Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (17/24 0C) in soboto (12/23 0C) bo pretežno sončno v nedeljo (13/22 0C) oblačno in deževno. Četrtek, 16. junija 2016 številka 24 | leto 63 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim 25 LET SAMOSTOJNOSTI IMOSTI -O ■in ■in =o :u-> i hO ¡o VELENJE 22. 06. 2016 "Imcim diatm mik mi. Um, ki «te j» tnqaK, «e zwq» pogum, eJietM i» linam (Mili. Um 4» tite iitii ia* duitijenje umit. Zbudim ttl Vam je kmi ien." Tomaž Letnar Vljudno vabljeni na osrednjo proslavo veteranov vojne '91 ob DNEVU DRŽAVNOSTI v sredo, 22. junija 2016, na Titovem trgu v Velenju. Program: 17.00 - osrednja proslava veteranov vojne '91 ob dnevu državnosti 18.00 - družabno srečanje 20.00 - veliki koncert Kreslin - Pred in - Lovšin z bendi Pozdravni nagovor: Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje Slavnostni govornik: Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije > o Nastopajoči: Policijski orkester pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana Gardna enota Slovenske vojske Mladinski in Otroški zbor GŠ Fran Korun Koželjski Velenje Združeni moški pevski zbori Šaleške doline Plesalci Plesnega studia N v koreografiji Nine Mavec Krenker Rudarski oktet Velenje Gordana Hleb, mezzo sopran Urška Gololičič, sopran Voranc Boh Ambrož Kvartič Scenarist in režiser: Tomaž Letnar Umetnost na tržnici Velenje, 11. junija - V soboto dopoldne je v centru mesta kar vrvelo od dogodkov in obiskovalcev. Velenje je ponujalo podobo zanimivega mesta, zagotovo pa je k temu veliko prispeval tudi tradicionalni BazArt, ki je lepo dopolnjeval ponudbo rednega mesečnega bolšjega sejma na Cankarjevi. Festival Velenje je za tokratno umetniško razstavno--prodajno tržnico privabil toliko razstavljalcev, da so napolnili 30 stojnic ob pešpoti med Cankarjevo in osrednjim mestnim trgom. Na njih se je predstavljalo kar nekaj domačinov, pa tudi umetniki in umetnice iz drugih delov Slovenije. Njihovi izdelki so bili raznoliki, že sprehod med stojnicami je bil doživetje. Obiskovalci so si lahko, če so želeli, glavo okrasili tudi z venčkom iz travniškega cvetja, ki so jih na sejmu ustvarjale mlade umetnice. ■ bš Kam so šla delovna mesta? Mira Zakošek Brez delovnih mest ni blaginje in tudi razvoja okolja ne. Priznamo ali ne, v Savinjsko-šaleški regiji se nam je na tem področju hudo zalomilo. Na to dovolj zgovorno opozarja podatek, da so gospodarske družbe v začetku leta 2000 zaposlovale 19.290 delavcev, konec lanskega leta le še 15.494 (od tega Velenje 11.338). Preprost izračun pokaže, da imamo v gospodarskih družbah za petino delovnih mest manj ali kar 3.796. Veliko jih imamo seveda še v negospodarstvu in to število se zagotovo ni zmanjšalo. A ostanimo tokrat v gospodarstvu. Številke so dovolj zgovorne in pred njimi si nikakor ne smemo več zatiskati oči. Očitno je, da že dolgo nismo več gospodarsko središče z veliko migracijo delavcev, ki se je vozila v naše tovarne in na druga delovna mesta. Nekaj jih zagotovo še je, a številke kažejo, da postaja kolona tistih, ki se vozijo na delo drugam, vse večja. Število prebivalcev se namreč v tem času, po Velenju sodeč, vseeno ni zmanjšalo, ampak celo nekoliko povečalo. Kaj se je torej zgodilo z nekdanjimi delovni mesti? Kje so napovedi o novih, ko nam še starih ni uspelo ohraniti. Že več desetletij so na različnih sestankih ugotavljali, da zanašanje zgolj na velike sisteme ni dobro, da je treba več narediti za oblikovanje tudi srednjih in malih podjetij, a dejstvo je, da naše okolje še vedno zaznamujejo veliki, ostali pa so prešibki, da bi imeli velik vpliv na skupne rezultate. Pa tudi posebej uspešni nismo na tem področju, saj so mala podjetja verjetno preveč odvisna od delovanja tukajšnjih velikanov, in ko ti zaidejo v krizo ... Lani, denimo, je v Saša regiji na novo nastalo 56 gospodarskih družb, 47 družb pa jih je usahnilo, 36 jih je v stečajnih postopkih ... Podatki, ki so vse prej kot spodbudni! Kaj torej storiti? Milijon evrov vsaj bi bil vreden približno točen odgovor. Toda stopicati na mestu ali celo hoditi nazaj je za dolino zelo slabo. Nekdaj najlepše in dokaj bogato mesto vse težje brani pridobljene vrednote. Plače že dolgo niso v slovenskem vrhu (kot so bile nekoč), cene poslovnih prostorov, stanovanj in hiš drastično padajo. Mesto ni več mlado, ampak se hitro stara. Brez bogatega kulturnega in športnega utripa, brezštevilnih komunalnih pridobitev, ki dvigujejo kakovost življenja, in še česa bi verjetno marsikoga zajelo malodušje in praznina. Nova cestna povezava in tipajoča pot v turizem gotovo dolgoročno odpirata nove priložnosti. A ukrepati je potrebno tudi za generacijo, ki danes išče zaposlitev. Zato bi bilo nujno, da se pri iskanju ogovora o nadaljnji uspešni poti, ki (da ne bo nesporazuma) ne le nam, ampak tudi drugim povzroča obilo težav, še bolj povežejo tisti, ki imajo znanje in možnosti - od gospodarstvenikov do politikov - in skušajo dodati nekaj kamenčkov več k razvoju te doline. Cilj bi moral biti, da se vsaj vsako izgubljeno delovno mesto v dolini nadomesti z novim in da vsa ta delovna mesta v celoti iz leta v leto prinašajo vsaj kanček višjo dodano vrednost. Ponudba umetniških izdelkov je bila velika. Zelo pestro kulturno-zabavno dogajanje se v Velenju obeta tudi ta konec tedna. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»^AS 16. junija 2016 Kakovostno šolstvo za vse otroke Socialni demokrati želijo s podpisi državljanov preprečiti spremembe zakona o šolstvu - Javnofinančna podpora zasebnemu izobraževanju v Sloveniji že nad evropskim povprečjem Velenje, 11. junija - Sredi Velenja so velenjski Socialni demokrati v soboto dopoldne glasno opozarjali, zakaj je pomembno, da v državi ohranimo javno šolstvo. Ob tem so zbirali podpise podpore za to, še posebej, ker postaja težnja posamičnih interesov po povečanju financiranja zasebnega šolstva iz državnega proračuna vse močnejša. Socialni demokrati so prepričani, da se lahko zgodi, da otroci s podeželja (pa tudi v mestu) ne bodo ki prihajajo iz socialno šibkejših družin, pa ne. To pomeni, da bodo tudi zato ujeti v krog revščine in socialne izključenosti. Mislim, da Sloveniji na to ni treba pristati. Če smo v 20. stoletju dosegli enakost do stopnje izobrazbe, enakost spolov in standard delavskih in socialnih pravic, ni napredek, če se temu v 21. stoletju odrečemo.« Socialni demokrati zbirajo podpise po vsej državi. Kot nam je povedal Škoberne, verjamejo, da jih bo- Prvi so se pod pobudo za ohranitev javnega šolstva podpisali velenjski Socialni demokrati. imeli več enakih možnosti izobraževanja, saj bi lahko, če njihova pobuda ne uspe, prišlo tudi do zapiranja podružničnih šol. Poslanec SD v državnem zboru Jan Škoberne, ki je v soboto nagovoril Šalečane pri stojnici, kjer so zbirali podpise, nam je povedal: »Ne znamo si predstavljati države, v kateri ne bi imeli vsi otroci enakega dostopa do enako kvalitetnega šolstva. Vsak evro, ki gre iz javnega denarja za zasebne šole, pomeni evro manj za javne šole. To pomeni, da bodo tisti, ki si bodo lahko privoščili izobrazbo, to imeli, otroci, do zbrali več tisoč. »Osnovni namen je, da preprečimo sprejem zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Ta namreč predvideva 100-odstotno financiranje obveznega programa osnovne šole tudi za zasebnike, ki z izobraževanjem tudi služijo.« Ker trenutno v državnem zboru nimajo zadostne podpore za spremembo ustave, so se socialni demokrati obrnili na državljane, ki o prihodnosti javnega šolstva razmišljajo podobno kot oni. ■ bš Kuhale bodo stranke, okušali volivci Lokalni odbor SMC Šaleške doline ob drugem rojstnem dnevu vabi v »Šaleško kuhno« Velenje - SMC Stranka modernega centra v juniju praznuje drugi rojstni dan. Ob tej priložnosti se po Sloveniji vrstijo številni dogodki. V soboto, 18. junija, ga na Cankarjevi v Velenju pripravlja tudi Lokalni odbor SMC Šaleške doline. Občanke in občane vabi v »Šaleško kuhno« na SuperMasterChef golažijado«. Kuhale bodo politične stranke, liste in posamezniki, ki delujejo v svetih Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki. Po Cankarjevi bo dišalo vse od 8. ure, okušalo pa, ko bo klasični goveji golaž, za katerega bodo vse ekipe dobile enake sestavine, kuhan. a mkp Pogovorni večer s Krkovičem in Dernovškom Šoštanj, 10. junija - Mestni odbor SDS Velenje, Občinski odbor SDS Šoštanj in Območno združenje VSO Šaleške doline so ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije v petek zvečer v kulturnem domu v Šoštanju pripravili pogovorni večer z brigadnim generalom Tonetom Krkovičem in Zoranom Dernovškom - Raketko, ki je 27. junija 1991 nad Igom sestrelil helikopter MI - 8. Pogovor, ki ga je vodila Velenj-čanka Alenka Gortan, članica izvršilnega odbora SDS, se je začel z glasbo. Matjaž Jelen je dvorano ogrel s pesmijo Sam, ki jo je napisal Tone Krkovič. Ta je na pogovornem večeru osvetlil tedanji čas, prisego prve generacije Slovenske vojske v 510. učnem centru na Igu, ustanovitev - Matjaž Jelen je gosta in občinstvo za uvod v pogovor večera ogrel s pesmijo Sam. Napisal jo je Tone Krkovič. Manevrske strukture narodne zaščite, priprave na osamosvojitveno vojno ter njen potek. »Sestrelitev helikopterja je takrat pomenila eno sestrelitev več. Danes pa vemo, da je bil s to sestrelitvijo preprečen pokol na Igu, glavni akterji milice pa so to skrivali 25 let, do aprilske seje odbora za obrambo,« pravi Dernovšek, ki je bil leta 1991 vključen v osamosvajanje Slove- nije kot pripadnik teritorialne obrambe. »To sem vedel že kmalu po končani vojni, vendar so se iz mene delali norca in so to skrivali ali pa zanikali.« a mkp Koncesionar že na cestah Začenja se dveletno obdobje naložbenega vzdrževanja Milena Krstič - Planine Šoštanj - Po več kot enoletnih pripravah so maja v Šoštanju podpisali koncesijsko pogodbo za redno in naložbeno vzdrževanje občinskih lokalnih cest za obdobje petnajstih let. Med dvema ponudnikoma so za izvajalca koncesije izbrali podjetje An-drejc iz Topolšice. Koncesija pa ne obsega samo rednega vzdrževanja občinskih cest v tem obdobju, ampak tudi investicijsko vzdrževanje, torej novo ureditev in preplastitev cest, in to v skupni dolžini skoraj 44 kilometrov. Rok za to izvedbo teh del sta dve leti. Koncesionar je ta dela že začel. Prva sta na vrsto prišla odseka lokalnih cest Zavo-dnje-Strmina-Topolšica v dolžini 6,4 kilometra in Ruml Topol-šica-Dvornik Ravne v dolžini 2,2 kilometra. V kratkem bodo začeli obnovo 300 metrov dolgega odseka v Florjanu, Štrigl-odpravljenn plaz, da bodo lahko kasneje na njem potekali obvozi. »V teh dveh letih, ko bo kon-cesionar pospešeno izvajal naložbena dela in bodo potrebne zapore cest, prosimo udeležence v prometu in stanovalce za razumevanje in strpnost. Prepričani smo, da bodo po končanih delih izboljšave čutili vsi,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. a Savinjsko-šaleška naveza Šolarji s papirjem spet rešili veliko dreves Na severu odprtje, napoved za jug - V znamenju obletnic - Mali bogovi v kartuziji -Muzej v marofu V zadnjem času se je zgodilo veliko dogodkov svetovnih in lokalnih razsežnosti. Nam se je še tretjič izmuznilo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Planici, svetovno prvenstvo v smučarskih skokih je slab obliž. V nemirni Franciji se je začelo evropsko nogometno prvenstvo, kjer nam za naše ne bo treba trepetati. Nekateri pa ob oprostilnih sodbah trem bankirjem v Ljubljani»trepetajo« za »pravilno« sojenje. Sicer pa so v Ljubljani še kar nadaljevali zaslišanje »odgovornih« v zvezi z gradnjo bloka 6. Pred časom smo pisali o pogumni potezi Gorenja, ki bo obudilo Rogovo izdelavo pony koles; to nima prav nobene povezave z zadnjimi dogodki v stari tovarni Rog v Ljubljani. Na vzhodnem koncu naše kokoške pa smo slovesno odprli dobršen kos posodobljene železniške proge. Ob veliki evforijipolitikov in trezni pohvali pridobitve gospodarstvenikov so bili tamkajšnji domačini le malo zadržani. Bojijo se, da bodo res na svoji koži čutili to pridobitev. Da jim bodo mežikale luči in bodo imeli druge težave z električnimi napravami, saj električnega dela naložbe še niso povsem uredili. Se je pa premier tu na vzhodu Slovenije spomnil tudi njenega zahoda in še enkrat napovedal gradnjo drugega koprskega železniškega tira. In še o enem dogodku mednarodnih razsežnosti: ameriški predsednik Obama je proti Sloveniji. Ni za to, da bi naše deželice hči Me-lanija iz nam bližnje Sevnice postala prva dama Amerike, predsednik te države pa »slovenski zet«. V bitki za predsedniško mesto je podprl Clintonovo. Naše ožje območje je bilo še kar v znamenju obletnic. Po tem ko so v Šentjurju in Celju proslavili 170-letnico prihoda prvega vlaka na to območje, je v Celju zdaj Osrednja knjižnica proslavila 110-le-tnico javnega knjižničarstva in 70 let študijske knjižnice. 60-letnico ustanovitve je praznoval tudi zgodovinski arhiv. Ker smo na pragu letošnjega poletja, naj omenim še en jubilej - 20-letnico prireditev Poletje v Celju. Tudi letos se bo od tega meseca do konca avgusta zvrstila stotnija različnih prireditev. 1. julija se začnejo tudi glasbeni večeri pod nebom v Žički kartuziji. Prvi bo nastopil Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Skoraj 20 let pa so v Šmarju pri Jelšah potrebovali, da so uresničili veliki cilj in uredili Muzej baroka. Slovesno so ga uradno odprli v petek, sicer pa je za ogled odprt že od začetka avgusta lani. Prostore ima v nekdanjem župnijskem marofu. V njem je končno našlo svoje mesto 43 restavriranih originalnih 270 let starih kipov iz kapel znane šmarske Kalvarije ter nekaj druge baročne opreme. V Šmarski občini se veselijo tudi priznanja njihovemu podjetniku Francu Pišku, priznanemu izdelovalcu različnih vitel, lastniku in direktorju družinskega podjetja Pišek - Vitli Krpan. Na nedavnem kongresu podjetnikov so mu namreč podelili priznanje Slovenski podjetnik leta 2016 kot »skritemu biseru slovenskega podjetništva«. Izbran je bil v konkurenca še dveh znanih podjetnikov - Velenjčanke Tanje Skaza iz družbe Plastika Skaza ter Štefana Pavlinjeka iz podjetja Roto. Slavili so tudi v Vojniku, saj je tamkajšnja psihiatrična bolnišnica za kakovost dela prejela mednarodno akreditacijsko listino - AACI Healthcare - in se tako postavila ob bok ostalim tovrstnim bolnišnicam. S tem pa prizadevanj za še višjo kakovost še ni konec. Je pa tudi res, da se v Vojniku prihodnje leto bojijo prave prometne »norišnice«. Pa ne le v Vojniku, tudi v več drugih krajih ob stari cesti med Celjem in Mariborom. Dars namreč načrtuje obnovo predorov na avtocesti. Izkušnje, ki jih imajo tu v primerih, ko je avtocesta zaprta zaradi prometnih nesreč, so hude, zato se še bolj bojijo te obnove. Dars tolaži, da ne bo tako hudo. Hudo pa tudi letos ni bilo mladim, ki so zbirali odpadni papir. Ti so v letošnji akciji celjske družbe Simbio zbrali kar 603 tone papirja ter tako posredno ohranili veliko dreves. Med osnovnimi šolami so bili (spet) najbolj marljivi učenci celjske OŠ Hudinja, ki so zbrali 147 ton papirja, med podružničnimi šolami pa Socka. Pa še to: Občina Podčetrtek se dobro razvija na vseh področjih, zato res ne more reči, da je v kakem zosu, kot radi rečemo. Ampak res je, da noče več biti v Zosu. V Združenju občin Slovenije. Svetniki so bili »v en glas« za odhod! a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 23. 6. 2016, barve: CM K, stran 9 23. junija 2016 »'^CAS AKTUALNO 3 TEŠ pridobil uporabno dovoljenje za blok 6 Blok šest sodi po besedah direktorja TEŠ mag. Armana Koritnika med okoljsko najsodobnejše proizvodne enote na svetu - "Emisije žveplovih in dušikovih oksidov znižujejo za 3-krat ter emisije CO2 za okoli 30 odstotkov" Mira Zakošek V Termoelektrarni Šoštanj so 9. junija pridobili uporabno dovoljenje za blok 6. Uporabno dovoljenje je bilo izdano ob koncu dvanajstmesečnega poskusnega obratovanja, med katerim je investitor dokazal, da objekt izpolnjuje vse okoljske in tehnične pogoje, zapisane v dovoljenjih. »Pridobitev uporabnega dovoljenja predstavlja uspešen zaključek projekta izgradnje bloka 6 ter prehod v komercialno obratovanje,« je ob tem dejal direktor TEŠ mag. Arman Koritnik. Pova- bili smo ga na pogovor. Celo prej, kot ste načrtovali, vam je uspelo pridobiti uporabno dovoljenje za blok 6? »Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno skladno s terminskim načrtom. Naj spomnim, TEŠ je 27. maja 2015, po uspešno končanem tehničnem pregledu bloka 6 s pripadajočimi objekti, prejel odločbo upravnega organa, v kateri je ta odredil enoletno poskusno obratovanje.« Pomeni to, da je poskusno obratovanje zaključeno? »Pridobitev uporabnega dovo- ljenja pomeni, da je investitor dokazal, da objekt izpolnjuje vse zahteve in pogoje iz soglasij in dovoljenj, ki so bila izdana ob začetku gradnje.« Ste blok s tem tudi že prevzeli od Alstoma? »Objekt je bil od ALSTOM-a prevzet že 19. junija 2015, teče pa garancijsko dveletno obratovanje.« Kaj je pokazalo poskusno obratovanje, je bilo pomanjkljivosti, kijih je bilo treba odpraviti, veliko? »Pomanjkljivosti so se in se odpravljajo sproti, vendar težav re- snejše narave ne beležimo.«. Je poskusno obratovanje izpolnilo pričakovanja? Kot sem že dejal, je investitorju uspelo v roku dokazati, da je izpolnil vse zaveze, dane ob začetku gradnje.« Je blok 6 po vaši oceni na osnovi dosedanjega obratovanja pokazal, da je tehnološko in ekološko dovolj sodoben? »Z objektom blok 6 predaja TEŠ v komercialno obratovanje tehnološko in okoljsko eno od najsodobnejših proizvodnih enot na svetu. Z blokom 6 se znižujejo emisije žveplovih in duši- kovih oksidov za 3-krat ter emisije CO2 za okoli 30 odstotkov.« Kako dolgo pa bo še garancijsko obdobje za morebitne pomanjkljivosti? Glede na različno trajanje garancijskih obdobij bodo te zaključene med 19. junijem 2017 in 19. junijem 2019.« Kakšno obratovanje je predvideno v letošnjem letu? »Letos bomo predvidoma proizvedli okoli 4000 GWh. Trenutno smo nekoliko pod planom, a verjamem, da bomo to nadoknadili.« Neprijetni ukrepi Svetniki Občine Šmartno ob Paki potrdili nekoliko višje položnice za odlaganje in obdelavo odpadkov v Celju - Počitniška rezervacija v vrtcu z 20 na 30 odstotkov - Soglasje h kandidaturi za novega direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 13. junija - Po dobrih dveh mesecih so se se-šli na seji sveta svetniki Občine Šmartno ob Paki. Med 14 točkami dnevnega reda so sprejem dveh sklepov označili za neprijetna ukrepa, saj pomenita večje obveznosti za občane. Za približno evro višje položnice Od 1. julija dalje bodo občani za javni gospodarski službi odlaganje in obdelava odpadkov na Cero Celje plačali več kot doslej. Po oceni šmarškega župana Janka Kopušarja dvig ne bo drastičen. Položnice bodo za gospodinjstva višje za en evro ali nekaj manj. »Dvig cen v tem času ni prijeten ukrep, vendar če tega ne sprejmemo, bomo morali iz občinskega proračuna odvajati denar za amortizacijo Simbio Celju, kar pa je skorajda nemogoče. Naj povem, da sta se od 23 solastnic odlagališča v Celju dve tretjini že odločili tako kot mi.« Šmarški svetniki so glasovali za predlog podjetja Simbio Celje po tem, ko jim je njegova predstavnica Darja Turk pojasnila razlo- ge za dvig cene. To pa je več kot 2,8 milijona evrov vredna naložba za obdelavo odpadkov, s čimer so zadovoljili zahtevam inšpekcije, in zaradi novih zaposlitev. Pri odlaganju odpadkov ima celjska deponija najnižjo ceno za tono odloženih odpadkov v Sloveniji. Doslej je stroške uspešno »pokrivala« z dejavnostmi na trgu. Ker pa je na deponijo odloženih manj odpadkov, primernih za nadaljnjo obdelavo, so prisiljeni ceno dvigniti. Svetniki so ob tem zahtevali, da hkrati z višjo položnico gospodinjstva prejmejo tudi pisno pojasnilo o razlogih za to. Počitniška rezervacija letos 30-odstotna Za neprijeten ukrep so označili tudi spremembo pri uveljavljanju počitniške rezervacije v Vrtcu Sonček, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Osnova šola bratov Letonja Šmartno ob Pa-ki. Po pojasnilu župana Kopu-šarja so ugotovili, da je pravilnik v zvezi z njo sprejel svet zavoda šole, ki za to ni pristojen. Pri pravno formalni ureditvi tega pa se je izkazalo, da je 20-odstotna počitniška rezervacija od višine plačila za varstvo otroka, ki ga plačujejo starši celo leto, daleč najnižja s primerljivimi občinami. Zato so predlagali 40-odstotno, ki jo je potrdil tudi odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Po tem sta se na občinski upravi oglasili mamici javnega in zasebnega vrtca ter izrazili ogorčenje nad takšno podražitvijo, še bolj pa zaradi časovne stiske. Na seji sveta so svetniki na pobudo župana sprejeli kompromisno rešitev: za letos velja 30-odstotna počitniška rezervacija. Kljub temu je še vedno najnižja v primerjavi s primerljivimi občinami. »Upam, da bodo starši razumeli ukrep. Lokalna skupnost namenja področju predšolskega varstva in vzgoje veliko pozornosti. Tako kot v družinah je tudi za občino otrok bogastvo in ne investicija,« nam je dejal Janko Kopušar. Na seji sveta so med drugim dali soglasje k imenovanju Janka Šteharnika za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Med štirimi prijavljenimi kandidati so ga izbrali člani sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Svetniki so menili, da bi lažje razpravljali o kandidatu, če bi se ta predstavil na seji občinskega sveta pred imenovanjem za direktorja. Ker se to ni zgodilo, pričakujejo, da bo Šteharnik prisoten na seji občinskega sveta po imenovanju, saj želijo slišati njegovo vizijo delovanja javnega zavoda ter ukrepe za reševanje težav v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki. Šaleški biser, okus zdravja Kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini najboljši na področju Varstva okolja, področje voda - Pester dan odprtih vrat - Prav je nagraditi tisto, kar je dobro V okviru projekta so zgradili tri čistilne naprave za pitno vodo, 43,5 km magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev. S tem so zagotovili varno, zanesljivo in trajnostno oskrbo s pitno vodo za približno 45 tisoč prebivalcev Šaleške doline za naslednjih 40 let. Ob tem so zmanjšali vodne izgube iz več kot 30 na manj kot 25 odstotkov. Medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem pa je učinkovitejša in cenejša tako po delovanju kot tudi vzdrževanju. Tatjana Podgoršek Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 11. junija - Od vstopu Slovenije v EU je ta s 4,4 milijarde evrov podprla več kot 5000 projektov. Med njimi tudi projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Z njim se je Komunalno podjetje Velenje kot koordinator v projektu in upravlja-lec sistema vključil v kampanjo EU projekt, moj projekt 2016, ki ga je organizirala Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko. Projekt je v kategoriji Varstvo okolja - področje voda, prejel največ glasov. Pobliže so ga lahko spoznali občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na dnevu odprtih vrat. V Velenju je bilo osrednje prizorišče Cankarjeva ulica, v Šoštanju tržnica, v Šmartnem ob Paki pa ploščad za Hišo mladih. Kot so ob tej priložnosti dejali župani - velenjski Bojan Kontič, šoštanjski Darko Menih in šmar-ški Janko Kopušar, je prav, da se nagradi tisto, kar je dobro. Očitno so prednost in pomembnost projekta celovite oskrbe prepoznali tudi občani in zanj glasovali. Na projekt, katerega vrednost so prvotno ocenili na več kot 41 milijonov evrov, zgradili pa za 35,5 milijona evrov, so lahko v vseh okoljih zelo ponosni. Zagotavlja varno, nemoteno in zanesljivo oskrbo gospodinjstev s pitno vodo, ki je vir življenja za naslednjih 40 let. Po zagotovilih direktorja velenjskega komunalnega podjetja dr. Uroša Rotnika so aktivnosti v projektu končali lani jeseni, sistem deluje učinkovito in dosega vse načrtovane cilje. Zato so temu primerno izbrali tudi slo- gan: Šaleški biser, okus zdravja. Tudi stem želijo spodbuditi občane, da pogosteje sežejo po zdravi pitni vodi iz pipe. Da je tako, ni samoumevno, ampak so za to potrebna precejšnja prizadevanja lokalnih skupnosti kot lastnic sistema in Komunale kot njegovega upravljalca. Poleg tega, da je voda iz pipe bolj zdrava kot v plastenki, obstajajo vsaj štirje razlogi, zakaj pitna voda iz pipe: 1000 litrov vode v 666 velikih plastenkah po 1,5 litra stane približno 200 evrov, kubični meter vode do pipe z DDV-jem in ostalimi dajatvami pa 1,3 evra, od tega stane voda le 0,66 evra, vse ostalo so dajatve in davek. Pridobitev, kakršen je projekt celovite oskrbe za občane in širšo skupnost, so na dnevu odprtih vrat primerno popestrili še z vrsto spremljajočih dejavnosti: predavanji, nastopi plesnih sku- pin, predstavitvijo društev, otroškimi ustvarjalnimi delavnicami in nagradnimi igrami s simbolično nagrado: steklenim vrčkom za vodo. Približno 300 so jih razdelili obiskovalcem prireditev oziroma na predstavitvi projekta, za katerega sta EU in država prispevali več kot 81 odstotkov denarja. a Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 16. junija 2016 Izdelki mlekarne Celeia pometli s konkurenco Na 30. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v Gornji Radgoni prejšnji teden znova izstopali izdelki Mlekarne Celeia iz Arje vasi Gornja Radgona - Mlekarna je v ocenjevanje poslala 29 vzorcev, od tega je le eden prejel bronasto, štirje srebrno, vsi ostali zlato, veliko zlato medaljo, trije pa naziv šampion kakovosti -dva deserta (jogurt z vanilijo in podloženimi višnjami, jogurt z vanilijo in podloženimi jagoda- mi ter trajno mleko s 3,5 odstotka mlečne maščobe). Direktor mlekarne Marjan Jakob je povedal, da doslej najvišjega priznanja za kar tri izdelke še niso prejeli. Zagotovo je bera prestižnih priznanj za podjetje spodbuda, potrjuje, da so njihovi izdelki zelo kakovostni. »Še posebej smo veseli, da so se znova izkazali naši deserti, da je naziv šampion in dve veliki zlati medalji prejelo naše novo trajno mleko s 3,5, 1,5 odstotka mlečne maščobe in brez laktoze. Zelo ponosni smo na veliko zlato medaljo za LCA navadni jogurt, naš najbolje prodajan probiotič-ni produkt v slovenskem prostoru. Mleko, ki ga odkupujemo mi, je nadpovprečno kakovostno, za kar so zaslužni naši proizvajalci, za predelavo tega mleka pa zaposleni.