensko ozemlje razen Koroške in Prekmurja i je spadalo pod nadzorništvo Graz. Inšpektor je postal dr. Po- gačnik, ki je poleg splošnega poročila napravil v dodatku dve posebni poročili. Za leto 1884 poročilo o položaju žeb- ljarjev v Kropi in Kamni gorici in za leto 1886 enako po- ročilo o žebljarjih v Železnikih. — 9. O razmerah v Kropi in Kamni gorici je napisal posebno razpravo dr. Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna gorica, Ljubljana 1924. — 10. jLjudski glast od 16. X. 1882 št. 13: »Železniška obrtnija na Gorenjskem«, od 16. IV. 1883 št. 8: »Za žebljarske trpine< in od 16. VIII. 1883 št. 10: »Dopis iz Krope«. — U. »Ljud- ski glas« od 16. VI. 1883 št. 12: »Vzroki štrajka v dan 4. ju- nija«. — 12. »Ljubljanski list« od 2. XII. 1885 št. 276: »Giba- nje žebljarjev v Železnikih«. — IJ. »Ljubljanski list« od 29. IV., 12. V., 13. V. in 17. V. 1885 št. 96, 103, 107 in 108; j Laibacher Zeitung od 24. III. in 12. IV. 1887 št. 67 in 87. — 14. »Slovenski narod« od 7. IV. 1885. 89