« Po Jakobovih besedah je pri- znanje stoke pomembno za prodor na trge. Prizadevajo si, da bi pridobilo zlasti pri javnih razpisih še večjo težo. Čeprav so veliko vredna, pa je za mlekarno še pomembnejša ocena potrošnikov. Te bodo v naslednjih dneh seznanili z mnenjem mednarodne komisije in jim predstavili prednosti najboljših mlečnih izdelkov blagovne znamke mlekarne. ■ tp Dejavnost obvladuje pet zaposlenih Največ dela imajo spomladi in jeseni, ko je čas za menjavo pnevmatik -Letošnje leto bo jubilejno Milena Krstič - Planine Šoštanj - »Z dejavnostjo je začel oče pred dvajsetimi leti v domači delavnici. Na lokacijo, kjer smo danes, smo se preselili pred desetimi leti,« je ob obisku podjetja Vulkanizerstvo in avtopral-nica Vrčkovnik v Šoštanju, ki zaposluje pet ljudi, najprej povedal podjetnik Rudi Vrčkovnik. Letošnje leto je jubilejno. Zaznamovali ga bodo s prireditvijo, ki jo pripravljajo poleti, ko bodo obiskovalcem na dnevu odprtih vrat predstavili podjetje in pripravili nekaj spremljevalnih dogodkov. Vsega še ne želijo izdati, bodo pa obiskovalci zagotovo lahko občudovali starodobnike in uživali v šovu pranja vozil. »Našo dejavnost predstavi že ime. Vulkanizerstvo zajema montažo in uravnovešanje pnevmatik za osebna in tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, prodajo gum, aluminijastih platišč in vsega, kar je s tem povezano, v avtopralnici pa opravljamo zunanja, notranja in globinska čiščenja vozil.«. Dejavnost ima sezonski značaj. Več dela je spomladi in jeseni, ko je obdobje menjave pnevmatik. Najbolj polna dneva pa zadnji in prvi dan tedna. Velik poudarek dajejo izobraževanju zaposlenih. »Tehnologija gre naprej, avtomobili so vedno boljši, pnevmatike vedno bolj kakovostne. Temu je treba slediti, če hočeš biti dober v svojem poslu,« pravi. Poleg tega je treba nenehno vlagati v opremo. »Ta je bistvenega pomena.« prilagajajo se strankam in njihovim potrebam in skrbijo za zunanjo podobo. »Kako pa je kaj s kadri na tem področju. So? Jih ni? »S kadri je pa težko. Saj veste. Mladi stremijo danes za drugačnimi poklici, takimi, ki niso fizično zahtevni,« pravi. ■ Medenjaki tudi za nevesto Štefki Ločan iz Topolšice še kipec kakovosti za medenjake - Ni dober vsak med Tatjana Podgoršek Štefka Ločan iz Topolšice je bila ena od mnogih gospodinj, ki so preverjale kakovost svo- J je sladice - medenja-kov na letošnjem ÉmÊk r» njevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Dogodka se bo spominjala po tem, da je bila v družbi peščice, ki so za dobroto prejele kipec kakovosti. To zanjo oziroma za kmetijo Ločanovih ni edini tovrstni certifikat. Štefka ga je prejela že za krofe, njena h snaha Mihaela pa za sir. »Kipca kakovosti sem zelo vesela, saj je treba vložiti veliko L Štefka Ločan je bila kipca kakovosti vesela, saj dokazuje, da pri ocenjevanju naključja ni. truda, da dobiš trikrat zapored zlato priznanje in nato certifikat,« je povedala skrbna gospodinja, ki se je peke medenjakov lotila zato, ker jih imajo pri hiši in tudi sicer mnogi radi. Ko je zanje na ocenjevanju prvič dobila zlato priznanje, jo je to spodbudilo, da je vztrajala. Na vprašanje, kakšni so medenjaki, ki se kitijo s kipcem kakovosti, je kot iz »topa« odgovorila, da morajo vsebovati 70 odstotkov medu. Ni dober vsak, ampak obvezno le cvetlični. Poleg vrste medu so pomembni še oblika, struktura, glazura, okus ... »Ocenjujejo vse, do a do ž. So kar strogi, zato se peke kljub praksi ne lotim na pamet, ampak se strogo držim recepta.« Štefkini medenjaki niso na trgu, ampak se pogosto, pravi, znajdejo v darilu z nekaterimi drugimi domačimi dobrotami, kot so rezanci, kruh, ki jih namenjajo Ločanovi prijateljem za novo leto, njihove osebne praznike, pred nedavnim jih je podarila nevesti. »Ljudje vse bolj cenijo domače dobrote, zato ne kupujemo stvari, ki nekaterim nič ne pomenijo, ampak jim raje izkažemo pozornost na »domač« način.« Za zdaj Štefka Ločan o vnovičnem sodelovanju na ocenjevanju dobrot ne razmišlja. Stavi bolj na snaho Mihaelo. Ne nazadnje sodelovanje na ocenjevanju ni poceni. Tudi odločitev o dopolnilni ponudbi na kmetiji prepušča »ta mladim«. Če se bodo odločili za to, jim bodo kipci kakovosti dobrodošla pomoč, meni. Pri tem lahko računajo tudi nanjo. GOSPODARSKE novice Nižja povprečna plača Sa-ša regija - Povprečna neto plača na zaposlenega je v preteklem letu v Savinjsko-šaleški regiji padla v večini dejavnosti. V bruto znesku je znašala predlani 1534 evrov, lani 1500. Največji padec beležijo v rudarstvu in oskrbi z električno energijo. Skupščina Gorenja 8. julija Velenje - Vodstvo Gorenja je 23. skupščino sklicalo za 8. julija. Delitve dobička letos ne bo, saj je Gorenje lansko poslovno leto sklenilo s 4 milijoni evrov izgube, ki pa naj bi jo na predlog uprave in nadzornega sveta 'pokrili' s prenesenimi dobički in prevrednotenji. Rudarji bodo praznovali 2. julija Velenje - Letošnji že 56. skok čez kožo bo v soboto, 2. julija, ob 18. uri na mestnem stadionu. Že ob 6. uri bo na rudarski praznik spomnil pihalni orkester Premogovnika Velenje z igranjem budnic, parada uniformiranih rudarjev pa se bo zbrala ob 17. uri na Titovem trgu in od tam krenila na mestni stadion. Oblikovan mini predlog davčne reforme Ljubljana - Ministrstvo za finance je oblikovalo končni predlog mini davčne reforme. Ta med drugim prinaša spremembe dohodninske lestvice ter razbremenitev nagrad za doseganje poslovne uspešnosti, na drugi strani pa zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb. Za zavezance z dohodki v višini 1,6 povprečne plače to pomeni, da jim bodo odmerili približno 39 evrov manj dohodnine letno. Za tiste s prihodki v višini dveh povprečnih plač bi bil letni prihranek okoli 412 evrov, za tiste s petkratnikom povprečne plače pa okoli 2235 evrov. Zveza svobodnih sindikatov davčno reformo vidi kot zlorabo za višanje plač elitam. "Z reformo pridobivajo vodstveni kadri, razvojni kader finančnega ministrstva očitno ne zanima," je opozorila Andreja Poje iz ZSSS. Neto plača 1590 evrov se po oceni ZSSS zviša za 27 centov, plača 4500 evrov za 1285 evrov, plača 7000 evrov pa za 2000 evrov. Večji izvoz Ljubljana - Slovenska podjetja so aprila izvozila za 6,3 odstotka več blaga kot v enakem obdobju lani, med tem ko se je uvoz blaga zmanjšal za 0,7 odstotka. V prvih štirih mesecih je bila rast izvoza v primerjavi z enakim obdobjem lani 4,2-odstotna, uvoz pa je zdrsnil za 0,5 odstotka. Brezposelnost se počasi zmanjšuje Ljubljana - Maja se je v Sloveniji nadaljevalo zmanjševanje števila prijavljenih brezposelnih tako na mesečni kot na letni ravni. Tudi novih prijav v evidenco je bilo manj kot aprila in maja lani. Konec maja je bilo prijavljenih 102.289 brezposelnih, kar je tri odstotke manj kot aprila in devet odstotkov manj kot maja lani. Delodajalci so maja najbolj iskali natakarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev ter delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Rotnik ponovno zatrdil, da so bili odgovorni o vsem obveščeni Ljubljana, 9.junija - Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik je preiskovalni komisiji za ugotavljanje politične odgovornosti pri naložbi v Teš 6 znova zagotovil, da je ravnal kot dober in skrben gospodar in da je o projektu sproti obveščal vse deležnike. "Nobene dejavnosti, odločitve nisem sprejel brez soglasja nadzornega sveta Teša," je dejal in dodal, da je zaradi dobre prakse mnogo odločitev sprejel tudi nadzorni svet HSE-ja, čeprav je bil glede na zakon o gospodarskih družbah pristojen le nadzorni svet Teša. Nepremičninski trg se oživlja Ljubljana - Lani je bilo v Sloveniji sklenjenih okoli 28.000 prodaj nepremičnin za 1,6 milijarde evrov. Podatki kažejo, da je bilo v naši prestolnici potrebno za kvadratni meter povprečnega rabljenega stanovanja odšteti okoli 2030 evrov, novega stanovanja pa okoli 2300 evrov. Konec lanskega leta je bilo v prestolnici naprodaj okoli 550 prvič vseljivih stanovanj. V Šaleški dolini je bil kvadratni meter rabljenih stanovanj večinoma pod tisoč evrov. Odkupili zemljišče za Tehnološki park Mestna občina Velenje je odkupila za dobrih 200 tisoč evrov zemljišče, veliko 6 tisoč kvadratnih metrov znotraj poslovne cone Stara vas za potrebe Tehnološkega parka. Najprej bodo tam zgradili infrastrukturo (toplotno postajo, trafo postajo, komunalne vode), bo pa občina s tem nakupom tudi zaokrožila obseg lastništva svojih nepremičnin, ki bodo po izgradnji predvidene infrastrukture pripravljene za bodoče investitorje. Mestna občina Velenje je za območje 'Poslovne cone Stara vas-Tehnološki park' decembra lani pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo cestne in komunalne infrastrukture, trenutno pa so v izdelavi projekti za izvedbo. ■ mz Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 5 16. junija 2016 «»SÜAS GOSPODARSTVO 5 Kako smo poslovali v letu 2015? Na državni ravni so gospodarske družbe izkazale boljše poslovne rezultate, v Saša regiji pa žal ni tako - Skupne izgube se je nabralo za več kot pol milijarde evrov, izkazalo pa jo je kar 309 gospodarskih družb Mira Zakošek V Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) so že analizirali lanske poslovne rezultate, v velenjski enoti pa so jih posebej obdelali za območje Sa-ša regije (za občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje). Ob tem pozarjajo, da letna poročila še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji lahko rezultati tudi nekoliko drugačni. Na poslovne rezultate družb so leta 2015 vplivali tudi drugi dejavniki gospodarskih in finančnih gibanj v Republiki Sloveniji. Saša regija caplja za slovenskim povprečjem Poslovna poročila za lansko leto je v Saša regiji predložilo 1.093 gospodarskih družb (1,3 % več kot za leto 2014) in 5 zadrug. Med družbami jih je bilo 92,8 % mikro, 4 % majhnih, 2 % srednjih in 1,2 % velikih družb, ki pa imajo še vedno daleč največji vpliv na celotne gospodarske rezultate. Še posebej imajo na to velik vpliv gospodarske družbe s področja predelovalne dejavnosti in Termoelektrarna Šoštanj. Izkazani prihodki so se v primerjavi z letom 2014 zmanjšali za 12,4 %, odhodki pa povečali za 11,5 %. Čisti dobiček se je zmanjšal za 4,6 %, čista izguba pa se je povečala kar za 287,7 Postavke poslovnega izida Letno poročilo 2015 Letno poročilo 2014 2015 2014* 2014** 2013* število družb, ki so predložile letno poročilo 1.093 1.079 število zaposlenih 15.494 15.304 15.456 15.383 zneski v tisoč EUR prihodki 2.082.766 2.202.535 2.378.141 2.234.355 - čisti prihodki od prodaje 2.000.117 2.167.221 2.198.219 2.282.401 odhodki 2.578.790 2.266.953 2.312.325 2.376.385 neto celotni dobiček/izguba -496.024 -64.418 65.816 -142.030 čisti dobiček 52.574 53.270 55.114 69.727 čista izguba 554.953 127.353 143.154 73.964 neto čista izguba -502.379 -74.083 -88.040 -4.237 •Podatki za leto 2014 iz letnih poročil za leto 2015 ** Podatki za leto 2014 iz letnih poročil za leto 2014 Neto izid po letih .300i~aB8-30m .. MU...20ÍÍ-30U imuno 6 ■rnocfo ■ 3DQ.QGD ■KO (BO ■MOKO KOMO Cene življenjskih potrebščin in tudi industrijskih izdelkov so se lani znižale za pol odstotka (leto prej so se povečale za 0,2 odstotka). Obseg industrijske proizvodnje pa se je v letu 2015 povečal za 4,5 odstotka (v primerjavi z obdobjem januar-december 2014), v letu 2014 za 1,6 odstotka. Povprečna temeljna obrestna mera se je v zadnjih letih zniževala, leta 2014 je bila na letni ravni 0,51-odstotna, leta 2015 pa negativna, -0,49 odstotka. Izvoz je znašal 23.942.275.000 evrov, uvoz pa 23.191.591.000 evrov. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2014 večji za 4,4 odstotka, uvoz pa za 2,7 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, leta 2015 je bila 103,2 %, leta 2014 pa 101,7 %. 3015- 5 Zadruge izboljšale poslovanje Zadruge so poslovne rezultate leta 2014 izboljšale. Zaposlovale so 60 delavcev in ustvarile 15.307.000 evrov prihodkov, 2,7 % več kot v letu 2014. Večina prihodkov je bila dosežena na domačem trgu. Ustvarile so 1.411.000 evrov neto dodane vrednosti, 1,5 % manj kot v letu 2014. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 23.517 evrov, 0,2 % več kot v letu 2014. Čisti dobiček poslovnega leta v znesku 68.000 evrov sta ugotovili dve zadrugi. V primerjavi z letom 2014 je bil čisti dobiček poslovnega leta večji za kar trikrat. Prav tako tri zadruge so poslovno leto sklenile z izgubo v višini 3.000 evrov. Gorenje -Pomivalni stroji PRIHODKI Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v % 2015 2014 2015/2014 2015 2014 SKUPAJ 2.082.766 2.202.535 94,6 100,0 100,0 I. POSLOVNI PRIHODKI od tega: 2.058.770 2.174.372 94,7 98,8 98,7 Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 930.086 1.145.623 81,2 44,7 52,0 Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 737.679 701.373 105,2 35,4 31,8 Čisti prihodki od prodaje n a trgu zunaj EU 332.352 320.225 103,8 16,0 14,5 II. FINANČNI PRIHODKI 20.277 23.929 84,7 1,0 1,1 III. DRUGI PRIHODKI 3.719 4.234 87,8 0,2 0,2 %. Družbe so tako poslovno leto 2015 zaključile z neto čisto izgubo v višini 502.379.000 evrov. Malenkost večja zaposlenost Gospodarske družbe Sa-ša regije so lani zaposlovale 15.494 delavcev, kar je 1,2 odstotka (190 delavcev) več kakor leta 2014. Ustvarile so za 2.082.766.000 evrov prihodkov, leta 2014 pa kar nekaj več, 2.202.535.000 evrov. Prihodki so bili manjši za 5,4 odstotka, ob tem pa so se odhodki povečali za 13,8 odstotka. To je močno poslabšalo kazalnike gospodarske uspešnosti. Ta znaša zgolj 0,81 in je kar za 21,4 odstotka slabši, kot znaša slovensko povprečje. Večja dodana vrednost Izkazana dodana vrednost je znašala dobrih 565 milijonov evrov, kar je dobrih 7 odstotkov več kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila dosežena v višini 36.487 evrov, kar je 5,8 odstotka več kot leta 2014. Družbe, ki so izkazale čisti dobiček, takšnih je bilo 731, so ga dosegle v višini dobrih 52 milijonov evrov. Izgubo je izkazalo kar 309 družb v regiji, ta pa je dosegla skoraj 550 milijonov evrov in je bila kar štirikrat večja kot leto prej. Skupna neto izguba je malenkost presegla pol milijarde evrov in je bila v primerjavi s predhodnim letom sedemkrat večja. Pogled v bilance gospodarskih družb • 3.209.650.000 evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev (pasiva), 12,2 % manj kakor ob koncu leta 2014; • 950.091.000 evrov kratkoročna sredstva (0,4 % manj) in 2.227.777.000 evrov, dolgoročnih sredstev (16,1 % manj v primerjavi z letom 2014); • 963.085.000 kapitala, (19,6 % manj kot konec leta 2014); njegov delež v so leta 2015 na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale 81 evrov skupnih prihodkov, kar je za 16 evrov manj kot leta 2014 (kazalnik celotne gospodarnosti). Na 100 evrov poslovnih odhodkov so družbe izkazale 82 evrov poslovnih prihodkov. Večina obrtnikov poslovala z dobičkom Podatke iz letnih poročil za leto 2015 je AJPES-u predložilo 1.594 samostojnih podjetnikov, oziroma 7,1 % manj kot za leta 2014. Zaposlovali so 1.290 delavcev, kar je 1,8 % več kot leta 2014. Izkazali so 130.911.000 Struktura posameznih prihodkov gospodarskih družb v letu 2015 strukturi obveznosti do virov sredstev znaša 30 %, v letu 2014 pa je znašal 32,8 %; • 1.135.317.000 evrov dolgoročnih obveznosti, (5 % manj kot konec leta 2014.), delež v strukturi sredstev se je povečal za 32,7 %. Za več kot pol milijarde neto celotne izgube Družba Sa-ša regije so leto 2015 zaključile z negativnim poslovnim rezultatom. Ustvarile so 2.082.766.0000 evrov prihodkov in 2.578.790.0000 evrov odhodkov. Neto celotna izguba (razlika med prihodki in odhodki) je znašala 496.024.000 evrov. Večino neto celotne izgube so družbe ustvarile z rednim poslovanjem, drugi del pa s financiranjem in iz drugega delovanja družb. Na drugi strani so družbe ustvarile 52.574.000 evrov čistega dobička in 554.953.000 evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za 1,3 %, čista izguba pa je več kot štirikrat večja kot leta 2014. Družbe so poslovanje sklenile z neto čisto izgubo v višini 502.379.000 evrov. Družbe, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, evrov prihodkov (0,1 % manj kakor v letu 2014). Izkazana neto dodana vrednost je znašala 39.099.000 evrov, kar je, 3,6 % več kakor leta 2014. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 30.309 evrov (1,7 % več kakor leta 2014), neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala 13.557 evrov (6,7 % več kakor leta 2014). Ustvarili so 10.813.000 evrov podjetnikovega dohodka (9 % več kakor leta 2014). Podjetnikov dohodek je ugotovilo 83,9 % vseh samostojnih podjetnikov. Na drugi strani so izkazali negativni poslovni izid v znesku 975.000 evrov (18,5 % več kot leta 2014). Kot celota so ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 9.838.000 (8,2 % več kakor v letu 2014). Pogled v bilance podjetnikov • 99.690.000 evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev (3,1 % več leto prej); • 53.782.000 evrov dolgoročnih sredstev (3,3 % več kot konec leta 2014); • 41.372.000 evrov kratkoročnih sredstev (1,3 % več kot konec leta 2014). 58.193.000 evrov podjetnikovega kapitala (5,7 % več kot leta 2014). Delež kapitala v virih sredstev je znašal 58,4 % in je bil za 1,4 odstotne točke večji kot ob koncu leta 2014. NETO DODANA VREDNOST 2015 2014 INDEKS Znesek v tisoč EUR Znesek v % Znesek v tisoč EUR Znesek v % Leto 2014=100 SKUPAJ 565.337 100,0 527.741 100,0 107,1 MIKRO 73.213 13,0 57.729 10,9 126,8 MAJHNE 47.797 8,5 51.898 9,8 92,1 SREDNJE 115.852 20,5 107.740 20,4 107,5 VELIKE 328.475 58,1 310.374 58,8 105,8 Neto dodana vrednost glede na velikost gospodarskih družb Podatki SA-ŠA regija Slovenija Delež SA-ŠA regijev Sloveniji (v %) Število drutb 1.093 65.214 1,7 Število zaposlenih 15.494 444.839 3,5 Znesek v tisoč EUR Prihodki skupaj 2.082.766 81.780.549 2,5 Čisti prihodki od prodaje 930.086 78.692.928 1,2 Prihodki na tujem trgu 1.070.031 30.256.931 3,5 Odhodki skupaj 2.578.790 79.669.384 3,2 Vrednost aktive na dan 31.12.2015 3.209.650 88.706.010 3,6 Dodana vrednost 571.287 18.446.977 3,1 Izguba na substanci 5.950 153.439 3,9 Neto dodana vrednost 565.337 18.293.537 3,1 Čisti dobiček 52.574 3.689.876 1,4 Čista izguba 554.953 2.049.866 27,1 Neto čisti dobiček/ izguba -502.379 1.640.010 -30,6 Udeležba gospodarskih družb Sa-ša regije v republiškem gospodarstvu v letu 2015 ■ Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 8. junij Srbsko zunanje ministrstvo je slovenskemu veleposlaniku v Beogradu izročilo protestno noto zaradi nedavne izjave predsednika Pahorja, ki je pozval k popolnemu priznanju neodvisnosti Kosova. Četrtek, 9. junij Petek, 10. junij Srbsko zunanje ministrstvo je našemu veleposlaniku izročilo protestno noto ob izvajah predsednika Pahorja. Državni zbor je z veliko večino ratificiral protokol o pristopu Črne gore k zvezi Nato. V streljanju v največji pokriti tržnici v Izraelu, v središču Tel Aviva, so bili ubiti najmanj štirje ljudje, deset pa je bilo ranjenih. V napadu z avtomobilom bombo na policijsko postajo v mestu Midyat na pretežno kurdskem jugovzhodu Turčije so bili ubiti trije ljudje, med njimi najmanj dva policista. V ZDA je bil 22-letni Nicholas Teausant, ki je želel oditi v Sirijo in se pridružiti džiha-distom, obsojen na 12-letno zaporno kazen in še 25 let nadzorovane prostosti. Ob začetku evropskega nogometnega prvenstva so Francijo hromile stavke. ce Anje Kopač Mrak. V Indiji so pet moških, ki so v New Delhi-ju leta 2014 posilili dansko turistko, obsodili na dosmrtni zapor. Spodnji dom ruskega parlamenta je izglasoval izključitev edinega poslanca, ki je glasoval proti priključitvi polotoka Krim Rusiji. Sobota, 11. junij Učenci in dijaki, ki so bili na državni ravni uspešni pri različnih naravoslovnih tekmovanjih med minulim šolskim letom, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma prejeli posebna priznanja. Predsednik Pahor se je ob počastitvi 25. obletnice prisege prve generacije slovenskih nabornikov ozrl na proces osamosvajanja in njegovo lepoto prepoznal v tem, da je ljudi vključeval in ne izključeval. Svet je pretreslo streljanje v Orlandu na Floridi. Napadalec Omar Mateen je vstopil v gejevski bar in streljal, pri tem pa ubil 50 ljudi in mnoge še ranil. Ni jih bilo malo, ki so se spraševali, ali je napadalec morda povezan z Islamsko državo. Krvavo je bilo tudi v Franciji. Namesto veselja ob žogi so navijači noč preživeli ob pretepih, solzivcu in bežanju na vse strani. 35 ljudi je bilo poškodovanih, trije resneje, 50-letni Anglež pa se je po srčnem napadu bojeval za življenje. Ponedeljek, 13. junij V baziliki svetega Petra v Vatikanu je potekala maša za Slovenijo ob 25. obletnici osamosvojitve naše države. Vodstvo stranke DeSUS je pred sredino interpelacijo Anje Kopač Mrak ob novih okoliščinah napovedalo, da ministrice ne bodo podprli. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so trditve ministra Koprivnikarja po sestan- F *ll j r ij L M ■ ""'i .. Pred pristojnim odborom državnega zbora je Mojca Planinšek izvedela, da bo, kot kaže, postala namestnica predsednika Računskega sodišča, saj ima zadostno podporo poslanskih skupin. Predsednik vlade se je po protestnem shodu sindikatov javnega sektorja sešel z vodji pogajalskih skupin sindikatov, srečanja pa se Po protestnem shodu se je premier sešel z vodji pogajalskih skupin sindikatov. je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar. Bernie Sanders je po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo napovedal, da bo sodeloval s Hillary Clinton v boju proti Donaldu Trumpu, iz predsedniške bitke pa se še ne umika. Dan pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva v Franciji so stavke, ki so sicer potekale že nekaj mesecev prej, še naprej hromile vsakdanje življenje. Izrael je zaradi napada dveh Palestincev v Tel Avivu, ki sta ubila štiri ljudi, šest pa jih ranila, Palestincem na okupiranem Zahodnem bregu in v Gazi med ramazanom prepovedal vstop v državo. Pod Ljubeljem so se spomnili obletnice osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen. Na slovesnosti ob 71. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem so se spomnili trpljenja v delavskih taboriščih. V Beogradu je potekal že tretji množični protest proti nočnemu rušenju objektov v predelu Savamala, ki so ga izvedli zamaski-ranci. Udeležilo se ga je več kot 20 tisoč ljudi. Italijanski tabloid Il Giornale, v lasti brata Silvia Berlusconija, je javnost šokiral z razdeljevanjem brezplačnih izvodov manifesta nemškega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja Moj boj. Hrvaška HDZ je za novega mandatarja za sestavo nove vlade predlagal finančnega ministra Zdravka Marica in napovedal, da ima v saboru podporo večine, se pravi 76 poslancev. Drugi dan evropskega prvenstva v nogometu so se stavkovnemu valu v Franciji pridružili piloti družbe Air France. Premier pravi, da se bo vlada ukvarjala s pokojninami, zdravstvom, dolgotrajno oskrbo in davki. ku pri premierju Cerarju označili za zavajajoče, saj niso pristali na to, kar je navajal Koprivnikar. Premier Cerar je poslancem zagotovil, da so pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba in davki tista področja, na katerih bo vlada nadaljevala spremembe, ki bodo izboljšale razvoj države in življenje ljudi. Nemška kanclerka Angela Merkel je med obiskom v Pekingu poudarila pomen vladavine prava kot osnove za sodelovanje med državama. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napovedal, da bo zavezništvo v baltske države in na Poljsko poslalo štiri večnacionalne bataljone. Torek, 14. junij: Precej pozornosti doma je pritegnila odločitev vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da dečka iz Velenja do dokončne odločitve ostaneta pri rejnikih. Odvetnik starih staršev je ob tem že napovedal presojo na ustavnem sodišču. Obrambna ministrica Andreja Katič je potrdila, da tudi Slovenija podpira predlagano okrepitev, ki vključuje napotitev štirih mednarodnih bataljonov Nata v baltske države in v Poljsko. Nedelja, 12. junij Ob sklepu akcija »00 šofer« so policisti ugotovili, da je alkohola na slovenskih cestah še zmeraj preveč, in pristavili, da obstajata dve skrajnosti: ali ljudje, ko vozijo, sploh ne pijejo ali pa so precej pijani. Predsednica NSi Ljudmila Novak je izrazila prepričanje, da so prav krščanski demokrati pred 25 leti položili temelje nove države. Ustavno sodišče je odločilo, da je Kad ravnal protiustavno, s tem ko že tri leta pripadnikom Slovenske vojske ni izplačeval privarčevanih sredstev iz sklada obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uroš Rotnik je preiskovalni komisiji za ugotavljanje politične odgovornosti pri naložbi v Teš 6 znova zagotovil, da je ravnal kot dober in skrben gospodar in da je o projektu sproti obveščal vse, ki so o tem morali biti obveščeni. Pred junijsko sejo poslancev so se pogovori v glavnem vrteli okrog interpelacije ministri- Svet je pretreslo streljanje vgejevskem klubu na Floridi, v katerem je bilo ubitih 50 ljudi. Policija v Parizu se je trudila razgnati protestnike. Državni zbor je potrdil predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki med drugim vzpostavlja vrstni red sanator-jev banke. V Parizu in v okoli 50 drugih mestih po Franciji je potekal nov val sindikalnih protestov proti reformi trga. Samo v Parizu se je zbralo milijon ljudi. Medtem je v bližini Pariza moški, ki naj bi prisegel zvestobo t. i. Islamski državi, zabodel policijskega častnika, ubil pa je tudi njegovo ženo. »»WAS Žabja perspektiva v Velenju Tukaj, v Ljubljani, se je župan zapletel z Ro-govci, fanti, dekleti, ki že desetletje prebivajo v opuščenih prostorih nekdanje tovarne koles Rog in jih bogatijo s kulturnim, socialnim, anarho-političnim programom. S svojimi idejami, razmišljanjem, strastjo, zavedanjem, da jim ni vseeno, kaj se dogaja okoli njih. Rog je samonikla avtonomna mreža, kar pomeni, da njegovi uporabniki ne pristajajo na ustaljena hierarhična razmerja znotraj njihovega in našega sveta. Prezirajo institucije, prezirajo razpise, prezirajo kapitalizem, govorijo o blagovni menjavi, zadružništvu, spremembah, eksperimentirajo s čustvi in svetom, ki jih določa. Enostavneje - Rogovcem ni vseeno. Ni vseeno tudi županu. Jankovic, ki je iz zaspane, zanemarjene Ljubljane, kajti točno takšna je bila, ko sem se na začetki devetdesetih prikotalil vanjo, naredil srednjeevropsko metropolo, ni le arhitekturo počistil center mesta in ga naredil prijaznega (ter hkrati kičastega v svoji predvidljivo lepi uporabnosti), ampak je v ta center poskušal pripeljati vsebine. Tudi kulturo, seveda klasično, sredinsko, včasih po sreči celo kvalitetno srednjeslojsko, a znova predvidljivo všečno. Tega mu pravzaprav ne moremo očitati, to so meje njegovega sveta, njegovega dojemanja pomena kulturnega in javnega prostora, za to je dober in hkrati slab. V Rogu sta torej trčila dva svetova, dva ekstrema, ki sama ob sebi ne moreta bivati. Rešitev ni rušenje, rešitev ni relokacija, izselitev, rešitev je hladna koeksistenca, kjer močnejši dopušča šibkejšemu, četudi se z njim ne strinja. Kjer močnejši omogoči, da mladi včasih delajo napake. Debata okoli Roga, argumenti nasprotnikov skvoterstva, ki v zasebni lastnini ne prepoznajo pomena odgovornosti, kaj šele, da bi se zavedali pomena umetniškega ustvarjanja kot ogledala naših brezbrižnih življenj, me je spomnila na zelo podobno razpravo, ki se je pred tistimi dvajsetimi leti dogajala v Velenju. Takrat smo ilegalno pubertetniški zahtevali mladinski center v tej ali oni obliki, zgrožena tiha večina pa nam je nasprotovala z argumentom, da smo mladi leni in da ponoči radi popivamo. Niso se motili, seveda je bilo to tudi res, a ravno izstop iz pričakovanih življenj je omogočal novo perspektivo. In ni res, da se je takrat z »denarjem davkoplačevalcev financiralo pisanje skupine ljudi, ki jim preobilica hormonov in načrtna destruktivna vzgoja velenjske komunistične nomenklature povzroča duševno stanje, za katerega je beseda dekadenca pravi luksuz«, kakor je zapisal eden od uglednih Šalečanov, ki je njega dni vedril v mestnem svetu, ampak so ravno zahteve moje generacije in generacij pred njo občinsko oblast prepričale, da je ustanovila mladinski center. Z drugimi besedami, prepoznala je pomen mladosti in drugačnosti. Drugega ji tudi ni preostalo. Če lahko imajo otroci otroška igrišča, naj imajo mladi mladinske center in cone lastne avtonomnosti. Te manjka tudi drugim, mladost ni le generacijska oznaka, vsi pač ne služijo državi in oblasti ... Dvajset let kasneje je mladinski center veliko več, kot smo si lahko predstavljali, seveda so dobra in slaba obdobja, kreativne in apatične generacije, a občina je dopustila izgradnjo javne infrastrukture, ki jo uspešno upravljajo mladi. Ljubljana podobne institucije ne pozna. Med velenjskim mladinskim centrom in Rogom seveda ne moremo postaviti enačaja, gre za različna okolja, povsem različen način organizacije, tudi kritični masi enega in druga mesta sta neprimerljivi. V majhnem, po svoje zelo zaprtem Velenju bi težko dlje časa obstajala neinstitucionalizirana avtonomna skupnost posameznikov, a gotovo bi nekaj časa to vseeno šlo. Podobnosti so drugje, podobnosti so v idejnih zasnovah, vsebini, možnosti, da mladi ustvarjajo svet, za katerega mislijo, da je pravi. In točno zato se splača boriti. Vedno in povsod, v Ljubljani in v Velenju. Ta boj ni nikoli končan. In nikoli ne bo. a City center sklenil glasbeni natečaj Celje - Na Krekovem trgu je potekal tradicionalni koncert ob zaključku šolskega leta »Cityband« s finalistoma Citycentrovega glasbenega natečaja za neuveljavljene skupine in skupino Mi2. Tokrat že šesti glasbeni natečaj »Cityband 2016« je tudi letos privabil k sodelovanju številne mlade glasbenike iz vse Slovenije. Med 13 prijavljenimi je enega od zmagovalcev določila strokovna komisija, drugega pa so izbrali glasovalci na Citycentrovi facebook strani. Da lahko gresta skupaj rock in narodnozabavna glasba, sta dokazali ravno zmagovalni skupini, Ansambel Greh in skupina Spotless Minds. Koncert je zaključila legendarna skupina Mi2 in z več kot 1000 glavo publiko pozdravila začetek težko pričakovanih počitnic. a Rog Jure Trampuš Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 7 16. junija 2016 ""^Jis AKTUALNO 7 Za vogali se sklepa vedno manj pogodb Marko Salmič: Včasih smo notarji tudi podobni župnikom Milena Krstič - Planine Notarje se je v preteklosti največkrat povezovalo z overitvami listin in žigom. Danes je drugače. Notar s svojim strokovnim znanjem kot nevtralna oseba pomaga reševati odprta civilnopravna in druga razmerja ter jih uokviriti v pogodbe. To počne tudi notar Marko Salmič iz Velenja. Notarji opravljate svobodni poklic. »Tako je.« Kaj vse delate? »Nabor notarskega dela je obsežen. Rešujemo premoženjske zadeve, sestavljamo pogodbe in vodimo pogajanja med pogodbenimi strankami, vlagamo zemljiškoknjižne predloge, ukvarjamo se z oporokami. Velik segment našega dela pa je vezan na status gospodarskih družb.« Od česa pa je odvisna količina dela? »V veliki meri od kvalitete dela na območju delovanja, vsekakor pa tudi dogajanj na trgu in družbi nasploh. Če se dogajajo družbeni pretresi, če ekonomija pada, se to pozna vsem. V gospodarski krizi je manj dela za vse in je na splošno manj pravnih poslov ...«. Torej se zdaj, ko počasi prihaja do gospodarske rasti, to odraža tudi pri vas? »Se. Trend upadanja poslov se je v zadnjih letih sicer ustavil, ampak to je lahko tudi posledica drugih dogajanj v družbi.« Notarji kar dobro služite. Tak je občutek. »Po čem to sklepate? V medijih res velikokrat vidimo izpostavljene velike notarje, ki imajo tudi precejšnje prihodke. Veliko pa je lokalnih notarjev. Tarife za notarske storitve so določene, predpisane in vezane na vrednost predmeta. Nepremičnine na Goričkem imajo precej nižjo ceno kot nepremičnine v središču Ljubljane. Nekateri slovenski notarji so po zaslužkih na meji eksistence, čeprav se to mogoče čudno sliši.« Ko ste že omenili medije. Tu in tam je v medijih izpostavljen tudi kak notar, ki je prišel nav- Marko Salmič: »Romantika je sicer pomembna, a lahko zaradi svoje nepredvidljivosti pripelje do premnogih premoženjskih težav.« zkriž z zakonom. Kako je z odgovornostjo? »Za svoje delo odškodninsko odgovarjamo. Odgovornost mora biti zavarovana za primer morebitnih napak. Tudi pri našem delu je seveda prisoten človeški faktor. Drugo pa so naklepna ravnanja, ki imajo lahko škodljive posledice. Žal se verjetno kaj takega tu in tam zgodi tudi v naših vrstah in je seveda vsega ob- sojanja vredno, saj to vpliva na vse nas.« Kako pa je z zaupnostjo med notarji in strankami? »Na nek način smo pri tem podobni župnikom. Kar je zaupano njim pri njihovem delu, se pričakuje, da bo ostalo zaupno. Seveda če ne gre za kakšne nezakonitosti.« Ste imeli kak nenavaden primer, ki je presenetil tudi vas? »Toliko časa že delam v notariatu, da se mi nič več ne zdi nenavadno, neobičajno ... Življenje nam vedno prinese najrazličnejše situacije in ljudi. Stranke sprejmemo, jih skušamo razumeti, in če se le da, zadevo urediti ali vsaj pomagati reševati po siceršnjih izkušnjah in v praksi že preizkušenih rešitvah.« Najraje imate pa velike posle. »Ne bom rekel, da veliki posli za nas niso pomembni. Ampak najbolj je pomemben pravilno in strokovno izpeljan posel za vsakogar. Kot mora gostinec poskrbeti za vsakega gosta, velja tudi za nas. Tudi če pride kdo zaradi pogodbe, ko bi kupil majhno parcelico, moramo zadevo urediti. Zanj je to pomembno in tako zadevo tudi obravnavamo.« Včasih smo pogodbe sestavljali brez notarja. »Ja, in pogosto dali kakšnemu pisaču brez strokovnega znanja za prepisan obrazec na roko 100, 150 evrov. Brez računa seveda. Ljudje vedno bolj spoznavajo, da se jim to več niti ne splača, saj velikokrat sploh ne privarčujejo. Ko pa se pogovarjamo o pomembnih stvareh - kje bomo živeli, kdo bo prevzemnik domačije, kako bo poskrbljeno za nas na stara leta, pa še zdaleč ni vseeno, kakšna je pogodba. Slaba pogodba nam lahko naredi mnogo težav.« Odnos do premoženja se spreminja. »Se. Še vedno pa včasih več vemo o tem, koliko stane toaletni papir v kakšni trgovini, kot o tem, da nepremičnine nimamo ustrezno vpisane v zemljiški knjigi.« Kako pogoste pa so kaj pogodbe, ki urejajo premoženjski del zakonske skupnosti? »Čeprav je to pomembna stvar, so redke. Romantika je sicer pomembna, a lahko zaradi svoje nepredvidljivosti pripelje do premnogih premoženjskih težav. To so pred sto leti ljudje dobro vedeli.« Ta prostor mora živeti V Mercatorjevem centru v Velenju drugi Zlati kotiček v Sloveniji Druženje starejše generacije Tatjana Podgoršek Velenje, 2. junija - V Merca-torjevem centru v Velenju je odprl vrata Zlati kotiček. Je drugi v Sloveniji in je del širšega vseslovenskega projekta Zlata mreža, z njimi pa starejši ljudje dobivajo prostor, v katerem naj bi potekali številni tečaji, tako imenovana Naša tombola, ustvarjalne in medgeneracij-ske delavnice, zmen-karije in kopica drugih aktivnosti. Odprt bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, po potrebi tudi dlje. Kot je na otvoritveni slovesnosti dejala vodja projekta Zlata mreža Eva Jelnikar Mrak, je njihov cilj ustvariti prijetno, toplo in domačno okolje za seni-orje, ki bo služilo tudi zbliževanju lokalne skupnosti, krepilo medsebojno sodelovanje, omogočilo druženje, sprostitve in zabavo ter spodbujalo izobraževanje zlate generacije. »Naš namen je preplaviti Slovenijo z nasmehi.« Podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar je kotiček označila za nadgradnjo v prizadevanjih lokalne skupnosti, da zagotovi seniorjem boljše in pestrejše življenjske pogoje. »Ta prostor mora živeti in začetni nosilci programov se bomo trudili, da bo kotiček dosegel svoj namen: medsebojno dru- ženje starejše generacije s pridihom medgeneracijskega sodelovanja,« je med drugim zbranim obljubil Črt Urbašek, predsednik Društva upokojencev Velenje in koordinator programa Zlatega kotička. Po njegovih zagotovilih je pobudo za kotiček dala Zlata nje, ter Invalid - društvo gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Konovo. Na vprašanje, ali se ob že dokaj številnih obstoječih dejavnosti za starejše v tukajšnjem okolju še kažejo vrzeli v skrbi za kakovostnejše preživljaje jeseni življenja, pa je Urbašek odgovo- Zlati kotiček se razprostira na 46 kvadratnih metrih, v njem pa lahko preživi prijetne trenutke 20 do 25 oseb naenkrat. mreža, ki je podpisala pogodbo z Zvezo društev upokojencev Slovenije in z Mercatorjem. Ta daje prostor v brezplačno uporabo, Zlata mreža ga je opremila, dejavnost v njem pa je skrb nosilcev programa. Na začetku so to društva upokojencev Velenje, Šalek in Vinska Gora, Društvo bolnikov z ostreoporozo Šaleške doline, Društvo za harmonijo življenja, Vid - vseživljenj-sko izobraževalno društvo Vele- ril: »Zlati kotiček je nadgradnja obstoječega. Nikomur ne bomo »skakali v zelje«, ampak dajemo možnost vsem, ki se srečujejo drugje, tudi za organiziranje kakšne razstave, manjših srečanj, ne pa za »lumpanje«. Mimogrede, Center dnevnih aktivnosti za starejše občane mestne občine Velenje se bo preselil v Zlati kotiček, bolj pri »roki« pa bo ta starejšim občankam, ki si krajšajo čas z ročnimi deli.« a Veliko razprav in vroče krvi Nov izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča narekovala zakonodaja Tatjana Podgoršek Pred nedavnim se je v občini Šmartno ob Paki iztekel rok za podajo pripomb na informativne izračune za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za letos. Ti so med občani povzročili veliko razprav in vroče krvi. »Res je bilo veliko vprašanj in pojasnjevanj občanom, kako smo do novih izračunov prišli. Ravnali smo po zakonodaji in navodilih pristojnega ministrstva. To je pozvalo lokalne skupnosti k spoštovanju predpisov in s tem k posodobitvi podatkov o površinah stavb kot osnovi za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,« je dejal šmarški župan Janko Kopušar. Povedal je, da je pri nekaterih gospodinjstvih prišlo do večjih ali manjših razlik zato, ker so bile kvadrature stanovanjskih objektov, stanovanj iz leta 2003, ko so nazadnje spremenili odlok o odmeri nadomestila, zaokrožene navzdol. Čeprav je odlok že takrat narekoval, da sodi k izračunu nadomestila tudi garaža, teh doslej v izračun niso vključevali. Vse podatke za obračun za letos so prenesli iz državnega registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS. »Točke za izračun nadomestila nismo spreminjali zadnja tri, štiri leta in gre izključno samo za točnost podatkov iz evidenc.« Najpogostejša očitka občanov sta bila dva, in sicer, da je naziv nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča zavajajoč, ker napeljuje k temu, da je osnova za obračun zgolj zemljišče pod stavbo. Drugi očitek pa je bil, da ni dovolj pojasnjeno, kaj sodi pod tlorisno površino stavbe, ki je osnova za obračun. »V skladu z Odlokom o nadomestilu za rih pa je med združevanjem baz podatkov prišlo tudi do nepravilnosti predvsem pri lastništvu, pri katerem je lastnik stanovanje bodisi že prodal ali pa je pred kratkim umrl. Kopušar je še povedal, da se bodo jeseni na osnovi pripomb in pobud občanov lotili spremi- uporabo stavbnega zemljišča se nadomestilo plačuje od stanovanjske površine hiše oziroma stanovanja v bloku, počitniških objektov, poslovnih površin in nezazidanega stavbnega zemljišča (slednja v občini še vedno niso obdavčena). Stanovanjska površina je v odloku definirana kot čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, pralnice, kotlarnice, kurilnice, delavnice, nadstrešnice, drugih zaprtih prostorov ter čista tlorisna površina garaž.« Pri približno 10 prime- njanja odloka, če bodo na osnovi tehtnih, objektivnih argumentov ugotovili, da nov izračun nadomestila občane preveč obremenjuje. »Izvedli bomo potrebne aktivnosti, da bi bilo nadomestilo pravično in pošteno odmerjeno vsem glede na nepremičnine, ki jih imajo v lasti.« Po oceni bo nov izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 občinski proračun povečal za blizu 5.000 evrov. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 8 8 ZDRAVSTVO «»^AS 16. junija 2016 Novi vozili sta vrhunski Urgentni vozili Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje sta vrhunsko opremljeni in omogočata izvajanje vseh naprednih postopkov reševanja življenj Milena Krstič - Planine Velenje - »Novi sodobno opremljeni urgentni vozili, ki ju uporabljamo že tri mesece, sta velika pridobitev v izvajanju nujne medicinske pomoči,« na osnovi izkušenj ugotavlja Andrej Lesjak, specialist urgentne medicine in vodja službe Nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Velenje. > Ekipo sestavljajo urgentni zdravnik, reševalec in šofer ali dva izkušena reševalca in šofer. »Vozili sta vrhunski. Urgen-tnim ekipam omogočata bolj udobno delo, ljudem, ki potrebujejo našo pomoč, pa bolj obzirne prevoze. Če se med prevozom zgodi kaj hudega, lahko do pacienta dostopimo s treh strani, kar prej ni bilo možno, in mu v bistvu vse, kar mu bodo nudili v bolnišnici, nudimo že v vozilu,« pravi. Vozili, gre za tip mercedes sprinter z modularno nadgradnjo, sta veliki. »Vozilo mora biti take velikosti, da lahko v njih izvajamo vse napredne postopke za oživljanje in zagotavljanje življenjskih funkcij ljudi. Pri tem smo hitrejši, na dosegu roke pa imamo tudi vso potrebno opre- Urgentni vozili izvozita po klicu na 112. Uporabljajo ju tudi za nujne prevoze, ki terjajo bolje opremljeno vozilo in bolj izurjeno posadko. smo na to opozorjeni, gremo na intervencijo z manjšim vozilom. Večina intervencij pa je na območju mesta, kjer živi največ ljudi, in to ni problem. Večji problem so nepore- Opremljeno po najvišjih standardih - voznik Dejan Brglez in spremljevalec zdravstvenik Leopold Travner. mo,« pravi. Doda, da se mu zato kritika, češ da vozilo zaradi velikosti ne more v garažno hišo, zdi nepoštena. »Pravzaprav me je kar malo užalila. Izobraževal sem se v Celju in Mariboru, kjer imajo na urgenci podobna vozila. Tudi pri njih ne pridejo v parkirno hišo. Podobno kot še kje, kjer delajo po istih standardih.« Kaj pa, če je cesta ozka? »Če prej? V tem vozilu mu lahko ponudimo že skoraj vse. Seveda so stanja, ki potrebujejo hiter prevoz. A ta minuta ali pol minute, kolikor je recimo razlike v času transporta, je Vodja Službe NMP, specialist urgentne medicine Andrej Lesjak: »Kritika, da vozilo zaradi velikosti ne more v garažno hišo, me je kar malo užalila.« zano grmičevje in drevesa ob cestah na podeželju. Na to bi morali biti ljudje pozorni, pa ne samo zaradi nas, tudi zaradi gasilcev in prometne varnosti nasploh,« pravi vodja NMP. Kaj pa pravi na to, da je vozilo počasnejše in ne tako okretno kot manjše? »Vsega ne moreš imeti. Kaj več pa lahko pacientu ponudijo v bolnišnici, ko manjše reševalno vozilo z blaznim hitenjem tja prispe minuto ali dve Z njima so doslej opravili okoli 300 intervencij in prav toliko nujnih voženj. majhna in jo v bistvu pridobimo med časom oskrbe pacienta, ker smo zaradi odličnih pogojev dela hitrejši pri izvajanju ukrepov za ohranjanje življenja.« Vozili sta stali blizu pol milijona evrov. Glavnino potrebnega denarja je zagotovil Zdravstveni dom Velenje, na pomoč jim je priskočila Mestna občina Velenje, nekaj sta primaknili tudi Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Veliko obremenitev, veliko bolniških izostankov V vseh izpostavah rast bolniških izostankov - Največ delovnih dni izgubljenih zaradi bolezni - Več kot 400 laičnih kontrol bolniškega staleža Tatjana Podgoršek Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so bolniški izostanki v državi vse daljši in pogostejši. Zaradi začasne nezmožnosti za delo je bilo lani v državi izgubljenih več kot 9,8 milijona delovnih dni ali dobrih 704 tisoč več kot leta 2014. Kot zanimivost navajajo, da se je bistveno bolj povečal stalež v breme zavoda kot delodajalcev, kar pomeni večjo rast bolniških dopustov nad 30 dni. Lani 8-odstotna rast izgubljenih delovnih dni Po zagotovilih Darka Iglarja, vodje nadzora na Območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem, v katero sodita tudi izpostavi Velenje in Mozirje, je stanje bolniškega staleža na območju podobno slovenskemu povprečju. Leta 2014 so zaradi začasne nezmožnosti za delo zabeležili 5,11 odstotka izgubljenih delovnih dni, lani 5,55 ali za osem odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom. Na območju te območne enote je bilo zaradi bolniških dopustov izgubljenih > V izpostavi Velenje se je število izgubljenih delovnih dni iz 4,76 leta 2014 lani povečalo na 5,43 odstotka, v izpostavi Mozirje pa iz 3,77 predlani na 4,14 odstotka. 741 tisoč 300 delovnih dni. V izpostavi Velenje se je število izgubljenih delovnih dni iz 4,76 leta 2014 lani povečalo na 5,43 odstotka, v izpostavi Mozirje pa iz 3,77 predlani na 4,14 odstotka lani. Za čas odsotnosti z dela je območna enota izplačala za 24,5 milijona evrov nadomestil, približno toliko za stalež do 30 dni tudi delodajalci. Zaskrbljujoče, meni sogovornik, je naraščanje števila »dolgotrajnih staležnikov« -zavarovancev, ki so v bolniškem staležu več kot leto dni. Takih je bilo 31. decembra 2014 še 446, konec lanskega leta pa že 615. Razlogi so zapleteni Razlogi za rast števila bolniških odsotnosti so, pravi Iglar, kompleksni. »Stanje je posledica delovno intenzivnih gospodarskih panog v naši regiji z veliki- mi obremenitvami, s posledično iztrošenimi delavci, stereotipnimi gibi. Med razloge lahko prištevamo še beg zaposlenih v bolniško zaradi izgube delovnih mest in posledično ekonomskega položaja. Zagotovo sodijo med vzroke daljšanje delovne dobe do upokojitve, dolge čakalne dobe na diagnostične, terapevtske ter rehabilitacijske postopke ter dolgotrajni postopki pred invalidskimi komisijami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nekaj krivde lahko pripišemo delodajalcem, ki nimajo pametnih aktivnosti za promocijo zdravja pri delu. In še bi se kaj našlo«. 75 odstotkov odsotnosti zaradi bolezni Z leti se vrstni red najpogostejših vzrokov zaradi odsotnosti z dela ni spremenil, pravi Iglar. Še vedno je med razlogi za bolniški stalež največ (75 odstotkov) bolezni, sledijo poškodbe zunaj dela (13), poškodbe pri delu (8 odstotkov) ter poškodbe po tretji osebi zunaj dela. Med boleznimi močno prednjačijo obolenja kostno-mišičnega sistema in srčno-žilna obolenja. »Slednje so posledica nezdravega načina življenja, degenerativne spremembe na kostno-mišičnem sistemu pa so posledica slabega delovnega procesa.« Lani več kot 400 nadzorov Tako delodajalci kot na območni enoti so izvajali kontrolo bolniškega staleža. Katera podjetja in koliko je bilo preverjanj pri delodajalcih, Iglar ne ve, nadzorov, ki so jih opravili laični kontrolorji - zavod za bolniške izostanke nad 30 dni, pa je bilo v enoti več kot 400. Kršitev, tako Iglar, ni bilo veliko, najhujših (opravljanje pridobitniške- > čivkajo vrabci na strehi, kakšne bodo, ne vemo. Vemo pa, v katerem grmu tiči zajec. Slovenija je edina država v EU z neomejenim trajanjem bolniškega staleža. Neomejena pravica vodi k težnjam po izkoriščanju te pravice.« Potrebne bi bile, dodaja, spremembe v zdravstvenem zavarovanju, sploh pa samem zdravstvenem sistemu. Ne nazadnje pa je vračanje posameznika na delo poleg izboljšanja zdravja odvisno tudi od drugih dejavnikov. Med boleznimi močno prednjačijo obolenja kostno-mišičnega sistema in srčno-žilna obolenja. ga dela v času bolniške) so zabeležili tri. V vseh treh primerih so bolniški dopust končali. Na vprašanje, katere bi bile po njegovem mnenju - najprimernejše rešitve pri začasni odsotnosti z dela, Darko Iglar pravi: »Da se spremembe pripravljajo, Mariborska c. 7, 3000 Celje Svet zavoda Regijskega študijskega središča na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi Visoke šole za varstvo okolja razpisuje prosto delovno mesto: Direktorice / direktorja Visoke šole za varstvo okolja Kandidatka / kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj univerzitetna izobrazba (prejšnja), specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali magistrska izobrazba 2. stopnje (bolonjski sistem) ekonomske, pravne, tehnične ali naravoslovne smeri; • najmanj 5 let delovnih izkušenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti; • poleg slovenskega jezika aktivno obvlada še najmanj en svetovni jezik; • predloži program vodenja in delovanja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje. Direktorica / direktor bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom vodenja in delovanja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 8 dneh od datuma objave razpisa, to je do vključno 24. 6. 2016 na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče, Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: »Razpis za direktorico / direktorja Visoke šole za varstvo okolja«. Svet zavoda Regijskega študijskega središča bo kot organ ustanovitelja visoke šole izmed kandidatk / kandidatov, ki bodo predložili pravočasne in popolne prijave ter izpolnjujejo razpisne pogoje, imenoval direktorico / direktorja Visoke šole za varstvo okolja. ■ Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 9 16. junija 2016 KULTURA 9 Tako uspešnega šolskega leta že dolgo ne Vpis v velenjsko glasbeno šolo za prihodnje šolsko leto večji od pričakovanj - Novoletnega koncerta ne načrtujejo Tatjana Podgoršek Na velenjski glasbeni šoli še niso končali vpisa v novo šolsko leto, a glede na število otrok, ki so se udeležili sprejemnega preizkusa, bo ta presegel pričakovanja. Za novince so predvideli več kot 100 mest, preizkusa se jih je udeležilo približno 160. »Nikakor si ne želimo, da bi kdo ostal »zunaj«, a glede na razpoložljive možnosti, ki nam jih dovoljuje pristojno ministrstvo, verjetno vseh kandidatov ne bomo mogli sprejeti. V pogovorih na ministrstvu bomo naredili vse, da bi nam to odobrilo povečan vpis. Če ne bomo uspešni, razmišljamo, da bi jih poleg glasbene pripravnice vključili v katero od alternativnih oblik, kot je Orfejev orkester,« je povedal ravnatelj šole Boris Štih, ki je pred nedavnim podpisal novo petletno pogodbo o vodenju šole. Uresničili več let načrtovane projekte Po besedah Borisa Štiha zaključujejo zelo uspešno šolsko leto, kakršnega ni bilo že kar nekaj V tem šolskem letu je bilo vpisanih v nižjo glasbeno šolo 856 učencev, od tega se jih je 707 učilo instrument, ostali so bili vključeni v predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno in plesno pripravnico ter pripravnico glasbeni vrtec. Na srednji stopnji so izobraževali nekaj manj kot 80 dijakov programa umetniške gimnazije in vzporednega izobraževanja. časa. Uresničili so mnogo projektov, ki so jih načrtovali že nekaj let. Na šoli so se zvrstili številni nastopi, koncerti, učenci in dijaki ter učitelji šole so sodelovali na številnih gostovanjih in tekmovanjih ter povsod želi zavidanja vredne rezultate. Izpostaviti velja otroški pevski zbor šole pod vodstvom Manje Gošnik Vovk. Veliko so se tudi mednarodno povezovali: med drugim so gostili mlade glasbenike iz Finske, Avstralije in Hrvaške, njihov pihalni orkester pa se je odpravil v Stuttgart. Prav tako je šola v tem šolskem letu organizirala nekaj odmevnih mojstrskih tečajev - klavirski seminar, že 15. mednarodno orgelsko šolo, pa seminar za flavto in violino. Pripravili so zanimivo delavnico na temo glasbenega posluha, ki jo je vodil priznani hrvaški sol-feggist. Prvič v zgodovini šole so izvedli teden orkestrov. Ker je bil pri občinstvu zelo dobro sprejet, Štih verjame, da bo dobil svoje posnemalce po Sloveniji. Odmeven je bil projekt sakso-fonistke in učiteljice na šoli Sare Beriša. Prejšnji mesec so posneli zgoščenko Po črno-belih tipkah, saj so ocenili, da si takšen glasbeni zapis njihovi dijaki in učenci, ki so bili zelo uspešni na tekmovanjih, zaslužijo. Čaka jih še sklepno dejanje tega šolskega leta - baletna predstava Lepotica in zver. Iztekajoče se šolsko leto si bodo zapo- Boris Štih mnili tudi po prav tako dalj časa načrtovanem nakupu koncertnega klavirja. Prvič je na njem zaigrala v okviru abonmajskega koncerta Dubrav-ka Tomšič Srebotnjak. Podelitev spričeval malo drugače Letos praznuje javno glasbeno šolstvo v Sloveniji 200-letni-co delovanja. Jubilej bo Zveza slovenskih glasbenih šol, ki ji že četrto leto predseduje Boris Štih, zaznamovala z vrsto dogodkov, na katerih se bodo predstavile javne glasbene šole v državi. Nekateri med njimi bodo popestrili Pesmi mavrične duše Božena Tanšek izdala drugo pesniško zbirko - Javno jo bo predstavila jeseni Velenje, 10. junija - Velenjčanka Božena Tanšek, za prijatelje Boža, veliko piše. Odkar je upokojena, si za prelivanje besed na papir vzame še veliko več časa. Pred leti se je odločila, da svoje pesmi pokaže tudi javnosti. V samozaložbi je leta 2012 izdala pesniško zbirko Pesmi iz omare. Pravi, da so bili odzivi nanjo mešani, ob tem pa hitro doda, da nikoli ne moreš biti všeč vsem. Letos maja je izdala drugo pesniško zbirko. Naslovila jo je Pesmi mavrične duše. Ker prihaja poletje, se je odločila, da jo bo javno predstavila jeseni, nam pa je več o njej povedala le nekaj dni po tem, ko je knjiga prišla iz tiskarne. V prvi pesniški zbirki je razkrila, kako gleda na življenje. Tokrat ni nič drugače. »Dostikrat sem povedala zgodbo ljudi, ki sami ne morejo povedati svoje zgodbe. Skozi pesmi se dotikam tem, kot so beračenje, alkoholizem, težav beguncev. Paleta je široka; moje družbene pesmi so tudi kritične, pišem pa tudi o naravi in ljubezni in drugih osebnih občutjih. Sklopi se v novi pesniški zbirki prepletajo.« Prvi izbor za novo knjigo je opravila sama, slavistka Sonja Lubej, ki je napisala tudi spremno besedo v knjigo, pa je izločila še 20 pesmi. »Držala se je načela, da je manj več. Sonja je pesmi lektorirala in opravila uredniško delo. Njen uvod v knjigo je zame res dragocen, je takšen kot pesem,« prizna avtorica, ki pravi, da ji vsaka pesem v knjigi veliko pomeni. Zanjo med njimi ni razlik. Lubeje-va o njenem pesnjenju med drugim zapiše: »S svojo poetiko nagovarja bralce, ki znajo razbrati njen značilni pesniški podpis, ki se začenja z glagolom čutiti in izteče v besedo duša. Vmes pa je spekter ubesedenih pojavov, dogodkov, razmišljanj ... naš mali veliki svet, za katerega moramo imeti odprto srce, da ga sprejmemo in razumemo v vsej njegovi pisani mavrici, ki ji rečemo raznolikost, v njej pa je prostor tudi za drugačnost.« Prvo knjigo je pesnica izdala v samozaložbi, tokrat pa je knjigo izdala založba Gracer Celje. Pri izdaji ji je pomagala MO Velenje. Boža je članica Šaleškega literarnega društva Hotenja in literarne sekcije Bele Stopinje iz Mozirja. Tudi zato, ker ji obe društvi pomagata, duhovno raste. V zadnjem času piše tudi kratke zgodbe. Te bodo izšle v njeni naslednji knjigi. ■ bš Takšen kot naslov druge pesniške zbirke Božene Tanšek je tudi pogled nanjo. Mavričen. Novoletnega koncerta ni v koledarju Tri leta zapored je velenjska glasbena šola pripravila 1. januarja novoletni koncert. Tega v koledarju za prihodnje šolsko leto ni predvidela. »Tako smo se odločili zaradi težav po zadnjem koncertu. Nekdo, ki mu dogodek ni bil po godu, nas je namreč prijavil na pristojni inšpektorat. V prijavi je zapisal, da otrokom ne zagotavljamo možnosti koriščenja počitnic, ki jih je s šolskim koledarjem predpisal minister. Na zagovoru smo poudarili, da smo s koncertom poskušali slediti trendom Dunajskih filharmonikov, temu prilagodili tudi program in da ni šlo za nobeno politično zadevo. Na inšpektoratu smo dobili navodila, kako naj se v prihodnje temu izognemo.« Poleg inšpektorata, je dodal Boris Štih, je prijavo prejel še varuh človekovih pravic, pri njem pa so skupaj z inšpektoratom uspešno dokazali, »da ni šlo za nobeno zlorabo zakonske obveze glede šolskega koledarja. Smo se pa takrat odločili, da na prvega januarja projekta ne bomo izvajali. Ker pa v Mestni občini Velenje, ki je financirala organizacijo koncerta, niso pristali na 2. ali 3. januar, ko je že delovni dan, smo se morali žal prireditvi odpovedati.« Mimogrede - 5000 evrov, ki jih je lokalna skupnost predvidela za organizacijo koncerta v proračunu, je namenila za nakup električnih postelj za Bolnišnico Topolšica. Štih je še povedal, da vrat v zvezi z novoletnim koncertom še niso povsem zaprli. Če bo za Mestno občino sprejemljiv kakšen drug datum kot 1. januar, so možnosti odprte. tudi državno proslavo ob 25-le-tnici samostojne Slovenije. V sklopu praznovanja jubileja so med drugim predvidele omenjene šole nekoliko drugačno podelitev spričeval učencem in dijakom. Vse bodo namreč 24. junija ob 15. uri v okviru svojih možno- sti (na mestnih trgih, pred šolo, v parkih, dvoranah) v različnih zasedbah izvedle skladbo Moja dežela, temu bo sledil prosti program. V Velenju bo zaključna slovesnost na Titovem trgu. Šaleška Poletna muzejska noč Velenje, 18. junija - V soboto bo po vsej državi potekala Poletna muzejska noč, ko bodo slovenski muzeji odprti pozno v noč, ogledi pa bodo za obiskovalce brezplačni. Mnogi bodo pripravili tudi zanimive kulturne dogodke. To velja tudi za Muzej Velenje in velenjsko galerijo. Na Velenjskem gradu bodo ta dan ob 18. uri pripravili predstavitev knjige Afrika 1931 - Foito-vi in Baumovi fotografski zapisi na steklu. Muzej Velenje namreč hrani izjemno pomembno zapuščino češkega kiparja in popotnika Františka Foita, ki jo predstavljajo s stalno razstavo na Velenjskem gradu, s knjigo pa bodo javnosti približali še en del tega zanimivega gradiva, predvsem diapozitive na steklu. Ob 21. uri pripravljajo na Velenjskem gradu klepet z udeleženci osamosvojitvenih procesov in projekcijo filmov o osamosvojitvi Slovenije, saj v letošnjem juniju praznujemo 25. obletnico osamosvojitve Slovenije. Na Poletno muzejsko noč si bo mogoče ogledati zbirke na Velenjskem gradu vse do polnoči. Od 18. ure dalje je ogled muzeja in vstop na vse dogodke brezplačen. Sobotni večer bo nekaj posebnega tudi na Kavčni-kovi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem. Muzej Velenje v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje pripravlja ob 20. uri Kresni večer na Kavčnikovi domačiji, etnološko prireditev, s katero bodo ob stari Kavčnikovi dimnici obujali šege kresne noči. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem pa si bo na Poletno muzejsko noč mogoče ob 20. uri ogledati projekcijo filma Amerikanski Slovenc. Obiskovalci si bodo ta dan muzejske zbirke lahko brezplačno ogledali med 18. in 22. uro. Velenjska galerija bo v soboto ob 16. uri pripravila ustvarjalno delavnico za družine. Tokrat bodo v njej izdelovali kamere obscure. Ob 20.30 bodo v galeriji pripravili še projekcijo filma Okus življenja. ■ bš Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»WAS 16. junija 2016 Zgodbe, ki budijo spomine ALTERMATOR Množično obiskana predstavitev knjige Bojana Glavača Velenjske zgodbe Velenje, 9. junija - V velenjski mestni knjižnici so pred tednom dni prvič predstavili knjigo Velenjske zgodbe, ki jo je ustvaril dolgoletni ravnatelj velenjske gimnazije Bojan Glavač. Obisk večera je bil izjemen, dodati so morali celo stole iz pisarn, razpoloženje prav tako. V pogovoru s Tatjano Hudomalj je avtor razkril svoje bogato športno in prosvetno življenje, večer pa je začel in končal z magijo - čaral je seveda v verzih -, ki je še ena njegova ljubezen. Dr. Matjaž Kmecl, častni občan mesta Velenje, ki je knjigi napisal spremno besedo, jo je na večeru glasno in toplo priporočal v branje. Prepričan je, da bodo Glavačeve nostalgične zgodbe pri bralcih obudile številne spomine na zgodovino mesta Velenje in tukajšnje prebivalce. »To so kratki utrinki, fleši ali hitri pogledi na dogodke in osebe v preteklosti, ki je že precej oddaljena. Prav to daje knjigi poseben čar. Večerno branje bo bralcem zelo prijazno. Želel bi si le, da bi bile zgodbe še malo daljše, da bi avtor še kaj dodal,« nam je povedal, preden so mu roko stisnili številni stari Velenjčani, s katerimi se ne vidi prav pogosto. Potem se je množica postavila v vrsto za nakup knjige in si ogledala razstavo originalnih ilustracij, ki jih je za knjigo ustvarila mlada umetnica Juma Valenčak. Te so še na ogled, pa tudi knjiga še ni pošla. Dobite jo v knjižnici, kjer so jo tudi založili. a bš Bojan Glavač je večer začel v svojem slogu, s čaranjem. V pogovoru s Tatjano Hudomalj je razkril svoje pestro življenje in še kakšen ocvirek iz ozadja nastajanja njegovih Velenjskih zgodb, ki jim je pot do knjige tlakoval z objavami v Našem času. Pogled skozi objektiv družine Herberstein Razstava fotografskega gradiva iz družinskih albumov grofov Herberstein iz zbirk dveh zasebnih zbirateljev bo na ogled do jeseni Velenje, 14. junija - V torek zvečer so v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu odprli zanimivo občasno razstavo. Vsi vemo, da je zgodovina družine Herberstein povezana z Velenjem, predvsem zaradi vile, ki nosi ime po zadnji lastnici prelepe stavbe na hribu nad zimskim bazenom, grofici Mariji Ani Herberstein. Ta je v vili živela po ločitvi z možem z enim od njunih otrok. To pa ni bil edini razlog, da so se v muzeju odločili, da pripravijo razstavo fotografij iz družinskih albumov družine, ki je domovala tudi na Ptujskem gradu. Avtorica razstave Mateja Medved je razkrila, da razstava ni študijska. V muzeju so v evidentiranje dobili kar nekaj družinskih albumov družine Herberstein, ki so v zasebni lasti Franca Rogana in Jožeta Šibanca. »Ob tem se nam je porodila ideja, da bi v sodelovanju s TD Šalek pripravili razstavo najbolj zanimivih fotografij iz teh albumov. Upamo, da bodo tudi zato obiskovalci razstave doma pobrskali po svojih arhivih in nam, če v njih najdejo zanimive fotografije, povezane z zgodovino V spodnjih prostorih Velenjskega gradu si lahko čez poletje ogledate zanimive fotografije, ki prikazujejo družino Herberstein. Kar nekaj jih je nastalo v Šaleški dolini. doline, dovolili, da gradivo evidentiramo. Tako lahko skupaj z nami ohranimo veliko zgodovine.« V muzeju so veseli, ker je ohranjenega res veliko fotografskega gradiva družine Herberestein. Žal ne vedo natančno, kdo so avtorji fotografi'. Na osnovi fotografij sklepajo, da je bilo kar nekaj članov družine Herberstein vnetih fotografov, kar dokazujejo tudi t. i. študijske fotografije narave. »Pritegnila sta nas predvsem dva albuma, v katerih je kar nekaj posnetkov iz Šaleške doline in veliko posnetkov družine ob različnih življenjskih dogodkih,« še izvemo. Kot tudi, da razstava ne bo razkrivala zgodovine družine Herberstein, ampak je bolj dokumentarne narave. Fotografije so nastale v velikem časovnem razponu, najstarejše so iz konca 19. stoletja. Tiste, ki prikazujejo življenje v Šaleški dolini, pa so iz obdobja od 1920 do 1930. a bš Kovinske race bodo krasile porečje Pake Velenje, 12. junija - Ob strugi reke Pake pri velenjski promenadi si boste lahko od 23. junija do 17. julija ogledali mini razstavo račk, ki so jih minuli vikend iz odpadnih kovinskih materialov izdelali udeleženci projekta »Metalcraft art Technology«. Železne ptice so dva dni nastajale v Sončnem parku pod vodstvom Mihe Cojhtra. Materiale za izdelavo kovinskih ptic je prispevalo podjetje Gorenje. V projektu, ki sta ga skupaj pripravila MZPM Velenje in Galerija Velenje, je sodelovalo 5 ekip, ki so jih sestavili na Ljudski univerzi Velenje, Gimnaziji Velenje, DPM Konovo, Galeriji Velenje in MZPM Velenje. Vsaka ekipa je ustvarila po eno nenavadno, zanimivo metalno ptico. a bš Nenavadne kovinske ptice so v Sončnem parku nastajale dva dni. Tja se bodo vrnile v drugi polovici julija in v njem tudi ostale. Zakaj je Gradcu uspelo nam pa ne? Urban Novak Se še spomnite, da je bilo Velenje v preteklosti delno prestolnica kulture? Že res, da si je delilo ta laskavi naziv še s štirimi drugimi slovenskimi mesti, a kljub temu je bilo prestolnica Evrope. Kulturna prestolnica Evrope! Kakšen laskav naziv! In kakšna priložnost za preobrat, za promocijo. Danes, nekaj let od tega, ne moremo pokazati veliko ostankov tedanjega kulturnega dogajanja. V zgodovini Kulturne prestolnice Evrope so seveda tudi takšni primeri, ne vem, mogoče so celo v večini. A raje kot iskati sebi podobne je treba poiskati boljše od sebe. In teh je nekaj tudi v naši bližini. Mest, ki jih je naziv Prestolnica kulture izstrelil tako na kulturni kot popotniški zemljevid. Pa jim ni bilo dano začeti s takšno pozitivno zgodovino, kot jo ima Velenje. Zgodovina doline in sodobnega Velenja je vsekakor velik plus in ga je treba le enostavno še naprej poudarjati. Na tem graditi in uvideti svojo priložnost v tej »drugačni« zgodbi. Spominjam se začetkov teh kolumn, v katerih smo pozivali k spremembam v mestu in stremeli z veliko željo po drugačnem utripu v najmlajšem mestu države. Danes moram priznati, da se je sicer zelo veliko spremenilo, nova energija mladih, ki delajo pri evropskih projektih, je prinesla v mesto pozitivne zgodbe in nove projekte. Mestna oblast se trudi s sprejemanjem novih idej in širjenjem obzorij. Vsekakor najbolj opazen projekt je sprememba severnega dela mestne promenade, ki je v propadajoč del mesta prinesel novo, svežo energijo. Pa recimo podjetniški center, namenjen »start-up« podjetjem. Če recimo primerjam ta dva projekta, se mi zdi podjetniški center neprimerno bolj primerna in predvsem veliko bolj ustrezna pot za oživitev mestnega središča kot denarci, ki so bili potrebni za prenovo promenade. Zakaj? Ker je oblika pomoči mladim podjetnikom v obliki »start-up« ne samo spodbuda mladim pri realizaciji svoje ideje, ampak ker »start-upi« privlačijo pozitivne ljudi z dobrimi idejami in veliko ustvarjalne energije. Vsi, ki ste se kdaj lotili svojega posla, veste, da je treba z njim živeti 24 ur na dan. In zato je takšna dejavnost, ki vibrira in živi cel dan, ena najbolj primernih za umestitev v mestno središče. Pohvalno je, da Velenje »start-up« ima, da ga spodbuja. A kaj, ko se zdi, da odgovorni pravzaprav ne vedo čisto natančno, kaj z njim početi. »Start-up« je sicer le primer pravilne poti, a je zato zelo dober primer. Udeleženci običajno niso vezani na delovne urnike, niso podvrženi stereotipnim predstavam o podjetništvu in si želijo svet okoli sebe raziskati ter ga tudi spremeniti. Zato mislim, da bi bilo primerneje »start-up« center prestaviti v mestno središče. Mogoče bi trajalo, preden bi se poznale pozitivne spremembe, a bi bile te zato toliko bolj temeljite. Zakaj je torej, recimo Gradcu, ki je bil še pred Velenjem Prestolnica kulture, uspelo toliko iztržiti iz tega naziva? Ali pa recimo Linzu, če se omejimo na dva nam najbližja, uspešna primera. Gradec, nekdanja meka slovenskega nakupovanja, se je čez noč prelevil v ogleda vredno turistično mesto. Zakaj je nakupovalnemu centru uspela transformacija, mestu, ki je otrok napredne modernistične ideje, pa nekako ne? Tudi v Gradcu so opravili velika vlaganja v mestno infrastrukturo v času pred nazivom Evropske prestolnice kulture. Zgradili so muzej, pa plavajoči otok, prenovili mestni grad in še bi lahko naštevali. A vsi ti projekti bi bili popolnoma neuspešni, če odgovorni ne bi razumeli, da je treba vlagati v ljudi in dejavnosti, s katerimi se ljudje ukvarjajo. Ker le te prinesejo s sabo mestni vrvež in s tem tudi vlagatelje ali pa podjetnike. Daleč najbolj živ dogodek v mestnem središču so sejmi, sobotna tržnica itd. Torej je to mogoče dobra pot? Ali pa recimo bolj nenavadna ideja. Velenje je nekoč poznalo izjemno popularne dirke z motorji. Velenjske ulice bi prav lahko ponudile poligon za mestno dirko z motorji. Glede na število lastnikov motorjev v Sloveniji, ki predvsem nimajo kje izživeti svojih adrenalinskih potreb, je uspeh takšne prireditve zagotovljen. Tudi storiti ni potrebno veliko, nekaj varnostnih ograj, nekaj barve, oznaka start/cilj in predvsem izbrati termin in uri, ki ne bosta recimo ob 6h, 14h ali 22h. Osebno mislim, da Velenju lahko uspe. Ne samo to. Mora mu uspeti, da bo lahko uspešno preživelo neizogibno prihajajoče spremembe v velikih gospodarskih podjetjih v dolini. V mesto je treba verjeti, mu dati priložnost, počakati ter z njim odgovorno ravnati. Vsako mesto je namreč eno samo veliko podjetje, ki mora dobro delovati, če želi uspeti in se razvijati. Pa četudi bi bilo mogoče potrebno odgovorne in vodeče poslati v »start-up«. ■ Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 11 16. junija 2016 "«WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Uživajte v poletju z revijo Poletje v Šaleški dolini Pred vrati je poletje, za mnoge najlepši letni čas, saj mnogim pomeni pobeg od vsakdanjega vrveža, skrbi, priložnost za preživljanje prostega časa po lastnem okusu, za razvajanje, predvsem pa za nabiranje novih moči za obveznosti, ki nas v nadaljevanju leta še čakajo. Naša časopisna in radijska hiša že nekaj let poletju v pozdrav pripravi prilogo Poletje v Šaleški dolini. Današnja številna Našega časa je še posebej zajetna, saj omenjena revija dopolnjuje informacije, ki smo jih GLASBENE novice pripravili za tekočo številko časopisa, ki ga držite v rokah. Še več. Seznanja, kaj vse se bo dogajalo v okolju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki letošnje poletje. Po pridobljenih podatkih tega ne bo malo. Organizatorji obljubljajo pestro poletje in prireditve za vse generacije, od športnih, kulturnih do drugih družabnih dogodkov. Upamo, da bo letos vsem vreme naklonjeno in da bodo letošnje počitnice nepozabne tudi za tiste, ki se iz takšnih in drugačnih razlogov ne bodo razvajali kje ob morju. Revija Poletje v Šaleški dolini bo gotovo v pomoč pri iskanju tistih aktivnosti, dogodkov, ki bodo na najboljši način zapolnili vaš dan, večer, vikend ... Zato jo skrbno preberite in hranite, da jo boste imeli vedno pri roki, kadar bo to potrebno. Na voljo bo tudi obiskovalcem večjih prireditev v omenjenih občinah, turistom. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri pripravi informacij, in vsem, ki so nas v naših prizadevanjih podprli z objavo reklamnega oglasa. Prijetno branje. ■ Tp / Abba spet na odru Čeprav so člani legendarne švedske pop skupine ABBA pred leti dejali, da ni denarja, ki bi jih spet spravil skupaj na oder, se je to vendarle zgodilo. Nekateri njihovi oboževalci so bili pred kratkim v Stockholmu deležni prvega skupnega nastopa skupine po več kot 30 letih. Na slavnostni zabavi so praznovali 50. obletnico odkar sta se spoznala Björn Ulvaeus in Benny Andersson (kar pravzaprav pomeni začetek Abbe), pri tem pa sta se jima na odru pridružili še Agnetha Fältskog in Anni-Frid Lyngstadon. Štirje člani legendarnega kvarteta so spregovorili o dolgoletni karieri, nato pa presenetili še z izvedbo skladbe Me and I iz leta 1980. Presenečenje je bilo popolno, motiv za skupen nastop pa ni bil denar. Člani skupine Abba so se sicer razšli leta 1982, v karieri pa so prodali več kot 380 milijonov albumov. posneli tudi videospot. Poletno razpoloženjski videospot je v celoti delo skupine, tako scenarij kot režija. Med drugim so Muff ustvarili tudi zadnji singl Nine Pušlar To mi je všeč, za jesen pa napovedujejo izid novega albuma. Ker se trenutno raje izražajo v angleščini in želijo svojo glasbo predstaviti tudi neslovenskim poslušalcem, bodo jeseni izdali album, ki bo v celoti posnet v angleščini. Tudi poleti Muff ne mislijo počivati. Poleg nekaterih nastopov bodo čez poletje ustvarjali nove pesmi, od katerih bodo do izida novega albuma domačim poslušalcem predstavili še eno, za katero bodo v kratkem prav tako posneli videospot. Zlate piščali podeljene Muff brez dopusta Člani skupine Muff so domačim radijskim postajam predstavili novo pesem Where You Left Me, za katero so Že drugo leto zapored smo dobili dobitnike zlatih piščali - nagrad za dosežke v slovenski popularni glasbi. V izboru so sodelovali številni z glasbo povezani strokovnjaki, od glasbenih urednikov, novinarjev specialistov, producentov, organizatorjev glasbenih dogodkov ipd. Ti so v dveh krogih izbirali kandidate za pet kategorij, med drugim prvič tudi za nagrado za življenjsko delo. Po mnenju akademije glasbenih nagrad so leto 2015 najbolj zaznamovali Nina Pu-šlar, Siddharta, Dan D, Jardier in Alfi Ni-pič, ki je prejel nagrado za življenjsko delo. Nina Pušlar je postala izvajalka leta, za skladbo leta je bila izbrana Ledena skupine Sidd-harta, za album leta DNA D skupine Dan D in za novinca leta skupina Jardier iz Novega mesta. črtuje veliki koncert z gosti v Ljubljani, predvidoma 13. oktobra. Poleti jih bo moč slišati v Gornji Radgoni, Portorožu in Mariboru. Na omenjenih koncertih bodo že zaigrali tudi nekaj skladb z novega albuma. I'van in Pero združila moči Avtomobili izid albuma prestavljajo na jesen Novogoriški Avtomobili so že za to pomlad napovedovali nov album. Kot kaže pa bo treba nanj še nekoliko počakati, saj so izid novega albuma z naslovom Daleč prestavili na zgodnjo jesen. Da bo čakanje lažje, Avtomobili svojim privržencem v teh dneh ponujajo novo skladbo Reka. Skladba Reka je drugi single s prihajajočega novega albuma. Zimsko obarvani single Stopinje v snegu so predstavili že v začetku leta. Za predstavitev nove plošče skupina na- Slovenski avtor, aranžer, kitarist in vokalist I'van in Pero Lovšin sta združila glasbene moči in končni rezultat sodelovanja je navihana skladba z naslovom Vsak dan. Za umetniškim imenom I'van se skriva Ivan Bekčič, ki je svojo glasbeno pot začel pri Lublanskih psih, nadaljeval z Ja-nijem Kovačičem, nato pa skupaj s Perom Lovšinom deloval tudi v Sokolih. Bil je tudi član Perove spremljevalne skupine. Skladbo Vsak dan je napisal z idejo, da jo bo tudi odpel sam. A ko je skladbo predstavil glasbenemu kolegu, sta skupaj ugotovila, da je Lovšinu pisana na kožo in tako je dobila novo vokalno podobo. I'van je sprva načrtoval izid plošče, na kateri bi tudi sam odpel avtorske skladbe. Po snemanju skladbe Vsak dan pa je k sodelovanju povabil še druge vokaliste. Pripravlja še skladbe z Omarjem Naberjem, Rudijem Bučarjem, Boštjanom Andrejcem - Bushyjem (Heavenix) in drugimi. Album, ki je še v nastajanju, bo tako postal album sodelovanj. Luč sveta bo ugledal v prihodnjem letu. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. INES ERBUS IN MIŠO KONTREC -Slovenec in Slovenka 2. PERO LOVŠIN & I' VAN - Vsak dan 3. I.C.E. - Vse je mogoče Udeleženca televizijskega šova Znan obraz ima svoj glas, Ines Erbus in Mišo Kontrec, sta združila moči in v duetu posnela skladbo z naslovom Slovenec in Slovenka. Pesem govori o fantu, ki mu je všeč mlada dama iz Ljubljane. Prične ji dvoriti, saj bi jo rad zvabil k sebi v Prekmurje, vendar mu ne pusti blizu. Mišo se je v pesmi dokazal tudi kot odličen violinist. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ANSAMBEL PETRA FINKA - Če ne veš ne boli 2 ANSAMBEL VIHAR - Midva se ne smeva ljubiti 3 MODRIJANI - Si srečna z mano 4 ANSAMBEL SPEV - Dekle povej 5 ANSAMBEL MODRI VAL - Ta primorska burja 6 ANSAMBEL EKART - Še eno rundo daj točajka 7 ANSAMBEL HOZENTREGARJI - Moja kraljica srca 8 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Nocoj, ko srček me boli 9 KVINTET EVENT - To mi deli miška mala 10 MLADI GODCI - Srce Slovenije www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NESSY Glasbenica Neža Pančur Nessy pošilja v eter novo skladbo Večerja pod zvezdami, ki napoveduje njen drugi album. Od izdaje prvega albuma je minilo že dobro leto in čas je za novo glasbo, ki zveni še bolj sveže in moderno, pravi Nessy. I.C.E. Skupina I.C.E. z Renato Mo-horič, ki je navdušila Slovenijo z odličnimi imitacijami v oddaji Znan obraz ima svoj glas, predstavlja novo skladbo V barvah smisel je. Renata se s skupino I.C.E. že veseli poletnega koncertnega obdobja, ki ga bodo pričeli z nastopom na festivalu Gora Rocka v Tolminu. BOŠTJAN IN NANA Boštjan Levičar, kitarist in pevec v skupini Memento, je skupaj z Nano Milčinski posnel poletno obarvano skladbo z naslovom Danes. Avtor glasbe, besedi- la in aranžmaja je Boštjan Levičar, začetki njegovega sodelovanja z Nano pa segajo v leto 2013, ko sta se spoznala na dobrodelnem koncertu. KINGSTON Pred vrati je 18. junij, ko bodo Kingstoni v rodni Idriji pripravili veliki koncert ob 22-letnici njihovega delovanja. Na veliki zabavi, na kateri bodo nastopili tudi gostje Pero Lovšin, Klemen Bunderla in brazilske plesalke, bodo predstavili številne uspešnice iz njihove bogate glasbene kariere. STEFFANIO Steffanio, ki se ga spomnimo kot člana skupine Game Over, in producent, avtor ter multiinstrumenta-list Borut Šemerl, znan po imenu Baxter Sonix, predstavljata novo skladbo Day That I Met U. Skupaj z italijansko založbo Load Recordings bosta z njo skušala osvojiti italijanski trg. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 16. junija 2016 ^^ Takole nasmejana je Čvek na zaključku pro jekta oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini ujel direktorja velenjske komunale Uroša Rotnika in njihovo predstavnico za stike z javnostjo Jasmino Šalamon. »Tole smo pa dobro skomunicira-li. Tokrat ne bo treba ustanavljati nobene komisije, ki bi to preverjala,« je komentiral Rotnik, ko je videl, koliko ljudi se jim je pridružilo sredi mesta. ZANIMIVOSTI No, pa poskusimo tele languše. Izgledajo slastno,« je požrl slino in tiho komentiral ljubiteljski igralec Karl Čretnik, ki sije ob obisku medžimurskega proščenja privoščil njihovo specialiteto. Ko so mu malo kasneje hoteli dati nanje malo kisle smetane, je pa glasno protestiral. »Nič kislega nočem. Moje življenje je sladko!« AAA ni luštna? Tegale jjdekliča vedno rad vidim,« se je Ivan Ojsteršek, Šoštanjčan, dvajset let že upokojen, pred tem pa aktiven v Termoelektrarni Šoštanj, razveselil Jasmine Kugonič Černoša, občinske svetnice in sekretarke občinske organizacije SDS Šoštanj, ko je prišel na pogovorni večer s Tonetom Kr-kovičem in Zoranom Der-novškom. »Če bo ton tak, kot je tale slika lepa, se nad večerom ne bom imel kaj pritoževati.« Samonapihljiva zapestnica za varno plavanje Bližajoči se konec šolskega leta mnogim že budi sanje o morju in brezskrbnem plavanju v njem. Vemo pa, da je morje lahko še kako nevarno. Tom Agapiades, ustanovitelj in predsednik pod- jetja Kingii, je bil pred petimi leti, ko si je kruh služil kot zavarovalniški agent, priča tragični nesreči s smrtnim koncem. V jezeru v severni Kaliforniji je med plavanjem njegovega 24-letnega prijatelja pičila čebela. Mladenič je doživel alergijsko reakcijo in se začel utapljati. Ker je bil preveč oddaljen, ga niso mogli rešiti pravočasno, Agapiadesa pa je nesreča spodbudila k iskanju prenosnega pripomočka, ki bi lahko podobno nesrečo v prihodnje preprečil. Po več letih dela je nastala samonapihljiva zapestnica kingii. Zapestnica deluje zelo enostavno: njena osrednja dela sta vreča in bombica z ogljikovim dioksidom. Ko smo v vodi v težavah, preprosto potegnemo za ročko na zapestnici, ta aktivira bombico, ki nato napihne vrečo, ta pa uporabnika povleče proti površju. Zapestnica je namenjena večkratni uporabi, a je treba po vsaki aktivaciji zamenjati bombico z ogljikovim dioksidom. Kot pravi izdelovalec, je napolnjena vreča sposobna na površje dvigniti celo 130 kilogramov težkega človeka. Poleg naštetega vključuje zapestnica še pi-ščal, s katero lahko uporabnik v stiski lažje opozori nase, in kompas, če je prepuščen sam sebi. Okrog sveta s kokoško 24-letni Guirec Soude je francoski športnik, ki se je odločil, da bo svoje življenje oplemenitil s potovanjem okoli sveta. Zadnji mesec se je znašel v središču zanimanja svetovne javnosti, a ne zaradi svojega potovanja, temveč zaradi prav posebne prijateljice, ki potuje z njim - kokoške Monique. Gre za navadno domačo kokoš, ki se prehranjuje s semeni, kljuva in vali jajca, a je, vsaj tako trdi Guirec, odlična sopotnica. S seboj jo je vzel iz praktičnega razloga: da bi mu vsak dan izvalila sveže jajce. Mnogi so Guircu pred odhodom zatrjevali, da bo Monique preveč pod stresom, da bi valila jajca. Pa ni bilo tako. Že prvi dan plovbe je izvalila jajce in od takrat naprej ima Guirec šest svežih jajc tedensko. Kot pravi, sta s kokoško postala velika prijatelja. Monique z njim surfa in plava, ko je morje razburkano in ozračje vetrovno, pa jo Guirec zapre v podpalubje, da se ji ne bi kaj hudega zgodilo. Vrata odpira restavracija za gole Prihodnji mesec bo na Japonskem vrata odprla restavracija za gole ljudi, kamor pa niso povabljeni predebeli ali potetovirani. »Če ste za svojo višino več kot 15 kilogramov nad povprečno težo, vas prosimo, da se vzdržite rezervacije,« je navedeno na seznamu pravil, objavljenih na spletni strani restavracije The Amrita, na kateri obenem pojasnjujejo, da bodo obiskovalce stehtali, če bodo presodili, da niso v okviru dovoljenih omejitev. Če bodo ugotovili, da so pretežki, jih v restavracijo ne bodo spustili, prav tako pa jim ne bodo povrnili denarja, ki so ga prek spleta plačali za rezervacijo. Restavracija prav tako ne sprejema gostov s tetovažami, mladoletnih gostov in starejših od 60 let. Za povrh se bodo morali tisti, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v restavracijo, posloviti od prenosnih telefonov in fotoaparatov. Za ogled plesne predstave in obrok, ki ga bodo postregli postavneži v tangicah, bo treba odšteti okoli 600 evrov. Človeške organe bi • •■• V» VII gojili v prašičih Čakalna doba za transplantacijo nekaterih organov je tako dolga, da so se znanstveniki lotili iskanja rešitev. Ekipa univerze v Kaliforniji je nedavno predlagala gojenje človeških organov v notranjosti prašičev. Menijo namreč, da bi lahko proizvodnjo človeško-prašičjih zarodkov, ki so znani po imenu himere, nekega dne uporabili za po meri narejene nadomestne človeške organe. Za to bi uporabili DNK prejemnika organa, ta genetska »niša« pa bi se nato - če bi šlo vse po načrtu - napolnila s plu-ripotentnimi matičnimi celicami. Tako bi v živem bitju (prašiču) zrasel človeški organ. »Naša želja je, da bi se prašičji zarodek normalno razvijal. Trebušna slinavka je izključno iz človeških celic in zato združljiva z bolnikom, ki čaka na presaditev,« je dejal repro- duktivni biolog in vodja študije Pablo Ross. Dodal je, da pacient, ki bo prejel tako razvit organ, ne bo potreboval niti imunosupresi-vov. »Organ, ki ga bo pacient prejel, bo popolna kopija tistega, ki je v njem, le da bo precej mlajši in bolj zdrav. Ne bo treba uživati niti tablet za imunski sistem,« je dejal profesor Walter Low. Seveda so se že pojavili nasprotniki tovrstnih idej: nekateri opozarjajo, da bi prašiča s tem bolj počlovečili in da bi tako nastali veliki etični pomisleki. Spet drugi pa trdijo, da bi se lahko človeške celice prenesle na živalske možgane. frkanje » Levo & desno « Poskočno poletje Mnogi napovedujejo, da bo (tudi) letošnje poletje v Velenju poskočno. Pa ne le zaradi gradnje skakalnic. Izguba Izguba spomina napada predvsem starejše. No, seveda so tudi izjeme. Mnogi politiki. Nadaljevanka V Ljubljani se še kar nadaljuje zasliševanje na preiskovalni komisiji o (politični) odgovornosti pri projektu blok 6. Čeprav preiskovanci veliko pojasnjujejo, kot da preiskovalci ne slišijo tistega, kar bi radi. Občutki Pri nas je kar precej mest, ki se ponašajo, da so po meri človeka. A se nekateri občani v njih vseeno počutijo utesnjeni. Za in proti V Tešu oziroma HSE jim je težko »dvigniti roke« in izplačati odškodnino šaleškim občinam zaradi kvarnega delovanja energetike. Ob tem je zdaj že nekaterim Šalečanom žal, da so tako strumno dvigovali roke za blok 6. Bezanje Poljaki naj bi »zbežali« iz Gorenja oziroma Gorenja Surovine. Mariborčanom se je zdelo huje, ker so iz prostorov te družbe mednje zbežali ščurki. A slednje so hitro »ugodno« uredili. Ne v center Nekatera podjetja ali lokali se v centrih krajev počutijo še slabše, kot če bi bila na obrobju. Postrani Kljub tako poudarjeni paroli »domače je, domače« mnogi domači vrtnarji in kmetje tarnajo nad prodajo. Nekateri že samoo-skrbne vrtičkarje gledajo malo postrani. Mamljiva trava Maj, veliki traven je že mimo. Za travo pa vseeno mnogi še na veliko povprašujejo. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 13 16. junija 2016 ""^Jis REPORTAŽA 13 Ne kaznujejo za vsako figo Redarji so potrebni Pri bagatelnih zadevah se redarji s kršitelji pogovorijo - V proračun občine največ prispevajo prehitri Milena Krstič - Planine Velenje, 30. maja - V Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja, ki je skupen organ petnajstih občin, vseh treh šaleških, vseh sedmih zgornje-savinjskih in petih spodnjesavinj-skih, sedež pa ima V Velenju, je zaposlenih (tudi) osem redarjev. Največ dela imajo na območju mestne občine Velenje, kjer najpogosteje spremljajo dogajanje v mirujočem prometu, z mobilnim radarjem pa beležijo tudi prehitre voznike. Ljudje so se na prisotnost redarjev navadili, tudi upoštevajo jih, čeprav velikokrat brez plačilnih nalogov ne gre. Globe, ki jih izrekajo, polnijo proračune občin. V proračun Mestne občine se je lani na račun prekrškov nateklo dobrih 474.000 evrov. Pri tem vodja medobčinske inšpekcije Sonja Glažar poudarja, da ne gre samo za globe, povezane s prekrški na področja mirujočega prometa, ampak tudi druge. »Največji delež predstavljajo prehitri vozniki, ki jih ujame radar,« pravi. V primerjavi z letom poprej se je v proračun lani nateklo nekaj prehitrimi so predvsem tranzitni vozniki, ki na stacionarni radar niso pozorni,« pravi Glažerjeva. Mestna občina Velenje ima en radar. Lokacij, kjer ga nameščajo, je pet. »Prestavljamo ga. Naj- škov, zaradi katerih so redarji pisali globe, pa je bilo več. Veliko kršiteljev, zlasti s področja mirujočega prometa, ne čaka na pošto. »Kršitelji imajo možnost, ko ob prejemu obvestila o prekršku, Sonja Glažar: »Med prehitrimi so predvsem tranzitni vozniki.« manj denarja, od tega so ga dobro polovico nakazali prehitri. Domačini so se na stacionarni radar navadili, viden je in so pa-zljivejši, zato od njihovih prekrškov v proračunu ni veliko. »Med več prekrškov radar beleži na obeh državnih tranzitnih cestah, na Šaleški in Partizanski, sledijo pa prekrški, storjeni na Kidričevi, Cesti na selo in Cesti Simona Blatnika.« Lani so z redarstva kršiteljem poslali nekaj več kot 4.000 plačilnih nalogov, storjenih prekr- Branko Mlinšek: »Bližnjega srečanja z redarji še nisem imel, sem pa enkrat poravnal globo, ker sem v Velenju storil prekršek. Parkiral sem tako, da je avtomobil zasedal del pločnika. Bil sem sam kriv in zato se nisem jezil nad njimi. Zadnjih deset let prihajam v Velenje z območja Žalca, kjer živim, in doslej sem ime tudi to srečo, da noga ni bila pretežka in na radar nisem naletel.« Matevž Kralj: »To, da so redarji v mestu, se mi zdi dobro. Njihova prisotnost omogoča več reda. Čeprav se z njimi še nisem srečal neposredno, vem, da ne kaznujejo za vsako figo.« mirujočem prometu pa je še 80 in 120 evrov. Pri radarju prekrški stanejo občutno več, 250 evrov, 500 evrov ... in kazenske točke. Boštjan Korošec je redar že šest let. »V teh letih se je veliko spremenilo. Z dodajanjem pooblastil s plačilnim nalogom.« Mateja Penšek pa je redarka dve leti. »Ljudje nas dobro spremljajo. Vedo, da za prekršek neznatnega pomena ne kaznujemo, ampak svetujemo, se pogovorimo, opozorimo,« pravi. »Več- Redarja Mateja Penšek in Boštjan Korošec pred prostori, v katere so se preselili sredi decembra lani. > Kršitelji so lani v občinski proračun nakazali skoraj pol milijona evrov. ki mu je priložena položnica, to poravnajo takoj. V tem primeru plačilnega naloga po pošti seveda ne prejmejo.« V mirujočem prometu je največ prekrškov zaradi neoznačenih vozil. Globa za ta prekršek v modri coni znaša 40 evrov (polo-vička 20), višina možnih glob v se je obseg našega dela povečal. Ne potegnemo pa takoj za be-ležnico! To bi rad poudaril. Velikokrat svetujemo, poskušamo z lepo besedo, saj ni prioriteta sankcioniranje, ampak v ospredju bolj vzgojni moment. Si pa kdo zadevo zakomplicira sam in včasih se po nepotrebnem konča krat pa se srečamo z enimi in istimi kršitelji. Pri takih opozorilo ali pogovor ne zaleže,« pravi. Delo redarjev je triizmensko. Delajo tudi ponoči. Takrat največ na področju javnega reda in miru. Z mirujočim prometom se ponoči ne ukvarjajo veliko. Pustijo ga, da spi. a Podvig jim je uspel Premiera burke Lumpacij Vagabundus ob 110-letnici delovanja Kulture ob Paki, 40-letnici delovanja tamkajšnje folklorne skupine Oljka in Gledališča pod kozolcem V zabavni burki izpod peresa Johana Nepomuka Nestroya, kije osvojila domala vse odre po Sloveniji, po Evropi in marsikje po svetu, je nastopilo blizu 120 kulturnih ustvarjalcev tukajšnjega okolja. Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 11. junija - V počastitev jubilejev (110-letnice delovanja kulture ob Paki, 40-le-tnice Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki, štiri desetletja obstaja tamkajšnje folklorne skupine Oljka) je šmarško kulturno društvo pripravilo nekaj prireditev. Osrednja je bila premiera burke Lumpacij Vagabundus. Tako kot pred mnogimi desetletji je ta čarobna in duhovita zgodba zanikrne trojice - čevljarja Kneftre, mizarja Lima in krojača Šivanke - tudi tokrat ogrela dlani obiskovalcev. To je zagotovo največji projekt društva v zadnjih nekaj desetletjih. Premiera burke je privabila na ploščad za Hišo mladih blizu 200 obiskovalcev, ki so kljub pozni uri in hladni noči spremljali nastop domačih »kozolčanov«, članov sosednjega kulturnega društva Gorenje, domačega moškega in mešanega pevskega zbora, tamburaške skupine, Oljkar-jev ter mladih kulturnih ustvarjalcev do poklona nastopajočih. Njihov trud so nagradili tako, kot to šmarško občinstvo zna. »Podvig jim je uspel. Bili so hrabri, da so se lotili tega obsežnega projekta, saj je v današnjih časih, ko so ljudje razpeti na vseh koncih in krajih, težko uskladiti vse obveznosti. Še vreme jim je postreglo. Malo dolgo, a kapo dol,« so bili komentarji po predstavi, prav tako je bilo slišati zapisane besede tudi naslednji dan. Tudi mi smo zabeležili nekaj mnenj: Jože Krajnc, režiser predstave: »Ponovna oživitev Lumpacija Vagabundusa je bil velik zalogaj, saj pri uprizoritvi sodeluje blizu sto dvajset članov vseh sekcij našega kulturnega društva, nekaj učencev šmarške osnovne šole, nekaj dijakov in članov sosednjega Kulturnega društva Gorenje. Zato je bilo toliko težje usklajevati vse potrebno, da se je izteklo tako dobro, kot se je. Po drugi strani pa je bil to prijetno vznemirljiv izziv, ki se je končal z uspešno predstavitvijo premierni publiki - zaradi vneme, truda in talenta prav vseh sodelujočih. Posebej ob tem veseli tudi ugotovitev, da se je v skupno delo uspešno vključila tudi skupina mladih gledališčnikov in da so se različne generacije sodelujočih med seboj odlično ujele.« Lija Modrijan, najstarejša »ko-zolčanka«: »Navdušena sem, krasna zaokrožitev dogajanja ob jubilejih. Sem vedela, da bo to velik zalogaj, a sem se zanesla na režiserja. Je človek, ki pozna ljudi in zna razdeliti vloge. V svoji dolgoletni ljubiteljski igralski karieri sem odigrala že veliko vlog, na starost pa sem prvič dočakala tudi vlogo boginje. Neizmerno sem v njej uživala. Premiera nam je absolutno uspela.« Emil Šterbenk, vagabund Kneftra: »Za nastop v jubilejni predstavi me je pregovoril režiser Jože. Vmes mi je bilo že žal, ker mi je šlo s časom »zelo na tesno«, ampak, ko so se začele vaje, sem preprosto užival. Družiti se s šmarškimi gledališkimi legendami Ferekom, Mijo, Lijo in drugimi, smejati se z našo mladino, delati z izkušenim režiserjem in soustvarjati predstavo ... kaj bi si človek boljšega lahko želel? Na premieri je občutek še prijetnejši, saj čutiš množico, kako diha s tabo. Moj prijatelj, amaterski igralec Andrej Glinšek je nekoč dejal: »Kako vem, če je predstava uspela? Če gledalci vsaj pol toliko uživajo, kakor smo igralci na vajah! Sodeč po odzivu gledalcev je predstava Lumpacij Vagabun-dus zelo uspela.« Meta Malus, gledalka: »Ob častitljivi obletnici kulturnega društva nikakor nisem mogla ostati ravnodušna, ker sem bila tudi sama nekoč članica Gledališča pod kozolcem, ker sem velika ljubiteljica kulture in ker imam ta privilegij, da se s kulturo ukvarjam tudi poklicno. In ne nazadnje - ker je v zahtevnem projektu, v katerega je režiser vključil vse kulturne sekcije v kraju, sodeloval tudi moj sin. V vsakem času aktualno in zabavno burko je Jože Krajnc spretno vpletel vse v tukajšnjem okolju, ki se kakorkoli ukvarjajo s kulturo v svojem prostem času. Ob nekaj prekaljenih in izvrstnih igralcih, ki bi se zlahka postavili ob bok poklicnim, so nastopajoči dokazali, da amaterska kultura ni slabša verzija profesionalne, ampak dejansko to, kar v osnovi pomeni sam izraz »amateur« - ljubiteljska. In v ljubiteljstvo je vedno vpletene- ga največ entuziazma, ljubezni, energije, veselja in dobre volje. Vsem nastopajočim in sodelujočim zato globoko spoštovanje in velik aplavz za naprej.« Državna proslava ob dnevu državnosti bo v Velenju Še pred koncem leta bodo v mestni občini Velenje odprli muzej osamosvojitvene vojne Spominski center 91 in posebno obeležje Mira Zakošek Letošnja jubilejna proslava dneva državnosti, s katero zaznamujemo 25-letnico osamosvojitve Slovenije, bo 22. junija v Velenju. Župan Bojan Kontič pravi, da bo prav posebna, zanjo pa je že vse pripravljeno. Potekala bo na Titovem trgu, če bo vreme slabo, pa v Rdeči dvorani. »Vesel sem, da so se veteranska združenja tako odločila, verjetno pa zato, ker so bili navdušeni, da pri nas že nekaj časa pripravljamo muzej osamosvojitvene vojne Spominski center 91. Zbiramo gradivo in adaptiramo prostore. Žal del ne bomo zaključili do proslave, vsekakor pa bomo muzej odprli še pred koncem leta. Takrat bomo postavili tudi prav posebno spominsko obeležje v čast slovenske osamosvojitvene vojne in seveda vseh, ki so v njej sodelovali.« Kontič napoveduje, da bo proslava veličastna, vesel pa je tudi, da bo slavnostni govornik prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan. »Na seji občinskega sveta smo imeli vprašanje in pobude na temo, kdo naj bi na tej osrednji proslavi govoril. Zdi se mi kar prav, da so se vojni veterani, ki to proslavo organizirajo, tako odločili,« pravi Kontič, ki ocenjuje, da gre za enega najbolj zaslužnih politikov tistega časa. Kontič si tudi želi, da bi ob jubileju zmogli več moči, da bi odmislili razlike in častno in dostojanstveno obeležili ta pomembni dogodek. ■ Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 16. junija 2016 Dobrote so hitro pošle Tradicionalno 4. »Medimursko proščeje« pritegnilo veliko obiskovalcev - Letos več tudi stojnic in nastopajočih - Prihodnje leto bo dogodek še bolj bogat Bojana Špegel Velenje, 11. junija - V soboto dopoldne se ni dogajalo le v strogem središču mesta, živahno je bilo tudi v atriju ob Kidričevi cesti nasproti Tržnice. Tam ima prostore velenjsko medžimursko obiskom kot potekom prireditve. »Trudimo se, da prireditev raste, da ni vsako leto enaka. Letos so se nam pri uprizoritvi našega ljudskega in cerkvenega praznika pridružili tudi gostje iz Maribora z dalmatinsko klapo in iz Bočne. Vsi nastopajoči simboli- del in dobrot iz lecta in medu. Prvič so imeli stojnico tudi mladi člani društva, predstavljali pa so hrvaško in njene lepote. Pri pripravi dogodka je sodelovalo več kot 50 članov društva. Letno v medžimurskem društvu Velenje pripravijo kar 24 Prikaz medžimurskega ljudskega in cerkvenega praznika je bil kulturno in kulinarično bogat. društvo, ki vsaj enkrat letno oživi ta atrij s prireditvijo, ki prikaže šege in kulturo iz njihove domovine. Vedno se potrudijo tudi z razstavo in degustacijo dobrot iz Medžimurja. Čeprav so jih letos pripravili ogromno, so te hitro pošle. Gospodinje so zamesi-le kar 7 kilogramov testa za peko langušev. Ti so bili novost v ponudbi, obiskovalci pa so bili nad njimi več kot navdušeni. Kot tudi nad pijačo, imenovano gvirc, ki so jo fantje na »proščeju radi dali puncam, da so se lažje odločile, da rečejo ja«. Predsednik društva Mato Bla-gus je bil zelo zadovoljen tako z > Od 230 članov medžimurskega društva Velenje jih je aktivnih več kot 100, med njimi vse več mladih. zirajo žlahto, ki pride na prošče-nje. Seveda pa smo se predstavili tudi člani društva z vsemi našimi sekcijami, od folkloristov do tamburašev.« Vse, kar je bilo na stojnicah ozaljšano z dobrotami, je bilo za obiskovalce brezplačno, z veseljem pa so si ogledali tudi stojnice z razstavami ročnih aktivnosti in projektov. Tretjina je večjih, te poleg MO Velenje sofinancira tudi vlada republike Hrvaške. Sodelujejo tudi v številnih dejavnistih, ki se odvijajo v lokalni skupnosti. Vedno več se dogaja tudi v društvu samem; letos so enkrat tedensko uvedli predavanja, ko medse povabijo različne strokovnjake, od pravnikov do zdravnikov. Prihodnje leto, ko bo društvo 20. maja zaznamovalo 20-letnico delovanja, bo »močnih« prireditev še več, pripravili jih bodo tudi v sodelovanju z medžimursko župnijo. V Velenju bodo gostili tudi člane različnih me-džimurskih društev. a Ko stari čevlji zadišijo Izložba v trgovini s čevlji ali modna pista? Ne, ni to, čeprav je mogoče tako videti na prvi pogled. V središču kompozicije se na svojem otočku bohotijo vi-sokopetci, čevlji z najvišjimi petami, v katere smo posadili res izbrane rastline, ki prenesejo vrtoglavico in strah pred višino. Ne malo stran je otoček z zimskimi cvetočimi čevlji, poslikanimi smučmi in drsalkami, ki služijo kot lonček za »ledene« rože. Ob pogledu nanj si lahko v vročih poletnih dneh v misli prikličemo zimsko nostalgijo in se malo osvežimo. Že na drugi strani pa nas pisani škornji in dežniki popeljejo v svet dežja in lužic, mogočni pohodni čevlji s planikami pa nas kličejo v planinski raj. To pa še ni vse. Nogometno igrišče, na katerem čakajo na začetni žvižg majhni, veliki, pisani in prepoteni športni copati, ki ciljajo na veliko cvetočo žogo, pa nas že vabi na poletno športno druženje. Pa saj to je že povabilo v brezskrbne počitniške dni. V parku, ki je pred OŠ Gorica, so stari, že pozabljeni čevlji dobili novo življenje. V okviru občinskega projekta Cvetje v čevljih so učenci podaljšanega bivanja OŠ Gorica skupaj z učiteljicami čevlje polepšali z različnimi barvami in vzorci ter jih oživili z različnim cvetjem. V čevlje so nasadili cvetje in jim določili pomembno mesto na zeleni ploščadi pred šolo, kjer vzbujajo domišljijo ter lepšajo trenutke mimoidočim in učencem, ki posedajo na klopcah. S sodelovanjem v projektu so učenci dobili priložnost za kreativno ustvarjanje, obenem pa je bil ob delu v parku poudarjen tudi pomen večnamenske uporabe izdelkov, ki delno zavira onesnaževanje in omogoča trajnostni razvoj. Učenci so s projektom razvijali svojo skrb za čisto in urejeno okolje. Za zeleni park bodo učenci in zaposleni na OŠ Gorica skrbeli vse poletje in tako zagotovili cvetoče in urejeno šolsko okolje. Vabljeni, da si park ogledate in se prepustite domišljiji tudi sami. a Učenci in učiteljice OPB OŠ Gorica Zarja znova navdušila Lošinj Festival se začne s povorko godb po ulicah Malega Lošinja. Članice in člani PO Zarja iz Šoštanja smo se že četrto leto zapored udeležili Mednarodnega festivala pihalnih orkestrov na Malem Lošinju. Na festivalu je sodelovalo enajst orkestrov z več kot 500 godbeniki iz Slove- nije, Hrvaške in Italije. Članice in člani PO Zarja smo z zanimivim programom znova navdušili številčno občinstvo. Ko je z nami zapela Natalija Prikeržnik, je bilo občinstvo na nogah. Dan po festivalu smo pripravili še samostojni koncert na polni ploščadi hotela, v katerem smo bivali. a Srečko Potočnik Interaktivni sprehod skozi Velenje Dijaki Šole za storitvene dejavnosti ŠCV so 11. junija v sklopu tematskih turističnih vodenj za občane, ki jih pripravlja TIC Velenje, izvedli v vlogah vodnikov in animatorjev zanimiv interaktivni sprehod skozi zgodovino Velenja. Za potrebe turističnega doživetja z nazivom Zgodovinska zanka so dijaki rekonstruirali določena zgodovinska obdobja in jih interpretirali na privlačen način. Sprehod skozi našo zgodovino se je začel pred vilo Bianco, kjer so predstavili ples iz obdobja renesanse, pri katerem so sodelovali tudi obiskovalci. Spogledovanje z zaročeno gospodično je vodilo v duel za obrambo časti, kot se je dogajal med »častnimi možmi« konec 19. stoletja. Sledil je sprehod do Titovega trga, kjer sta skupini udeležencev tekmovali v poznavanju udarniškega dela in izgradnji modela občinske stavbe. Ob tem so se tekmovalci spomnili prete- klih časov in zapeli pesmice, ki so vzbudile nostalgične občutke. Dogodek smo izvedli v sodelovanju s TIC-em Velenje, Muzejem Velenje in Turističnim društvom Velenje. a Marko Gams Zlatoporočenca Valter in Fanika Kos V soboto, 4. junija, sta Fanika in Valter Kos praznovala zlatih 50 let poroke. V življenju sta si s pridnimi rokami ustvarila topel dom, rodili sta se jima hčerki Alenka in Mojca. Danes jima čas krajšajo vnukinje Špela, Ana, Katja, vnuk Nejc in pravnukinja Larisa. Valterjeva želja je bila ljubezen okronati 157 m pod zemljo, v muzeju rudnika Premogovništva Velenje, kjer je dolga leta služil kruh. S sorodniki in prijatelji sta si ponovno zvestobo obljubila v dvorani muzeja, nato pa so odšli v cerkev sv. Andreja v Šaleku. O njunem veselem dogodku iz leta 1966 priča tudi izvod časopisa Naš čas, ki ga ves ta čas skrbno hranita in sta ga s ponosom pokazala tudi na slavju, ki je trajalo pozno v noč. a Valter in Fanika Kos sta si ponovni, tokrat zlati DA, izrekla v globokih rudarskih rovih. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 15 16. junija 2016 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Društvo, ki združuje vse Plešivčane V soboto popoldne so zaznamovali 40-letnico Kulturnega društva Ivana Cankarja - Ob obletnici so članice društva pripravile bogato pregledno razstavo Plešivec, 11. junija - V soboto popoldne so na športnem igrišču Plešivec pod težo nevihtnih oblakov pripravili 40-letnico delovanja njihovega Kulturnega društva. Poimenovali so ga po Ivanu Cankarju, slovenskem pisatelju in dramatiku, ki se je večkrat vračal k svoji veliki mladostni ljubezni, plešivški učiteljici Ani Lušin. Pod šotorom na športnem igrišču se je zbralo veliko krajanov in prijateljev društva, kar sploh ni čudno, saj so v njegovo delo vsa leta vpeti vsi, ki so rasli in živijo v Plešivcu. Vodstvo društva se je pred kratkim pomladilo; tudi prireditev, predvsem pa bogato pregledno raz- stavo, postavljeno v majhni telovadnici podružnične šole, ki prikazuje delovanje društva skozi štiri desetletja, so pripravile mlade članice društva pod vodstvom predsednice Katje Borovnik. Člani društva so bili veseli, ker so na prireditev prišli tudi njihovi dolgoletni člani in prijatelji društva. Kulturno društvo je bilo uradno ustanovljeno 1. decembra 1976, vendar je bila to zgolj formalnost. Začetki delovanja društva namreč segajo precej let nazaj, ko se je par zagnanih Plešivčanov z Alojzem Klančnikom odločil, da je potrebno domačine tudi razvedriti. Leta 1967 je skupina hudomu- šnih domačinov uprizorila prvo dramsko igro Čevljarček. Odziv je bil odličen. Dramska skupina je nato uprizorila še več iger, s kratkimi skeči so popestrili tudi tradicionalna srečanja harmonikarjev - prvega so pripravili leta 1978 - in pogosto do solz nasmejali Plešivčane in prebivalce okoliških krajev. Leta 1975 pa je Alojz spoznal, da bo treba za zabavo storiti še kaj novega. Glasba in harmonika sta bili v kraju od nekdaj prisotni, zato so takrat prvič propravili srečanje ansamblov na Graški gori. Ta še vedno tečejo, obisk je množičen. V spomin na začetnika KD v Plešivcu so na prireditvi nasto- Festival sv. Martina Szombathely, 12. junija - V madžarskem Szombathelyu, kjer se je pred 1700 leti rodil sv. Martin, je potekal Festival sv. Martina. Povezal je 21 občin, ki nosijo ime tega priljubljenega svetnika od Madžarske, Slovenije, Hrva- Med udeleženci festivala so bili zelo opazni in odlično sprejeti. Njihova stojnica je bila namreč oblegana, saj so se šmarške turistke zelo potrudile in spekle štiri vrste potic, veliko drobnega peciva, šmarški vinogradniki pa »Ekipa«, kije sodelovala na festivalu sv. Martina na Madžarskem. ške, Romunije do Slovaške. Letos so se na festivalu prvič predstavili tudi Občina Šmartno ob Paki, tamkajšnji javni zavod Mladinski center ter šmarško turistično društvo. so ponudili v pokušino svoja najboljša vina. Javni zavod in lokalna skupnost sta predstavila območje, za katerega pravijo, da je majhen kraj velikih zanimivosti. Kot je še povedala direktorica javnega zavoda Mladinski center Mirjam Povh, so na festivalu navezali številne stike in morda bodo v bližnji prihodnosti druženje nadgradili s kakšnim skupnim projektom. V Evropi se imenuje po sv. Martinu več kot 3000 naselij in cerkva, zato ne preseneča, da je Svet Evrope leta 2005 razglasil pot od Szombathe-lya do Toursa (povezuje mesta, povezana z življenjem in kultom omenjenega svetnika) za Evropsko kulturno pot. Na zemljevidu te poti je tudi cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki. Martin se je rodil okoli leta 316 v Szombathe-lyu v Panoniji, umrl pa je leta 397 v kraju Candes severno od Toursa v Franciji. Na dan, ko so relikvije sv. Martina prenesli iz Toursa v Szombathely, poteka v Szombathelyu Festival sv. Martina, na katerem se predstavljajo kraji, povezani s tem svetnikom. ■ Tp Košarica Pesje Špeglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40 Roža žametnica (tagetes) C Peleti FAŠ A2 (1CC % smreka) 3 BIO peleti A2 (8C % bukev, 2C % smreka) 3 Vedno na zalogi tudi: Krmila Jata Emona, pesni rezanci Krmna žita in njihovi drobljenci (pšenica, koruza, ječmen ...) Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. 0,39 € 3,05 € 3,15 € Avtorice spominske razstave ob 40-letnici Kulturnega društva Plešivec so ob pripravljanju razstave obudile številne spomine. To velja tudi za obiskovalce razstave, ki so si jo ogledali po kratkem kulturnem programu na športnem igrišču pod šolo. pili učenci podružnične šole, ki jih je na nastop pripravila učiteljica Franka Klančnik. Potem so krajane povabili k obujanju spominov. Teh je bilo med ogledom pregledne razstave veliko. Mnogi so bili povezani tudi z delovanjem njihovega mešanega pevskega zbora, ki je v različnih zasedbah deloval vse od leta 1991 do konca lanskega leta. Razpadel je, ker je primanjkovalo prvih glasov, a v kraju upajo, da bo čez nekaj let spet zaživel. Razstava dokazuje, da je bilo društvo vsestransko dejavno. Med drugim so se lotili tudi skrbi za zdravje krajanov, saj so leta 1997 izvedli prvi pohod po Plešivcu. Polona Žlebnik Ar-lič, ki je vodila program na prireditvi in pomagala pripraviti »sobo spominov«, nam je povedala: »Ko smo pripravljale to razstavo, smo spoznale, kako aktivno je bilo društvo v vseh teh letih. Lahko rečem, da je bil v njegovo delovanje res vpet ves kraj. Da- nes si v društvu želimo, da k delu pritegnemo še več mladih. Zato jih aktivno vključujemo v naše prireditve.« Že avgusta, ko bodo praznovali krajevni praznik, bodo to ponovno dokazali. KD Plešivec je prav posebno društvo tudi zato, ker so člani vsi krajani, res aktivnih pa je trenutno okoli 10. Sogovornica pa nam je še povedala, pa prihajajo novi in novi. a bš Nasmehnimo se soncu z ustrezno zaščito Pomembno je, da otroci čimprej in s čimbolj enostavnim pristopom usvojimo znanje o pomenu skrbi za zdravje. Zato smo se na OŠ Gorica odločili, da smo posamezni učenci iz oddelkov od 4. do 8. razreda postali 'Ambasadorji zdravja'. Naša naloga je, da svoje vrstnike in odrasle aktivno spodbujamo k zdravemu načinu življenja. Povezali smo se tudi z Društvom za boj proti raku Velenje. Tema, ki smo si jo izbrali, je Nasmehnimo se soncu z ustrezno zaščito. Ambasadorji zdravja smo pripravili plakate, s katerimi smo opozarjali o nevarnosti in posledicah izpostavljanju sonca, ki jih koža nikoli ne pozabi. Zapisali pa smo tudi pravila pametnega izpostavljanja soncu. • NE izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je sevanje UV-žarkov najmočnejše. Poleti se oblecite v lahka bombažna oblačila z dolgimi rokavi, ki ne prepuščajo UV--žarkov, na glavi imejte svetla pokrivala s širokimi krajniki. Namestite se v senci dreves ali pa imejte s seboj senčnik! Uporabljajte kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem. Kremo namažite 30 minut, preden greste ven, ne pozabite na ustnice, ušesa, vrat in kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Mažite se vsaki dve do tri ure in po vsakem kopanju! Oči zaščitite s sončnimi očali, ki zagotavljajo 100 % zaščito pred UV-žarki. Sončni žarki lahko poškodujejo očesno ro-ženico in povzročijo nastanek sive mrene v poznejših letih. Pijte dovolj tekočine, najbolje vodo ali nesladkane negazira-ne pijače. S projektom smo želeli seznaniti mladostnike in odrasle, da je pretirano izpostavljanje soncu zelo nevarno, saj UV--žarki poškodujejo kožo in oči, oslabijo imunski sistem in povzročajo nastanek kožnega raka. Z ustrezno zaščito pred soncem pa lahko nevarne vplive sonca ublažimo in si tako privoščimo popolne poletne užitke ■ Ambasadorji zdravja OŠ Gorica 30 let največje krajevne skupnosti Gorica Velenje, 16. junija - Danes ob 18. uri bodo v avli osnovne šole Gorica praznovali 30-letnico največje krajevne skupnosti v MO Velenje. Gorica je letos postala še večja, saj je z dokončanjem poslovno-stanovanjskega kompleksa dobila veliko novih prebivalcev, ki jih želijo čim prej vključiti v življenje v KS. Po končani proslavi se bodo preselili v nove prostore KS Gorica, v katerih bodo odprli razstavo del članov Društva šaleških likovnikov. Ti od pomladi ustvarjajo na Gorici, v nekdanjih prostorih krajevne skupnosti. KS Gorica je tudi letos pripravila več dogodkov ob prazniku. Začeli so včeraj s turnirjem v ša- hu. Jutri ob 17. uri vabijo še na čajanko na otroškem igrišču pri bloku na Goriški 44. Praznovanje bodo končali v nedeljo, ko ob 9. uri pripravljajo pohod po mejah krajevne skupnosti in turnir v balinanju na igrišču za OŠ Gorica. a bš Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 16. junija 2016 Rudar z Milovanom Rajevcem(?) Že jutri prva pripravljalna tekma Včeraj popoldne (naj bi se) so se na prvem treningu zbrali tudi nogometaši velenjskega Rudarja, ki so se komajda obdržali v elitni nogometni druščini. Za obstanek v njej so trepetali skorajda vse do konca. Tri kroge pred koncem pa so s presenetljivo zmago v gosteh aktualnemu prvaku Mariboru onemogočili, da bi znova osvojil to lovoriko, ter obenem potrdili, da si zaslužijo igranje v najboljši državni ligi. Medtem se je v klubu zgodilo marsikaj. Na začetku prejšnjega tedna so na skupščini dobili novo vodstvo. Dosedanji predsednik Mitja Kamenik je na njej odstopil zaradi - kot je zapisal v izjavi - prevzema novih službenih obveznosti. Ostal pa je član upravnega odbora. Novi predsednik je postal, kot smo že v prejšnji številki poročali, Gašper Škarja (že doslej je bil član Milovan Rajevac (foto: novosti.rs) upravnega odbora), drugi člani pa so še Peter Dermol, Mitja Kamenik, Simon Dobaj, Nada Bre-zec, Žiga Brodnik ter poslovnež Boris Vargas. Kot smo izvedeli pred oddajo tednika v tisk, naj bi moštvo v novi sezoni vodil srbski trener Milovan Rajevac (62), ki je precejšen del spomladanskega pr- venstva pozorno spremljal Rudarjevo igro. Te dni bo tudi znano, kdo bo njegov pomočnik, kdo od osmih nogometašev, ki so jim potekle pogodbe, bo ostal oziroma odšel, kdo bo novi direktor, kakšno dolžnost bo imel prejšnji trener Jernej Javornik, ki ima še vedno pogodbo z Ve-lenjčani ... Tako kot druga moštva bodo tudi rudarji v pripravljalnem obdobju odigrali več prijateljskih tekem. O nekaterih so se že dogovorili. Prva bo že jutri, v petek. Na svojem igrišču bodo ob 18. uri, v zaprti tekmi za javnost, gostili moštvo Vojvodine, 25. junija bodo gostovali pri avstrijskem WAC-u, 29. 6. v Dravogradu gostili moskovski Dinamo, 6. 7. gostili sarajevski Željezničar ... Tukajšnji ljubitelji nogometa gotovo pričakujejo, da jih bo 'novi' Rudar čim bolj navduševal s svojo igro in da bo znova imel pomembno vlogo v boju za vrh prvenstvene razpredelnice. a S. Vovk Jutri začetek velike avanture Velenje, 17. junija - V petek ob 9. uri se bo z za zdaj še neznanega starta na 440 kilometrov dolgo progo proti Velenju podalo 74 avanturistov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Češke, Poljske, Francije in Nemčije. Čaka jih 110 km pohodništva, 290 km kolesarjenja, 100 m jamarstva, 27 km veslanja, 11 km orientacije, 100 m plezanja in 1 km supanja, vse to v 50 urah, brez postanka. Udeleženci se bodo v Velenju začeli zbirati že v sredo. Danes popoldan ob 16. uri jih v hotelu Paka čaka slavnostna otvoritev že trinajste avanture in predstavitev trase, ki tokrat poteka po skritih kotičkih raznolike Slovenije. Prav tako morajo na ta dan udeleženci oddati vso opremo, ki jo bodo potrebovali na progi, od koles do hrane in obleke. V petek zjutraj bodo udeležence prepeljali na start dirke, ki pa naj za en- krat še ostane skrivnost. Do cilja, ki je kot vsako leto načrtovan v Velenju, bodo udeleženci potrebovali 3 dni oz. 50 ur, kar pomeni, da jih pričakujemo v nedeljo, 19. junija, okoli 12. ure. Odločitev prihodnji teden Velenje - Rokometni klub Gorenje Velenje se je tudi za prihodnjo sezono prijavil za igranje v ligi prvakov. Preteklo sezono mu sicer ni uspelo prepričati evropske rokometne zveze (EHF), a so letos napravili še korak več k temu, da bi bili pri tem uspe- šnejši. V klubu so izpolnili vse kriterije za prijavo za igranje v ligi prvakov, vendar bomo morali na končno odločitev počakati do 24. junija. Takrat bo namreč izvršni komite EHF predvidoma sprejel dokončno odločitev. Za igranje v prihajajoči sezoni lige prvakov je na voljo 28 mest (v skupinskem delu), prijavilo pa se je 37 klubov (prvaki Grčije, Češke, Srbije in Avstrije se namreč niso prijavili). a Nogometaši Smartna 1928 ostali v tretji ligi S kvalifikacijskima tekmama prejšnjo sredo je bilo končano še ■ •■•• I * • I «v »v • zadnje dejanje v 3. ligi - sever za sedaj ze prejšnjo sezono Nogometaši Brežic so kot prvaki napredovali v 2. ligo, čeprav so na povratni tekmi na svojem igrišču z Ilirijo izgubili z 0 : 2. Na svojo srečo so na prvi v Ljubljani zmagali kar s 4 : 0. Takšnega razpleta so bili najbolj veseli v Šmartnem ob Paki. Njihovi nogometaši so redni del prvenstva končali na dvanajstem me- stu. Če Brežičani ne bi uspeli, bi prav tako kot trinajsti Radeljčani in štirinajsti Podvinci v novi sezoni igrali v nižji ligi. Tudi druga tekma je potrdila, da domače igrišče ni vedno prednost. Novi član 2. lige so namreč tudi Brda, prvaki 3. lige - zahod, ki so prav tako izšli kot zmagovalci iz dveh dvobojev s prva- kom 3. lige - vzhod Beltinci. V prvi tekmi so Pomurci v gosteh iztržili neodločen rezultat (0 : 0), na povratni pa menda kar pred 1600 gledalci izgubili z 1 : 2. Tako bodo nekdanji prvoligaši Beltinčani tudi naslednjo sezono igrali v tretji ligi. a S. Vovk Skvoš Mošnik šestič zapored državni prvak Ta vikend je v Konex centru v Ljubljani potekalo 25. državno prvenstvo v skvošu. V moški konkurenci je že šestič zapored slavil Velenjčan Martin Mošnik (Skvoš klub Konex, Ljubljana), ki je v finalu gladko premagal Rožleta Langusa (Skvoš klub Bled), tretje mesto pa je pripadlo Marku Hafnerju (Skvoš klub Škofja Loka). Martin je vse tekme zmagal z rezultatom 3 : 0. Skvoš klub Velenje je zastopal Maks Bombek, ki je osvojil 16. mesto, njegov sin Žan (Skvoš klub Konex) pa je osvojil 8. mesto. Pri ženskah je slavila Na- da Bambič (Skvoš klub Konex) pred Nino Kustec (Skvoš klub Škofja Loka) ter Mojco Blažič (Skvoš klub Igraj Sevnica). a Zgleduje se po trenerju Prvak Uroš Rupreht je začel izvajati tekvondo treninge v Mladinskem centru - Delo z otroki ga veseli od nekdaj Študent fakultete za šport bi rad za tekvondo in športni način življenja navdušil čim več otrok in mladine, zato je začel voditi brezplačne delavnice. f Tina Felicijan Korejska borilna veščina tekvondo je zmes borbe, kar najbolj pride do izraza na olimpijskih igrah, forme ali navideznega prikaza borbe z nasprotnikom, s katerim tekvondoist izkaže tehniko, specialne tehnike, kot sta skakanje v višino in lomljenje desk z brco, test moči z lomljenjem desk ter samoobrambo. »Tako je tekvondo celovita borilna veščina, ki zajema vse te pomembne reči. Poleg tega pa 'do' v korejščini pomeni umetnost oziroma način življenja. Torej je tekvondo kot celota nek način življenja. Vsaj mojega je,« pravi 24-letni Uroš Rupreht, ki trenira že 17 let, zadnje desetletje pa je tudi v reprezentanci. Ko se je tekvondo klub odprl 200 metrov od njegovega bloka, si je rekel, da bo enkrat šel pogledat, kaj se tam dogaja. »Takoj mi je bilo všeč in nikoli nisem nehal trenirati,« se spominja svo- jih preprostih začetkov v klubu Skala, ki J ga zastopa še danes, in svojemu trener- i ju Petru Landekerju I tudi pomaga pri pripravah reprezentance na evropskih in svetovnih prvenstvih. L Njegovi najvidnej- ^^ ši dosežki so osvojeni naslov članskega evropskega prvaka do 71 kg, v mladinski kategoriji je bil dvakrat prvak in dvakrat podprvak Evrope pa tudi svetovni podprvak. »V članski kategoriji mi je ostal le še en cilj - da nekaj dosežem na svetovnem prvenstvu,« je svoje želje razkril aktualni evropski članski prvak do 78 kg, ki v prostem času pomaga očetu v kamnoseški delavnici, rad se druži s prijatelji, sicer pa vsak trenutek izko- risti za trening ali fitnes. Tako športu nameni veliko časa in truda, a mu ta vrne veliko užitkov. »Treniraš pol leta pred tekmovanjem, se dvakrat, trikrat na dan mučiš, včasih se vprašaš, zakaj ti je tega treba, a ko prideš na evropsko prvenstvo, se vse poplača ne glede na dosežen rezultat, saj v vsakem primeru spoznaš veliko novih ljudi, se družiš z njimi in svojimi soreprezen-tanti in ti je po koncu prvenstva kar malo žal, da je teden že naokrog.« Tekvondo tudi v Središču mladih in otrok Prav tako kot svojih uspehov se razveseli dosežkov mlajših klu-bovcev in reprezentantov, ki jih pripravlja na tekmovanja. Delo z otroki ga je od nekdaj veselilo, zato kot trener uživa. Z namenom, da bi za šport navduševal mladino, se je tudi vpisal na fakulteto za šport, ker želi postati učitelj športne vzgoje. »Všeč mi je, da se otroci ukvarjajo s športom in se v prostem času izogibajo stvarem, ki jih lahko zavedejo. Tudi zato me to veseli.« Srečanja v Središču mladih in otrok bodo potekala vsak drugi četrtek ob 17. uri. »Naučil jih bom osnove tekvon-doja, kdor bo znanje želel nadgraditi, pa bo lahko treniral v našem klubu. Za začetek je pomembno obvladovanje osnovnih udarcev, poznavanje načel samoobrambe, pa tudi to, da se otroci zaljubijo v ta šport, kot sem se jaz,« pravi športu predan Uroš, ki ga v naslednji sezoni čakata tako evropsko kot svetovno prvenstvo. Vsaj za slednjega se bo kmalu začel pripravljati, na evropskem pa bo morda le v vlogi trenerja. »Potrudil se bom po najboljših močeh, a prvo mesto je le prvo. Zato upam, da bom na evropskem ubranil naslov in se dokazal tudi na svetovnem prvenstvu,« sporoča navijačem. a > »Želim si, da bi bil kot moj trener, ki je iz nič ustvaril evropske in svetovne prvake. Pa tudi da sam postanem svetovni prvak ali vsaj dosežem nek vidnejši rezultat na SP. Sicer pa bi se rad zaposlil na kakšni šoli kot učitelj športne vzgoje, da bi ljubezen do športa prenašal na otroke.« Uroš Rupreht Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 17 ŠPORT 17 hočeš dragega narediti 16. junija 2016 Golf je drag, kot si ga Pet hektarjev veliko vadbišče Golf kluba Velenje velja za eno najlepših v Sloveniji, morda celo najlepše - Prejšnji teden zaključili prvi letošnji tečaj za nove golfiste, še enega bodo pripravili jeseni Med Škalskim in Velenjskim jezerom v Velenju kraljuje golf. Velenje - Golf je igra, ki ima za izhodišče naravo. Je šport, ki ga lahko igrate od malih nog pa vse do jeseni življenja. Primeren je tako za moške kot za ženske. V Velenju ga organizirano igrajo od leta 1999, ko so ustanovili Golf klub. Na začetku je bilo v klub vključenih kar 300 aktivnih članov, v zadnjih letih jih je polovica manj. Za aktivne štejejo tiste, ki redno plačujejo članarino. »Malo smo žalostni, ker ne ra-stemo. A je tudi v svetu in Evropi trend upadanja. Na ravni Golf zveze Slovenije se trudimo, da bi trend znova obrnili navzgor,« pravi predsednik velenjskega kluba in član strokovnega sveta zveze za tekmovalni sistem Matjaž Me-ža, ki igra golf že dvajset let. »Tisti, ki ga vzljubi, ga igra do konca. Meni je žal, da nisem začel že prej, ko je veliko mojih kolegov s tenisa prešlo na golf. A sem razmišljal tako, kot jih veliko razmišlja še danes, da golf ni šport, da pri njem ni adrenalina, kondici-je ... Pa golf še zdaleč ni lahek šport. Igra traja štiri do pet ur. V tem času prehodiš približno deset kilometrov, s seboj nosiš palice na rami ali jih vlečeš, vmes zamahuješ in udarjaš. Tudi igrišča niso vsa ravna. Za igro je treba biti dobro fizično pripravljen.« Golf klub Velenje je zgledno organiziran klub. V njem delujejo mladinska, seniorska in tekmovalna sekcija. Sekcije vodijo člani upravnega odbora. Golf je včasih veljal za drag šport. Je danes kaj drugače, se pozanimam. »Drag je, kolikor si ga hočeš sam takega narediti. Če si skromnejši, se da poceni igrati. Cenovno se ga da primerjati s smučanjem, tenisom. Opremo se da dobiti za sto evrov, tečaj je narejen tako, da te stane 100 evrov Matjaž Meža: »Tisti, ki golf vzljubi, ga bo igral do konca življenja.« in prideš do izpita. Potem pa so igralnine. Te so odvisne od igrišča in od tega, koliko igraš, cene pa se gibljejo med 30 in 50 evri.« V Velenju so zelo dobro - da jim ni predrago - poskrbeli za seni-orje, ki se na vadbišču dobivajo ob torkih in četrtkih. V Golf klubu Velenje tečaje organizirajo sami. Za to so pridobili potrebno licenco. »Pogoj za licenco so vadbišče, tri luknje za igranje in učitelj golfa.« Prejšnji teden so končali prvi letošnji tečaj, še enega napovedujejo za jesen Uspešni so tudi na tekmovanjih. Bili so med prvimi klubi v Sloveniji, ki so se odločili, da bodo delovali z mladinsko sekcijo in si tako ustvarjali zaledje. »V Sloveniji deluje 50 klubov, a se le v desetih ukvarjajo z mladinsko sekcijo,« pravi Meža. Lani se je treningov mladinske sekcije udeleževalo 20 članov, starih od 7 do 24 let. Uspešni so tudi na tekmovanjih. »Dvakrat smo bili državni prvaki in se udeležili evropskega prvenstva. Imamo tri reprezentante. Velenje je nekakšno vališče dobrih golfistov,« pohvali. Vsako leto organizirajo klubske turnirje in klubsko prvenstvo, srečanje z drugimi klubi in izlet z igranjem v tujini. Lani so bili v Avstriji, letos konec avgusta gredo na Madžarsko. Meža je golf igral že na številnih igriščih doma in po svetu. Bil je tudi v St. Andrewsu na Škotskem, kjer so v 16. stoletju postavili prvo igrišče, napisali prva pravila in velja za zibelko golfa. Kaj pa ga je najbolj prevzelo? »Mogoče to, kako je golf v Angliji in na Škotskem vključen v infrastrukturo. Igrišče ni izolirano, deluje kot park. Vključeno je v vas ali mesto, preko njega vodi cesta, ljudje se sprehajajo ... Skoraj vsi domačini pa ga igrajo.« a Milena Krstič - Planine Na pet hektarjev velikem golf vadbišču med Škalskim in Velenjskim jezerom sta urejeni dve zelenici za vadbo kratke igre, zelenica za vadbo puttanja ter udarjališče z dolžino 250 metrov ter tri igralna polja. Ob vadbišču je urejeno vadbeno igrišče s tremi luknjami, skupne dolžine 465 metrov. Velenjsko vadbišče velja za eno najlepših pri nas, če ne celo najlepše. Za medvedom na Krim in v Iški vintgar Tako nanese v življenju, da se naše poti križajo na različnih ravneh. Za vodenje večje skupine - predvsem otrok, je potrebno več spremljevalcev. Od tod ti dve zgodbi. Izkoristili smo dva vremensko ugodnejša dneva za raziskovanje južnega dela Ljubljane, ki iz bar- dvoma, saj so se ogromni kremplji globoko vtisnili v blato. V nadaljevanju poti ni bilo kakšne posebne gneče, kdo bo prvi ... Kmalu smo na jasnem nebu zagledali zmajarje - padalce, ki so krožili nad domom na Krimu, kjer smo se okrepčali in se nau-žili razgledov proti severovzho- Po hribih naselja Krvava Peč. Ta je globoko v gozdovih Notranjske. Sprva smo hodili nad strugo reke Iške, potem pa se spuščali vse do nje, ki je veselo bučala na naši levi. Spotoma smo občudovali bujno rastje (tudi) ruja, katerega jesenske barve smo si slikali v domišljiji. Po okrepčilu v ne- ja prehaja v sotesko reke Iške. Že dopoldan se je ravno na območju Krima kazala gmota deževnih oblakov, ki se je do popoldneva k sreči umaknila. Z avtocestnega obroča smo zavili proti Brezovici pri Ljubljani in vožnjo nadaljevali v smeri Vnanjih in Notranjih Goric do Podpeči ter Preserja. Na področju Pelha-novega laza smo izstopili in se podali levo na gozdno cesto v topel sončen dan. Pri mini lovski kočici s spominskim obeležjem padlim borcem NOV smo se v obširnem gozdnem prostranstvu usmerili proti Krimu. Nenadoma so se prvi v koloni ustavili, saj so na razmočeni gozdni vlaki opazili nenavadno velike sledi stopinj - medveda! O tem ni bilo du in Iškemu vintgarju južneje. Tja, kamor smo v nadaljevanju poti usmerili korak. Prečili smo obsežno področje glavnega elek-tro daljnovoda, ki oskrbuje Notranjsko, in se pričeli strmo spuščati med skalovjem proti soteski Iške. Mogoče so nas bolj kot morebiten medved presenetili gorski kolesarji, ki s svojo drznostjo motijo mir zavarovanega območja narave soteske Iške v krajinskem parku Ljubljansko barje. Kako z zaviranjem uničujejo podrast, ni treba posebej poudarjati .! Naslednji dan smo se z drugo, mlajšo skupino šolarjev, prepeljali v smeri Turjaka, na katerega področju smo zavili desno mimo Roba in naprej vse do manjšega drjih struge so nam pot lepšale kulturne in naravne znamenitosti, kot sta skalna osamelca Votli kamen in Možic. Bolj zaradi zanimivosti dogodka kot zaradi potrebe smo bosi prečili deročo reko in kmalu prišli do doma v Iškem vintgarju, kjer nas je ob prvih dežnih kapljah čakal naš prevoznik. Naslednji dan so šolsko malico korajžnim in prizadevnim udeležencem zadnjega izleta planinskega krožka v tem šolskem letu obogatili »največji krofi v Sloveniji«! Ena od razredničark je s komentarjem ». da si jih je potrebno zaslužiti« »potolažila« poželjive oči. a Marija Lesjak Bojan Ambrož bridžist leta Rimske toplice, Velenje, 4. junija - Za člani Šaleškega bridge kluba je nadvse uspešna tekmovalna sezona. Z zaključka sezone, ki ga je v Rimskih Toplicah organizirala tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije, so domov odnesli kar nekaj priznanj, pokalov in medalj. Naš najuspešnejši igralec, velemojster bridža Bojan Ambrož, je osvojil 3 državne naslove, potem ko je zmagal na prvenstvu parov (trial), državnem prvenstvu moštev in na prvenstvu mešanih moštev. Z uspehi na ostalih mednarodnih in turističnih turnirjih si je priigral tudi naziv bridžist leta, ki ga zveza podeljuje igralcu z največ osvojenimi mojstrskimi točkami v posamezni tekmovalni sezoni, medtem ko je Šaleški bridge klub po osvojenih točkah vseh igralcev zasedel v prvenstvu klubov končno 3. mesto med 10 registriranimi klubi. Treh naslovov državnega pod-prvaka se je veselil tudi mojster bridža Janko Mijoč, ki je osvojil 2. mesto na državnem prven- Balinanje Šalečani tokrat slabo V torek je ekipa Topolšice gostila tekmovalce iz Šentjurja. Domačini so kar presenetljivo morali priznati premoč gostom. Izgubili so z rezultatom 2 : 6, čeprav so imeli razliko točk v svojo korist. V Gorici pri Slivnici so gostovali običajno zelo neugodni igralci iz Kavč. Tokrat domačini z njimi niso imeli prevelikih težav, saj so zmagali zanesljivo z rezultatom 6 : 2 in z veliko točk- Kapetan moštva, velemojster Bojan Ambrož, sije priigral naziv Bridžist leta. stvu moštev, državnem prvenstvu mešanih moštev in državnem prvenstvu mešanih parov. Medalje za osvojeno drugo mesto na državnem moštvenem prvenstvu v članski kategoriji se je veselil mojster Gregor Rus, ki je ovno razliko. Na deževno sredo so igralci Gorenja gostili trenutno vode-čo Polzelo. Po prvem delu igre je začelo močno deževati, tako da so tekmo ob rahli prednosti Polzele morali prekiniti in prestaviti. V petek pa so igralci Premogovnika gostovali v Konjicah. Konjičani so igrali odlično in zmagali kar z 8 : 0 in veliko razliko v točkah. Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela 12 točk (-1), 2. Šentjur 11, 3. Gorica pri Slivnici 10, 4. Konjice 10, 5. Premogovnik 7, 6. Kavče 4 7. Gorenje 4 (-1), 8. Topol- sicer še junior. Poleg odličnih rezultatov posameznikov je spomladanski del sezone prinesel nov velik rezul-tatski uspeh igralcem Šaleškega bridge kluba, ki so osvojili naslov klubskega podprvaka Slovenije za leto 2016. V najmnožič-nejšem tekmovanju, ki ga predstavlja bridž liga, je nastopilo 18 klubskih moštev v dveh kakovostnih razredih. Moštvo ŠBK 1 v postavi Bojan Ambrož, Vincent Grote, Janko Mijoč, Gregor Rus, Slobodan Kneževič in Zmagoslav Žibret, moštvo ŠBK 2, za katerega so igrali Irena Jež, Jurij Mogilnicki, Nuša Gošnik, Stane Gošnik, Jože Janežič, Lina Jelen in Viljem Jelen pa je v II. bridž ligi zasedlo končno šesto mesto. a Z. Z. šica 4. a T. F. Tenis Zmagi na Češko Zaključil se je pa mednarodni ženski teniški turnir Velenje Open 2016, ki je potekal od 6. do 12. junija. Zmagovalka turnirja je postala Gabriela Pantuck-ova (CZE). V finalu je premagala Kajo Juvan (SLO). V dvojicah sta zmagali Gabriela in Magdalena Pantuckova (CZE), ki sta v finalu premagali par Manca Pislak (SLO) in Polona Reberšak (SLO). Pretekli vikend se je v Velenju na igriščih ob Jezeru odvijal tudi teniški turnir od 8 do 11 let. V kategoriji dečki do 11 let sta se v finalu pomerila predstavnika domačega kluba (Šaleški teniški klub); Maj Cafuta in Carlo Angeli. Zmagal je Maj Cafuta. a Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 18 18 GASILCI, MODROBIBA KRONIKA »»WAS 16. junija 2016 70 let vedno pripravljeni priskočiti na pomoč Dva dni za obeležitev obletnice PGD Pesje - Mladi gasilci dobili svoj prapor in nove delovne uniforme Bojana Špegel Velenje, 10. junija - Prostovoljno gasilsko društvo Pesje je minuli konec tedna zaznamovalo 70-letnico delovanja društva. V petek zvečer so pripravili slavnostno sejo, ki se je je udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, v soboto pa so mladinci razvili svoj prapor, ki ga doslej niso imeli. Letos so namreč vse prostovoljne prispevke krajanov namenili prav za ta prapor. Vseh 40 bo dobilo tudi nove delovne obleke. Kot smo izvedeli, s podmladkom nimajo težav, v njihovih vrstah je namreč vsako leto več mladih članov in članic. V društvu je aktivnih več kot 200 domačinov vseh starosti. Predsednik PGD Pesje Matjaž Verbič je na slavnostni seji obudil zgodovino gasilstva v Pesju. To je tesno povezano z velenjskim premogovnikom. »13. marca 1946 so se na Starem jašku zbrali vodilni člani industrijskega gasilskega društva Rudnik Velenje. Dobili so nalogo, da oživijo delo prostovoljne gasilske čete rudnika. Tako je nastalo naše društvo, 70-letnica pa je za nas pomemben jubilej,« je povedal tudi nam. Društvo je s svojimi požrtvovalnimi člani doslej opravilo ogromno dela ne le pri varovanju lastnine. Na pomoč pogosto priskočijo ne le pri požarih, ampak tudi v naravnih nesrečah, poleg tega pa za skoraj vse prostovoljne dejavnosti v Pesju poskrbijo prav člani gasilskega društva. Skoraj vsako leto obrežejo ciprese ob Partizanski cesti, za 1. maj postavijo mlaj ... Poskrbeli so tudi za prenovo gasilskega doma, kjer so opravili ogromno prostovoljnih ur. Gasilci v Pesju so sicer zadovoljni z opremo, čeprav se njihov vozni park hitro stara. Leta 2008 so v uporabo predali novo orodno na jubilejna priznanja, veseli pa so bili, ker si je zanje vzela čas njihova resorna ministrica. Ta je poudarila, da ceni njihovo delo, sploh, ker temelji na prostovoljstvu in ker so najmočnejši steber sil zaščite in reševanja v državi. Nam je povedala: »Če le imam čas, se zato rada odzovem takim vabilom. Še posebej hvaležna sem gasilcem iz Šaleške doline, ki so mi v preteklih letih dodobra predstavili Na slavnostni seji ob 70-letnici PGD Pesje so obudili spomin na zgodovino in se zahvalili zaslužnim članom in članicam društva. Veseli so bili, ker je z njimi praznovala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. vozilo, od takrat ga niso posodabljali. V garaži imajo tudi kombi za prevoz moštva, ki šteje 12 let, avtocisterna jih ima že 20. Zato bodo sedaj začeli zbirati denar za novo av-tocisterno. Na slavnostni seji so v petek podelili števil- organizacijo. Tako lahko rečem, da to področje dela na ministrstvu zelo dobro poznam. Gasilci zato, da lahko pomagajo, veliko časa vložijo tudi v izobraževanje, zato sem se jim tudi danes prišla zahvalit za njihovo plemenito delo.« ■ Več alkohola na cestah V akciji 0.0 šofer - trezna odločitev, ki je na območju celotne Slovenije potekala med 6. in 12. junijem 2016, so policisti na območju PU Celje z alkotesti preizkusili 1.863 voznikov. Dvema so odredili strokovni pregled za alkohol, petim za mamila. 71 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola. 25 od teh je preseglo 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. 60 voznikom so policisti odvzeli vozniška dovoljenja. Štiri alkoholi-zirane voznike so pridržali do streznitve. Med akcijo so policisti v enem od vozil odkrili prepovedano drogo, v enem pa ukradene predmete. Letos se je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč povečal. Lani v enakem obdobju je znašal 7.9 % letos kar 12,7 %. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč je letos 1,39 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, lani v enakem obdobju 1,27. V prometnih nesrečah na območju PU Celje je letos umrlo 8 voznikov, lani v enakem obdobju 6. a Deček padel s skirojem Velenje, 8. junija - V sredo se je pri padcu s skirojem, ko se je spuščal po rampi za invalide, poškodoval deček. Vedel, zakaj ne ustavi Velenje, 8. junija - V sredo zvečer so imeli policisti opraviti z voznikom, ki na njihov znak, naj ustavi, tega ni storil. Da jim ne bo ustavil, se je odločil tudi v drugo, ko so ga skušali ustaviti. Med bregom pred njimi je zapeljal s ceste, kjer se je moral ustaviti, in tam so se policisti srečali z njim. Vozil je pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniškega dovoljenja in z neregistriranim vozilom, na katerem je imel nameščeni registrski tablici drugega vozila. O svojih dejanjih bo temeljito izprašan pred sodnikom, ki mu bo odmeril tudi kazen. Tatvina med pogrebom Velenje, 9. junija - V času, ko se je udeležil pogrebnih slove- snosti na pokopališču v Podkra-ju, je brez denarnice ostal žalujoči Šoštanjčan. Tat brez moralnih zadržkov mu je denarnico ukradel iz avtomobila. To pa ni bil edini poseg v tuj avto v prejšnjem tednu. Istega dne je občan, ki je gledal skozi okno, opazil, da nekdo brska po prtljažniku njegovega avtomobila. Ko je nanj zavpil, je zbežal. V soboto je nekdo vlomil v avtomobil, parkiran na Cesti talcev. Iz avtomobila je odnesel plačilno kartico. V Velenju na Jurčičevi pa je bilo v avto vlomljeno ta ponedeljek. Storilec je ukradel denarnico z gotovino. Zagorel čebelnjak Šmartno ob Paki, 10. junija - V Šmartnem ob Paki je v petek zaradi napake čebelarja zgorel čebelnjak. Pri tem je nastala precejšnja gmotna škoda. Ukradel kolektorje Braslovče, 10. junija - V noči na petek je neznanec s strehe podjetja v Braslovčah ukradel kolektorje. Škodo ocenjujejo na dobrih 10.000 evrov. Ni bil športnik, bil je tat Mozirje, 10. junija - V noči na petek je neznanec vlomil v prostore športnega društva v Nazarjah in ukradel nekaj žganih pijač. Vlom v prostore športnega društva pa so v petek obravnavali tudi na Rečici ob Savinji. Pogrešajo tablični računalnik in več različnih pijač. Končalo se je bolje, kot bi se lahko Velenje, 12. junija - V nedeljo je pri odcepu za Dobrno na magistralni cesti Velenje-Arja vas voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčila v nasproti vozeče vozilo. Glede na okoliščine bi se lahko nesreča končala precej huje, kot se je - z lahkimi telesnimi poškodbami in veliko zvite pločevine. Alkohol negativno vpliva na varnost v prometu varnostno ogledalo V nedeljo, 12. junija, so policisti zaključili prvi del (preventivne) akcije »0,0 šofer - trezna odločitev«, ki je letos potekala v luči promocijskega imena Slovenija piha 0,0. Policisti so na območju celotne države in na vseh cestah preverjali psihofizično stanje voznikov motornih vozil. Predstavitev rezultatov dela ter opravljenih preizkusov alkoholiziranosti ne bo mogla v celoti potrditi dobrega ali slabega dela policistov. Večjega števila odkritih alkoholizi-ranih voznikov zagotovo ne moremo razumeti kot uspeha policistov, razen v tem delu, da so odkrili in iz prometa izločili vse tiste, ki se zaradi stopnje alkoholiziranosti niso mogli zavedati svojih lastnih sposobnosti in s tem tudi okoliščin v prometu, čeprav so bili del teh. Lanskoletni statistični podatki niso spodbudni niti optimistični, kar predstavljam v nadaljevanju, v oklepaju pa so navedeni podatki za leto 2014. Policisti so med izvajanjem rednih in poostrenih kontrol opravili 11.645 (13.875)pozitivnih alkotestov, 350 (389) voznikov pa je alkotest odklonilo. Poleg tega so policisti odredili 1.174 (1.175) strokovnih pregledov zaradi ugotavljanja alkoholiziranosti, od tega je bilo 463 (489) pozitivnih, kar 140 (110) voznikov pa je ta pregled odklonilo. V letu 2015 so policisti odredili tudi 723 (775) strokovnih pregledov zaradi ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, pri čemer je bilo 143 (246) pozitivnih, kar 209 (181) pa jih je takšen pregled odklonilo. Ob pregledu navedenih podatkov lahko ugotovimo, da so policisti v povprečju vsakodnevno odkrili in iz prometa izločili 35 (42) voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Številni bi rekli, da to število ni tako skrb vzbujajoče, upoštevajoč število prebivalcev in število voznikov, ki so (skorajda) vsakodnevno na cesti. Toda pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da policisti pri svojem delu ne morejo odkriti in preprečiti vseh odklonskih ravnanj, prekrškov in kaznivih dejanj. Kljub prizadevanjem ne moremo mimo dejstva, da je večina slovenskih policijskih postaj kadrovsko podhranjenih, da jim primanjkuje tudi osnovnih materialnih tehničnih sredstev, med katerimi so tudi vozila, in še bi lahko naštevali. Predvsem pa je treba opozoriti na dejstvo, da jim varnostna problematika in varnostni dogodki puščajo vse manj manevrskega prostora in resursov za proaktivno preventivno delo v prometu in izvajanje nalog, s katerimi bi vplivali na ozaveščenost ljudi. To velja tudi za problematiko (prekomernega) uživanja alkohola in alkoholiziranosti voznikov v cestnem prometu. Med 15.379 (15.432) povzročitelji prometnih nesreč je bilo 1.514 (1.527) alkoholiziranih povzročiteljev, ki so imeli 1,44 (1,45) g/kg povprečno stopnjo alkohola. Približno takšen delež velja tudi za prometne nesreče s smrtnim izidom, saj je med 117 (98) povzročitelji teh prometnih nesreč bilo 34 (23) voznikov pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je bila še višja, in sicer 1,52 (1,54) g/ kg alkohola. Alkohol bistveno poslabša psihofizične sposobnosti človeka in s tem tudi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Marsikateri al-koholizirani voznik je prepričan, da mu alkohol izboljša vozniške sposobnosti, zaradi česar tudi vozijo z neprimerno in neprilagojeno hitrostjo, ki je še vedno na vrhu med vzroki prometnih nesreč. V resnici alkohol bistveno poslabša sposobnosti zaznavanja okoliščin in dogajanja na cesti, vpliva na napačno ocenjevanje oddaljenosti in razdalje, upočasnjuje reakcije, zmanjšuje sposobnosti obvladovanja vozila in še bi lahko naštevali. Biti »0,0 šofer«pomeni tudi zdrav razum vsakogar, ki drži volan svojega avtomobila ali krmilo motornega kolesa. Od tega je odvisno, ali se bomo varno pripeljali do točke, kamor smo namenjeni. Od tega je tudi odvisno, ali bomo preživeli na cesti. Če upoštevamo navedena dejstva, nam bodo podatki o policijskih kontrolah in predpisanih globah povsem odveč. Srečno! ■ Iz POLICIJSKE beležke Malo marihuane spet pri policistih Velenje, 8. junija - V sredo so policisti Velenjčanki zasegli posušeno zeleno rastlino, ki je spominjala na prepovedano drogo, v petek pa so podobno snov zasegli Velenjčanu. Ko bodo znali rezultati analize, se bodo odločali, kako bodo ukrepali. Preganjal ga je repar Velenje, 10. junija - V petek je policiste poklical Velenjčan in jim povedal, da mu s smrtjo grozi repar 50 Cent in da ta že prihaja ponj. Policisti so ocenili, da bi bilo dobro, da ga pregleda zdravnik, sami pa so bili vseeno pozorni, če bi reparja nemara res kje uzrli. Ostal brez spodnjic Velenje, 10. junija - V petek je v eni od velenjskih trgovin neznanec ukradel dvoje spodnjic. Pri kraji ga je zalotila prodajalka, mu jih vzela in ga spodila iz trgovine. Nadležen gost pri ribičih Velenje, 11. junija - V soboto je v Ribiškem domu ob Škalskem jezeru gost nadlegoval goste in žalil natakarico. Namesto nje so mu račun napisali policisti. Domov je šla sita Velenje, 11. junija - V soboto je Ve-lenjčanka v Sparu pojedla piščančji zrezek, pri neplačanem kosilu pa jo je zalotil varnostnik in poklical policiste. Gospa je svoje kosilo pred njimi ubranila, pregona oškodovano podjetje ni zahtevalo in gospa je šla sita domov. Policisti na veselici dvakrat Velenje, 11. junija - V soboto so šli policisti dvakrat na veselico v Pesje. Najprej so preprečili nedostojno vedenje enemu od veseljakov, potem pa še enemu. Oba sta veseljačila na nedostojen način. Brez dovoljenja in avta Velenje, 11. junija - V soboto so policisti vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, zasegli avto, ki mu je potekla tudi registracija. Fanta sta se stepla Velenje, 12. junija - V nedeljo sta se na Jenkovi stepla fanta. Posredovali so policisti. Enemu so napisali plačilni nalog, drugemu pa bodo napisali napotnico za sodnika, ker je mladoleten. Preko gozdne ceste napeljal žico Šoštanj, 12. junija - Policisti so si v nedeljo na Smrekovcu ogledali kraj, kjer je nekdo preko gozdne ceste napeljal žico in s tem povzročil splošno nevarnost. Je pomislil, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nanjo naletel kolesar? Vrhovno sodišče otroka pustilo rejnikom Ljubljana, 14. junija - Vrhovno sodišče je odločilo, da dečka iz Velenja ostaneta pri rejnikih, so potrdili na ministrstvu za delo. Center za socialno delo je tri- in petletnega dečka, ki sta bila od umora njune matere decembra lani v Velenju pri starih starših na Koroškem, konec marca namestil v rejništvo proti volji starih staršev. To je sprožilo buren odziv medijev in javnosti. Inšpekcijski nadzor je pokazal, da je bila odločitev strokovna in zakonita ter v korist obeh otrok. Tudi varuhinja človekovih pravic ni ugotovil kršitev. Upravna inšpekcija pa je ugotovila nezakonito ravnanje CSD Slovenj Gradec pri obravnavi vloge, ki so jo podali stari starši dečkov iz Velenja za izdajo dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Zaradi primera se z očitki v interpelaciji otepa ministrica Anja Kopač Mrak. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 19 16. junija 2016 »»WAS UTRIP 19 Krojili vrh na državnem tekmovanju m Šaleška dolina, Koper, 11. junija - V soboto in nedeljo je v Kopru potekalo državno gasilsko tekmovanje. Na njem so bili uspešni tudi gasilci in gasilke iz Šaleške doline. V soboto so starejše gasilke PGD Gaberke zasedle 2. mesto v svoji kategoriji, starejše gasilke PGD Šalek pa 3. mesto. Na mladinskem tekmovanju so se v nedeljo najbolj izkazali pionirji PGD Lo-kovica, ki so postali državni prvaki. Mladinci PGD Lokovica so dosegli 3. mesto. a bš HOROSKOP Častniki in veterani na Gori Oljki OZSČ Velenje je organiziral že 24. Orientacijski pentatlon, častnikov in veteranov na Goro Oljko. Dobra organizacija in lepo vreme sta pripomogla, da se je pohoda in tekmovanj udeležilo več kot osemdeset članov in članic obeh organizacij. Delovne točke; »bombarjenje«, streljane z ZP, »klinčkanje« in streljanje na divje prašiče, so bile organizirane na jasi tik pod planinskim domom. Po opravljenih nalogah, so se udeleženci odpravili na planinski dom, kjer je bil cilj pohoda. Prav vsi sodelujoči so pokazali, da so ve- Ministrica skupaj s častniki in veterani. šči ravnanja z orožjem. Veliko dobre volje in zabave je bilo ob tem. Posebno presenečenje je bil obisk ministrice za obrambo Andreje Katič in poslanca SD v DZ RS Jana Škoberneta. Katičeva je na delovnih točkah pokazala, da ni brez vzroka obrambna ministrica. a Glasbeno-plesna modna revija Velenje - V velenjskem amfiteatru bo v soboto, 18. junija, ob 18. uri zanimiva glasbeno-plesna modra revija iz recikliranih oblačil. Z naslovom Dress Code Party. Nastopili bodo Maša Kolšek, Glasbena šola Gvido in Žan Libnik. a mz Vadijo za Evropski pokal v twirlingu Šoštanj - Od 1. do 3. julija bo v Slovenski Bistrici, v organizaciji Twirling zveze Slovenije potekal Evropski pokal. Na njem bodo v starostni skupini do 12 let tekmovali kar štirje mladi Šoštanjčani, ki jih je za njihov nastop v elitnem tekmovanju, izbrala zveza. To je tako zanje kot za Twirling klub Šoštanj velik uspeh. Za Evropski pokal že pridno vadijo: Aljaž Juvan, Neli Komar, Pia Mežnar in Tia Kadivnik. a mkp 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občinah Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda; ■ 19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju; Napotnik je ustvarjal v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu; v zgodnji dobi je izdeloval dekorativno plastiko za arhitekturo in notranjo opremo, nato se je občasno ukvarjal z arhitekturnim, spomeniškim in nagrobnim kiparstvom; slogovno je izhajal iz baročne kiparske tradicije, ki so se mu pridružile secesijske značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so žen- no se ie... od 17. 6. do 26. 6. - 17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Šoštanjska noč; - 17. junija 2005 je ansambel Spev iz Šaleške doline osvojil prvo mesto na 14. festivalu slovenske narodnozabavne glasbe na Vurberku; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mi-rogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta Celodnevno planinsko dogajanje na Golteh Planinska zveza Slovenije že 30 let praznuje Dan slovenskih planincev, letos pa bo petič pod okriljem Dneva slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh generacij na Mozirski koči na Golteh nad Mozirjem. Pripravila jih bo skupaj s Planinskim društvom Mozirje in RTC Golte. Dogajanje bodo začeli ob 8.30 s planinskimi pohodi in turnokolesarskimi izleti, sklenili pa z osrednjo prireditvijo s sprevodom društvenih praporščakov in odprtjem slovenske turnokolesarske poti. Začeli jo bodo ob 14. uri. a liškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj; - v švicarskem mestu Nottwil je bilo od 21. do 23. junija 2001 evropsko atletsko prvenstvo za paraplegike, na katerem je Velenjčan Janez Hudej osvojil dve srebrni in eno bronasto medaljo; - 23. junija 1981 je predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje. a Damijan Kljajič Janez Hudej (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ske figure; - 19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna - Koželjskega; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjižnice Kato- Y Oven od 21. 3. do 20. 4. Prihaja vaš dan D. Nanj se že dolgo pripravljate, a še vedno niste prepričani, da ste vse dobro premislili. Veste namreč, da boste z njim spremenili svoje življenje in tudi življenje vaših najbližjih. Zato vas je upravičeno strah. Dobro namreč veste, da tokrat za nikogar ne bo boljše, saj rešujete eksistenco nekoga od vaših bližnjih. Zato bodo dejanja imela konkretne posledice, ki bodo za povrhu še nepredvidljive. Ko boste razložili svoje načrte najbližjim, nikomur ne bo jasno, kako se bodo izšli. Vsem pa bo jasno, da se še nekaj časa ne boste iskreno smejali. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan bolje. A ne bo prišlo čez noč. Vsak nov začetek je težak, hkrati pa prinese tudi novo zadovoljstvo. To se bo zgodilo tudi v vašem primeru. b Bik od 21. 4. do 21. 5. Počutili se boste vsak dan slabše. In to zato, ker boste pustili, da o vašem življenju odločajo drugi. Ne boste upali reči ne, tudi ko vam bodo naložili zelo nehvaležno nalogo. Zaradi nje boste zelo slabo spali, saj se vam bodo smilili ljudje, ki jim boste morali prav vi povedati neprijetno novico. Vaši nadrejeni že vedo, zakaj so za nalogo izbrali prav vas. Sodelavci vam bodo najmanj zamerili, saj boste skupaj z njimi veliko izgubili tudi sami. Včasih dvomite o svojem delu in početju, a v naslednjih dneh vam bodo mnogi dokazali, da z vami ni nič narobe. Napačen je sistem, ki zahteva le dobiček. Čeprav vam denar ne pomeni veliko, se boste z njim ukvarjali vse naslednje dni. Računica se vam ne bo izšla. Slabe volje ne nosite domov, za drobne trenutke sreče bodo namreč v naslednjih dneh skrbeli le vaši domači. Če jim boste to sploh pustili. 2 Dvojčka od 22. 5 do 21. 6. Zelo naporni dnevi so pred vami. Ne le, da boste zasuti z delom, s partnerjem bosta imela resno krizo, ki se bo še poglobila, če ne boste zahtevali iskrenega pogovora. Dobro bi bilo, če bi poskušali ugotoviti, kaj se dogaja z vama. Zvezde vam priporočajo, da partnerju dobro prisluhnete. Med pogovorom mu ne segajte v besedo. Če boste začeli s slednjim, bo utihnil in se zaprl vase. To pa je najslabše, kar se vama lahko zgodi. Razpoloženje vam bodo dvigali lepi zgodnje poletni dnevi. To bodo dobro vplivali tudi na vaše počutje. Odlično bo, kar bo presenetilo tudi vas. V teh dneh se odločite, kaj boste z denarjem, ki ga imate na kupčku. Močno vas mika, da bi ga zapravili, kajne? Tokrat ga usmerite vase, na sorodnike pa pozabite. Od vas so dobili že veliko. Mnogokrat celo preveč. S Rak od 22. 6. do 22. 7. Vsem težavam, ki se bodo v naslednjih dneh kar kopičile, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo tako volje, kot moči. Če se ne boste vzeli v roke, bo žal zaostanek pri delu vsak dan večji, recepta, da razrešite situacijo, pa ne boste našli. Nič hudega ne bo, če boste tokrat zaprosili za pomoč in priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Pač niste superčlovek. Pazite le, da tega, da ne zmorete, ne poveste komu, ki bi znal to uporabiti proti vam in obrniti v lastno korist. Takih je okoli vas veliko, nekateri pa se še dobro skrivajo za prijazno besedo in nasmehom. Spreglejte jih, preden vam naredijo škodo. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute. Zato imate nekoliko bolj trdo kožo, a vas krivice še vedno vržejo iz tira. Kar se tiče novic o družini, na katere težko čakate, se vam želja še ne bo uresničila. Ne bodite nestrpni. <2 Lev od 23. 7. do 22. 8. V teh dneh boste delovali na sončni pogon. Težko ste spet čakali sonce in toploto, zato boste v naslednjih dneh zelo učinkoviti. Če se bo sonce skrilo, pa vam bo takoj spet zmanjkovalo energije in volje. K počutju bo veliko pripomoglo tudi zdravje, ki vam jo bo rahlo zagodlo. Panika bo odveč, a slabe izkušnje iz preteklosti so v vas zasadile strah. Odpravili ga boste najpozneje do torka. Kljub vsemu se boste ravno ob tem odločili, da spremenite še nekaj slabih življenjskih navad. Ni več veliko takih, ki so res škodljive, a večina od njih bo od vas zahtevala veliko discipline in trdne volje. Prve vam ne manjka, drugo boste sčasoma pridobili. V ponedeljek se boste bali nekega srečanja na štiri oči, ki pa se bo na koncu odlično izteklo. Tudi po vaši zaslugi, saj boste znali vse slabo obrniti na dobro stran. Odlični dnevi za uspehe na izobraževalnem področju bodo še trajali. Tngp Devica od 23. 8. do 22. 9. V preteklem tednu niste pretiravali ne z delom in ne z zabavo. Pravzaprav ste precej vegetirali. Četudi vam je to godilo, sploh, kadar je deževalo, tako ne bo šlo več naprej. V službi vas bodo prisilili, da boste spet začeli migati. Pri tem bodo od vas pričakovali čudeže. Jasno in glasno jim povejte, da brez denarja ni muzike. In da tega, kar pričakujejo od vas, ne boste mogli izpeljati brez večje finančne podpore. Ne bo jim všeč, a čas je že, da jim nalijete čistega vina. Predolgo ste tiho prenašali, kar so vam naložili in se ob tem, da ste to izpeljali, pogosto močno utrudili. Trud že nekaj časa ni enakomerno porazdeljen. Če želite, da bo, se boste morali še bolj zavzeti zase. V ponedeljek vas bo nekaj močno vznemirilo. Novice ne boste delili z nikomer, v glavi pa se vam bodo pletle temne misli. Čakali boste, če se bo zaplet sam razrešil. Če se ne bo, boste morali tudi z besedo na dan. Pa naj še tako boli. Tehtnica od 23. 9. do 22. 10. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. Ne fizični in ne psihični. Preveč sprememb v vašem življenju bo pač pustilo svoje sledi. Tudi odrezavi in tečni boste. Vedno, ko vam bo ušlo kaj neprijetnega in boste z besedami bičali vse okoli sebe, pa vam bo žal. Iskreno. A tega ne boste priznali na glas. Vzemite se v roke in poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh, bodo ambiciozni. Ob njih boste kar oživeli. Dovolili si boste tudi sanjati, kar sicer redko počnete. To bo prebudilo otroka v vas. Če bi ga večkrat poiskali in življenja ne bi jemali tako resno, bi bilo to odlično. V načrtih za prihodnost pa bodite realni na finančnem področju. Ne segajte preko svojih zmožnosti. Časi temu niso naklonjeni. Škorpijon od 23. 10. do 22. 11. Ob koncu tega tedna boste znova spoznali, da je vaše življenje lepo. Brez pretiravanja. Čeprav bodo vsi okoli vas tarnali, se boste vi nekaj dni le smejali. Zato boste imeli vsaj tri razloge. Eden od njih je povezan z ljubeznijo, drugi z denarjem in tretji z zaupanjem. Na vseh teh področjih bo za vas vse dobro. Tudi vaše počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam za zdaj tega še ne bo. Tudi zato, ker vas ima še bolj rad, kadar ste nasmejani in dobre volje. Tudi v službi boste deležni pohval. A tokrat za nekaj, kar ste storili že davno. Le kaj vam hočejo sodelavci s tem povedati? Si morda želijo, da bi spet bili takšni, kot ste bili nekoč, ko ste marsikaj naredili tudi namesto njih? Na odgovor ne bo treba dolgo čakati. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Vsako jutro v naslednjih dneh se boste bali, kaj bo prinesel dan. Da, preveč ste obljubljali, sedaj pa boste morali veliko delati. Več kot ste pripravljeni. In tudi več, kot godi vašemu telesu. Do torka bo še šlo, potem se bodo začeli kazati znaki utrujenosti in naveličanosti, Če boste še pretira val i, se vam bo uprlo tudi telo. Počutje vam nebo več dovoljevalo, da bi bili cel dan v pogonu. Ko si boste priznali, da so bili vaši cilji previsoki, se bodo zadeve začele umirjati. Prej nikakor. In ko boste to priznali tudi v službi, boste še korak dlje. Do rešitve pa v tem tednu še ne boste prišli. Zadnji čas je tudi, da se odločite, kaj si v življenju najbolj želite. Tehtali boste med ljubeznijo in uspehom. Zvezde bi izbrale ljubezen. Prav v teh dneh boste spoznali, koliko vam ta pomeni. In to ob neljubem dogodku, ki ga bo doživel nekdo od vaših dobrih prijateljev. Stojte mu ob strani. Zelo vam bo hvaležen. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Čeprav ste znani po tem, da pogosto na glas poveste, kar mislite, znate včasih s svojim molkom narediti več zmede, kot kadar ste gostobesedni. Pravzaprav se ravno zaradi vaše narave vsi bojijo, ko utihnete. Jasno jim je, da je takrat pri vas prišlo do skrajne meje in da boste v kratkem reagirali. Kako pa nikomur ni jasno. Tokrat ne bo jasno niti vam. En dan boste v sedmih nebesih, druga dan čisto na tleh. Izogibali se boste prijateljem pa tudi partnerju. Ta bo nekaj dni še tiho, potem bo film počil tudi njemu. Niti to, da boste znova v zadnjem hipu preprečili finančno katastrofo, ne bo rešilo vašega razpoloženja. Preprosto povedano - res ste se ušteli. In sedaj bo treba rešiti marsikaj, morda tudi delovno mesto. Čeprav trdite, da se tega ne bojite, to ni čisto res. Misli na črn scenarij boste za zdaj še uspešno preganjali iz glave. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Precej stvari v vašem vsakdanjiku se bo v drugi polovici junija močno spremenilo. Le malo kaj bo odvisno od vas, večino dogodkov bodo krojili drugi. Zvezde pa vam pri tem ne bodo veliko pomagale. Nekoliko lažje vam bo, ker boste pričakovali, da se tokrat ne bo izšlo po vaših in partnerjevih željah. A razočaranja tokrat ne boste več skrivali. Če ga boste na glas delili s tistimi, ki so delno krivi zanj, pa boste stvari le še poslabšali. Zato imate le dve možnosti. Če se boste odločili za umik, bo pot dolga, a verjetno ne preveč boleča. Če pa se boste odločili, da se boste borili zase in za svojo družino, bo pot krajša, a posledice so lahko veliko hujše. Opravka imate namreč z zelo samovšečnimi in maščevalnimi ljudmi. Srečni boste, ker bo stanje na vašem računu dobro. Zato si boste morda upali več kot bi si, če bi bilo obratno. X L Ribi od 20. 2. do 20. 3. Končno boste spet bolj zadovoljni sami s sabo. Res ste se trudili, da ste prišli do tega. Ker je trajalo kar nekaj časa, ste vmes že skoraj obupali. Prvi znaki, da se vam bo izšlo po vaših željah, bodo vidni najpozneje do torka. Potem se boste počutili še bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo največji korak naprej. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi že veste, dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. Zato si ga boste tu in tam še lastili bolj, kot si bo želel on sam. A ne bo kompliciral. Vaša pobuda bo vedno naletela na pozitiven odziv, celo izgovarjal se ne bo veliko. Znate pa se vi malce razjeziti zaradi njegovega dolgega jezika. Prijateljem bo izdal nekaj, kar ste želeli obdržati v tajnosti. Ko to ta ne bo več, pa vam bo odleglo. Sploh, ker veste, da dolgo tudi sami ne bi mogli biti tiho. r Četrtek, 16. junija Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »«WAS 16. junija 2016 Petek, 17. junija Sobota, 18. junija Nedelja, 19. junija Ponedeljek, 20. junija Torek, 21. junija Sreda, 22. junija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Z vrta na mizo 11.40 Turbulenca, svet. odd. 12.20 Na vrtičku: Nekoč in danes, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Vse duše mojega telesa, dok. film 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 Firbcologi 16.25 Profil: Dimitrij Rupel 17.00 Poročila ob petih 17.30 Moj pogled na znanost: akad. prof. dr. Ivan Bratko 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Ajbelj 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Družinsko podjetje Prevc 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Moj pogled na znanost: akad. prof. dr. Ivan Bratko 01.00 Osmi dan 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec, 1. del 06.25 Na vrtičku: Irma in Mišo 06.50 Kioka, ris. 07.00 Ulica sanj, ris. 07.05 Neli in Cezar, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Olivija, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Emilija, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Frtalja iz Brd 08.30 Nogomet, EP 2016, Rusija : Slovaška, posn. iz Lilla 10.40 Nogomet, EP 2016, Romunija : Švica, posn. 12.45 Nogomet, EP 2016, Francija : Albanija, posn. 14.50 Nogomet, EP 2016, Anglija : Wales, prenos iz Lensa 17.00 Slovensko olimpijsko stoletje, 5/11 17.50 Nogomet, EP 2016, Ukrajina : Severna Irska, prenos iz Lyona 20.00 Nogomet, EP 2016, Nemčija : Poljska, prenos iz Saint-Denisa 23.20 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem 23.55 Avtomobilnost 00.30 Točka, glasb. odd. 01.15 Nogomet, EP 2016, Ukrajina : Severna Irska, posn. 03.00 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb, odd 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Z vrta na mizo 11.40 Moj pogled na znanost: akad. prof. dr. Ivan Bratko 12.20 Na poti: z Mepijem kranjskih gimnazijcev 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Brez reza: dr. Dimitrij Rupel 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Narobe svet 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Moje telo, dok. film 18.15 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpski večer, 2. del 21.20 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Tretji človek, ang. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Alpski večer, 2. del, ponov. 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Raziskovanje 07.20 Biba se giba, ris. nan. 07.45 Smrkci, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Kuharski mojster 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celic, kviz 10.00 Dino, dok. film 10.15 Moje telo, dok. film 10.30 Razred zase: Čudoviti spomini in priročna pozaba 11.15 TV arhiv 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.15 Klekljana čipka v risu časa, 1/3 15.00 Kako zgraditi planet, 1/2 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 V zraku nad morjem, dok. film 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Poti, ang. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Preteklost, franc. film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov. 02.00 TV arhiv 02.45 Info-kanal 03.30 Info-kanal TVSLOr TVSLOT 05.30 Točka, alasb. odd. 06.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 2. del 06.25 Na vrtičku: Nekoč in danes 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Letim 08.10 Zgodbe iz školjke: Skrivnostni Peru 08.30 Nogomet, EP 2016, Anglija : Wales, posn. 10.40 Nogomet, EP 2016, Ukrajina : Severna Irska, posn. 12.45 Nogomet, EP 2016, Nemčija : Poljska, posn. 14.50 Nogomet, EP 2016, Italija : Švedska, prenos iz Toulousa 17.15 Voda za vedno, odd. o kajakaškem športu 17.50 Nogomet, EP 2016, Češka : Hrvaška, prenos iz Saint Etienna 20.00 Nogomet, ep 2016, Španija : Turčija, prenos iz Nice 23.20 Nogomet, ep 2016, vrhunci tekme 23.55 Ritmična gimnastika, ep, skupinske vaje, mnogoboj, posn. iz Holona 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Halo TV locKa, giasD. oaa. pop POP 06.00 24ur 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 20.45 Gorski zdravnik, nan. 21.55 24urzvečer 22.30 Battle Creek, nan. 23.25 Policijska družina, nan. 00.20 Vohun v nemilosti, nan. 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči 06.00 24ur 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 20.45 Gorski zdravnik, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Eurojackpot 22.30 Trgovanje z belim blagom, 1. del filma 00.15 Divja igra, am. film 01.55 24ur zvečer, ponov. 02.25 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Pain is 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton na ulici, pločniku, cesti in prehodu za pešce 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža Poskočni muzikanti, Navihanke 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 05.30 Točka, glasb. odd. 06.20 10 domačih 06.50 Nogomet, EP 2016, Italija : Španija, posn. 08.50 Nogomet, EP 2016, Češka : Hrvaška, posn. 10.45 Nogomet, EP 2016, Španija : Turčija, posn. 12.25 Kajak-kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos 14.50 Nogomet, EP 2016, Albanija : Švica, prenos iz Pauja 14.00 Slovenija danes 14.50 Nogomet, EP 2016, Belgija : Irska, prenos iz Bordeausa 17.00 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 17.50 Nogomet, EP 2016, Islandija : Madžarska, prenos iz Marseilla 20.00 Nogomet, EP 2016, Portugalska : Avstrija, prenos iz Pariza 23.20 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem 23.55 Ritmična gimnastika, ep, posameznice, mnogoboj, posnet. iz Holona 00.55 Aritmični koncert: Happy Ol' McWeasel, konc. portret, ponov. 01.50 Zabavni kanal 04.00 Nogomet, EP 2016, Portugalska : Avstrija, posn. iz Pariza 05.25 10 domačih POP 24ur OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Robocar Poli, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Winx klub, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Velik, am. film Tv prodaja Nepremagljivi dvojec, 7. del Gospa Eastwood z družbo, am. ser. Ženska zgoraj, am. film Matilda, am. film Čista desetka, nan. 24ur vreme 24ur Gladiator, am. film Forresterjevo razkritje, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.20 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 10.35 12.40 12.55 13.50 14.20 16.10 18.00 18.55 18.58 20.00 22.50 01.30 © 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža: ans. Šepet, 11.50 Strokovnjak svetuje: Bonton na ulici, pločniku, cesti in prehodu za pešce 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz našega arhiva: Okarina festival 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (165), Kresničke 10.00 Mura Raba TV 10.20 Jesen življenja: Bojan Glavač in njegove Velenjske zgodbe 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija 5 18.30 Mojca in medvedek Jaka 19.10 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2399. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 V pomlad s Smehom 2016, posnetek 1. dela koncerta 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Iz arhiva VTV: Na obisku pri Nikolaju Žličarju 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Zajček Belko, ris. 07.15 Krtek, ris. nan. 07.45 Emilija, ris. 07.50 Timi gre, ris. 08.00 Kioka, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.25 Sara in Raček, ris. 08.35 Medo in Mica, ris. 08.40 Peter Zajec, ris. 08.50 Traktor Tom, ris. 09.00 Zu, ris. 09.15 Robotki, ris. 09.25 Pujsa Pepa, ris. 09.30 Knjiga o džungli, ris. 09.40 Moj prijatelj Zajec, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.10 Nabriti detektivi, 3/13 10.55 Sledi, dok. odd. 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 47. tabor slov. pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos 15.00 Poletje v školjki, 2. del, slovenski film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vse je mogoče, ponov. 18.40 Pujsa Pepa, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, 6/16 21.20 Intervju: Niko Grafenauer 22.10 Poročila, šport, vreme 22.35 Žrebanje Lota 22.45 Ali pred sodiščem, dok. odd. 00.15 Sledi, dok. odd. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.00 Avtomobilnost 06.30 Duhovni utrip: Nikogaršnja 06.45 Klekljana čipka v risu časa, 1/3 07.15 Glasbena matineja: Spevoples Zeleni Jurij 08.25 Zaljubljeni v življenje, izbor, ponov. 09.30 Žogarija 10.00 Nogomet, EP 2016, Belgija : Irska, posn. 11.55 Kajak-kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos iz Pauja 13.15 Nogomet, EP 2016, Islandija : Madžarska, posn. 15.15 Ritmična gimnastika, ep, skup. vaje, finali, prenos iz Holona 17.00 Nogomet, EP 2016, Portugalska : Avstrija, posn. iz Pariza 18.30 Veslanje, sp, posn. iz Poznana 19.30 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 20.00 Nogomet, EP 2016, Francija : Švica, prenos iz Lilla 23.20 Nogomet, EP 2016, Romunija : Albanija, posn. iz Lyona 01.10 Vse je mogoče, ponov. 03.30 Nogomet, EP 2016, Francija : Švica, posn. iz Lilla pop 06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.20 08.40 09.05 09.20 09.45 10.10 10.25 12.25 12.40 13.35 16.15 18.00 18.55 18.58 20.00 22.00 00.00 01.45 24ur, ponov. OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Robocar Poli, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Winx klub, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Matilda, am. Tv prodaja Nepremagljivi dvojec, nan. Forresterjevo razkritje, am. film Sanjsko zabijanje, am. film Čista desetka, nan. 24ur vreme 24ur Hudičevka v Pradi, am. film V objemu čarovnice, am. film Bonnie in Clyde, am. film, 1. del Zvoki noči 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.10 Na lepše 11.50 NaGlas! 12.20 Prašna dežela, 2/2 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Brez reza: Lojze Peterle in Jelko Kacin 16.20 Točka preloma, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Rock, 1/7 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pavle, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Umetnost igre: Dunajski slavnostni tedni 23.40 Glasbeni večer: APZ Tone Tomšič 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, ponov. 01.50 Info-kanal 05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Z vrta na mizo 11.55 Obzorja duha: Papež v Armeniji 12.30 Kako živijo slovenski gradovi: Turn pri Peddvoru 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris. 15.50 Ribič Pepe 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Klekljana čipka v risu časa, 2/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Doktor Martin (VII.), 1/8 20.55 Dosje: Slovenija a la Greta Garbo 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Pričevalci, pogov. odd. 00.55 Klekljana čipka v risu časa, 2/3 01.25 Slovenski magazin 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal 01.50 Info-kanal TV SLO T TVSLOT nsnn Tn hn mni nnl/lir-Tocar 1 Hol 06.00 To bo moj poklic: Tesar, 2. del 06.20 Na poti: z Mepijem kranjskih PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Žogarija 5 10.05 2398. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Strokovnjak svetuje: Pogodba o delu za določen čas 11.00 2399. VTV magazin, regionalni informativni program 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Župan z vami, MARTIN BRECL, župan Občine Dobrna 12.25 V pomlad s Smehom 2016, posnetek 1. dela koncerta 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Iz glasbenega arhiva VTV, Okarina Folk festival 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton na ulici, pločniku, cesti in prehodu za pešce 18.00 Ustvarjalne iskrice (164), Hodulje iz pločevink in kolebnica 18.20 Mladi za Veleje, Poletno dogajanje za mlade v Velenju 19.00 Pop corn: Pain is, Los ventilos 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža Poskočni muzikanti, Navihanke 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno 23.50 Videostrani, obvestila 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Nimin otok 08.10 Zgodbe iz školjke: Tone Seliškar 08.45 Točka, glasb. odd. 10.50 Ljudje in zemlja 11.40 Dobro jutro 14.10 Prirejanje stav, dok. film 14.50 Avtomobilnost 15.35 Nogomet, EP 2016, Francija : Švica, posn. 17.40 Nogomet, EP 2016, Romunija : Albanija, posn. 19.35 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem prejšnjega dne 20.00 Nogomet, EP 2016, Slovaška : Anglija, prenos iz Saint Etienna 23.20 Nogomet, EP 2016, Rusija : Wales, posn. 01.15 Točka, glasb. odd. 02.00 Bučke, satir. infor. parodija 02.45 Nogomet, EP 2016, Slovaška : Anglija, posn. 04.30 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.15 Tv prodaja 08.30 Dr. Oz, am. ser. 09.25 Tv prodaja 09.55 Italijanska nevesta, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Komisar Rex, nan. 13.35 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 20.45 Gorski zdravnik, nan. 21.55 24ur zvečer 22.30 Battle Creek, nan. 23.25 Policijska družina, nan. 00.20 Vohun v nemilosti, nan. 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči © 06.00 To bo moj poklic: Tesar, 2. del 06.25 Prašna dežela?, 2/2 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.50 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Raziskovanje 08.45 Žogarija 09.30 Alpski večer, 2. del 11.00 Dobro jutro 13.10 Nogomet, EP 2016, Slovaška : Anglija, posn. 15.25 Nogomet, EP 2016, Rusija : Wales, posn. 17.20 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem prejšnjega dne 17.50 Nogomet, EP 2016, Severna Irska : Nemčija, prenos iz Pariza 20.00 Nogomet, EP 2016, Hrvaška : Španija, prenos iz Bordeauxa 23.20 Nogomet, EP 2016, Ukrajina : Poljska, posn. 01.15 Nogomet, EP 2016, Češka : Turčija, posn. 03.15 Točka, glasb. odd. 04.00 Aritmični koncert: Happy Ol'McWeasel, koncertni portret 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 21.00 Preverjeno 22.10 24ur zvečer 22.45 Battle Creek, nan. 23.40 Policijska družina, nan. 00.35 Vohun v nemilosti, nan. 01.30 24ur zvečer, ponov. 02.05 Zvoki noči © 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2399. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Hidroelektrarna Završnica, dokumentarni film 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kaj se dogaja s slovensko energetiko? Gostje: Blaž Košorok, generalni direktor HSE, Arman Koritnik, direktor TEŠ, Branko Sevčnikar, predsednik SDE 21.00 Regionalne novice 3 21.05 V pomlad s Smehom 2016, posnetek 1. dela koncerta 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča 11.40 Umetnost igre: Dunajski slavnostni tedni 12.25 Vrtovi Tullna, dok. odd., 1/3 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Niko Grafenauer 14.20 Prava ideja: Družinsko podjetje Prevc 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Zavrč 18.10 Sara in Raček, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Babica gre na jug, slovenski film 21.30 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Žrebanje Lota 22.55 Poletna scena 23.20 Besi, 3/4 00.30 Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom 01.00 Dosje, ponov. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Mesar, 1. del 06.25 Kako živijo naši gradovi: Turn pri Preddvoru 06.55 Kioka, ris. 07.00 Ulica sanj, ris. 7.10 Neli in Cezar, ris. 07.15 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Olivija, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Emilija, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Raziskovalci so med nami 08.15 Zgodbe iz školjke: Bankovec 08.45 10 domačih 09.30 Nogomet, EP 2016, Ukrajina : Poljska, posn. 11.30 Nogomet, EP 2016, Češka : Turčija, posn. 13.30 Nogomet, EP 2016, Severna Irska : Nemčija, posn. 15.15 Nogomet, EP 2016, Hrvaška : Španija, posn. 17.00 Nogomet, EP 2016, vrhunci prejšnjega 17.50 Nogomet, EP 2016, Madžarska : Portugalska, prenos iz Lyona 20.00 Nogomet, EP 2016, Švedska : dne sk igomet, ■ lg ij a, prenos iz Nice 23.20 Nogomet, EP 2016, Islandija : Avstrija, posn. 01.20 Nogomet, EP 2016, Italija : Irska, posn. 03.20 Točka,glasb. odd. 03.30 Zabavni kanal 04.45 Žog 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Kaj se dogaja s slovensko energetiko? Gostje: Blaž Košorok, generalni direktor HSE, Arman Koritnik, direktor TEŠ, Branko Sevčnikar, predsednik SDE 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Deklica, ki je sovražila knjige, predstava za otroke 18.25 Zmigajmo skupaj 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2400. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Dotiki gora: Hribarska zijavka 20.50 Videospot dneva 20.55 Napovedujemo 21.00 Jesen življenja: Bojan Glavač in njegove Velenjske zgodbe 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gorski zdravnik, nan. 20.45 Gorski zdravnik, nan. 21.55 24ur zvečer 22.30 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.25 Policijska družina, nan. 00.20 Vohun v nemilosti, nan. 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči © 21.30 Mura Raba TV, informativna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2400. VTVmagazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 166), Igra z obroči 18.20 Žogarija 6 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Je debelost bolezen? 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Bilbi, ICE 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 21 16. junija 2016 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček PAVČEK, Tone: Angeli od - Odrasli / 821.163.6-1 -Slovensko pesništvo Vsem dobro znani slovenski pesnik Tone Pavček je tik, preden se je poslovil s tega sveta, dokončal svojo pesniško zbirko Angeli. V štiriinštiridesetih pesmih spoznavamo njegove angele. Ti so zelo raznoliki, vsem pa je skupno to, da so vedno pripravljeni storiti kaj dobrega. So prava hvalni- ANGEL! ca življenju. Vsak angel ima svojo posebno nalogo; med njimi so angel poletja, angel ljubezni, najmanjši angel, smešni angel, angel miru, speči angel, jutranji angel ... Med branjem občutimo upanje in moč, ki jo s sabo nosijo Pavčkove besede. Zbirko še dodatno obogatijo občutene ilustracije Daniela Demšarja ter topla spremna beseda Tonetove hčere Saše Pavček. Za pokušino: "Angel prvega koraka je angel premika. Stati ali hoditi - kakšna razlika! Najprej stanje, sedenje, a zdaj se hodi. Tako je angel prvega koraka angel velikega dejanja. Nekdo se premakne prvič in za vedno od stola do mize in to je nedvomno ogromno..." KIDD, Sue Monk: In dobila je krila od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski romani Roman, zapisan v obliki dnevnika z začetka devetnajstega stoletja. Sledimo dvema zgodbama. Prvo piše Sarah, bogata potomka očeta pravnika na ameriškem jugu. Druga zgodba je dnevniški zapis Esti z ljubkovalnim imenom Pokora - tako jo kliče njena mama. Za enajsti rojstni dan dobi Sarah v dar desetletno sužnjo Esti. Deklici sta vsaka po svoje vpeti v družbene spone. Sarah je zelo vedoželjna in si želi postati pravnica. To pa je seveda za žensko iz tega obdobja nekaj nezaslišanega. Njena jasna in glasna izrečena misel je zasmehovana. Sarah je globoko v sebi ranjena, saj tega ni pričakovala od svojih staršev ter bratov. S Pokoro postaneta nekakšni prijateljici. Sarah nauči svojo sužnjo brati in pisati. To ima za obe deklici hude posledice, vendar v njiju ne zatrejo uporniškega duha. Pokora jih je dobila s palico, Sarah pa je oče, tudi zaradi drugih uporov, onemogočil nadaljnje izobraževanje. Odrezana od knjig, se Sarah zateče k vzgoji najmlajše sestre Nine, ki postane njena najmočnejša zaveznica sprva v družinskem in kasneje v državnem boju proti rasizmu. Ameriški jug je namreč tiste čase poniževal in mučil sužnje, jim kratil osnovne človeške pravice ter se izživljal tudi nad otroki. Roman lahko beremo kot biografijo sester Sarah in Angeline Grimke, prvih Američank, ki sta javno zagovarjali pravice žensk in se zavzemali za odpravo suženjstva. Zgodba namreč temelji na resničnih dogodkih in osebah. PISANI, Lea: Obleka - kaj, kdaj, kako od - Odrasli / 39 - Etnologija Uporaben priročnik o obleki in oblačenju, zapisan izpod peresa slovenske avtorice Lee Pisani. Knjiga nam pomaga pri izboru primernih oblačil za vsakršno priložnost. Kljub temu, da je oblačenje naše vsakodnevno opravilo, pa o tem (pre)malo razmišljamo. Ali o obleki sploh kaj vemo? Smo ob vsaki priložnosti prepričani, da smo oblečeni "prav"? Poznamo mogoče njeno zgodovino in njeno sporočilnost? Jo znamo kombinirati? Knjiga je razdeljena na tri večja poglavja. V prvem, z naslovom Ravni oblačenja, izvemo osnovne stvari; kaj je to frak, smoking, koktajl obleka, poslovna obleka, obleka za prosti čas, športna obleka ... Poglavje nam še nakaže, kaj obleči ob posameznih specifičnih priložnostih, na primer na dopustu v hotelu, na poroki, ob nastopu na televiziji ali na razgovoru za službo. V naslednjem poglavju, Moška poslovna obleka, se avtorica dotakne celostne moške podobe: suknjiči, hlače, poslovne obleke, barve, modni dodatki. V zadnjem poglavju, Ženska obleka, pa je govora o vsem, kar zadeva žensko oblačenje, poleg tega pa izvemo še nekaj o različnih oblikah postave. Zanimiv je tudi zapis o barvni analizi ter o barvni simboliki. COHEN-SCALI, Sarah: Max od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski romani Max se je rodil 20. aprila 1936, točno na Hitlerjev rojstni dan. Kako tudi ne, saj je Hitler že pred samim rojstvom njegov veliki idol, njegov »oče«. Max je namreč eden izmed otrok, ki se je rodil kot rezultat (resničnega) programa Lebensborn, ki naj bi svetu zagotovil čisto arijsko raso. Ta naj bi vladala potem, ko bi tretji rajh zmagal v drugi svetovni vojni. Max je po vseh meritvah in videzu idealen proizvod tega projekta. Zanj skrbi sam profesor Ebner, ki ga neprestano meri, testira in nadzira. Že pri štirih letih začne eno od svojih nalog. Na Poljskem pomaga pri ugrabitvah svetlolasih ter modrookih otrok. To mu gre precej dobro od rok, ob tem pa se spozna s poljskim Židom, Lukasom. Le-ta mu razkrije vso kruto resnico, ki se jo Max krčevito otepa. Noče verjeti, da je vse, v kar verjame, laž. V porušenem Berlinu pa se mu dokončno odprejo oči ... Roman je še posebej pretresljiv, ker vsa zgodba prihaja iz ust otroka. »Smešno, kako se na vse navadimo. Pred prihodom Rusov smo se tresli. Zamišljali smo si jih kot pošasti. Toda samo ljudje so. (Je mogoče v svojem smislu "človek" in "pošast" eno in isto?)« a Stanka Ledinek CITY CENTER Celje • Četrtek, 16.6., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 17.6., 14.00 Kmečka tržnica, 10.00-17.00, Znanje izboljša življenje, Regijsko študijsko središče,15.00, Ulična košarka 3 na 3 Citycenter Celje 2016 • Nedelja, 19.6., 10.00-12.00, Nedeljska džungelska dogodivščina, 13.00 Lutkovna predstava Mesto velikih želja • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 16. junij 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Medpodjetniški izobraževalni -MIc Informativni dan za vpis na podiplomski študij 2016/17 16.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Zabavno popoldne z društvom REVIVAS 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Lepotica in zver, baletna predstava 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Potopisno predavanje Mojce Ekart Družinska pustolovščina Mojce Ekart 21.00 eMCe plac Koncert Sn0gg - tourstarter Petek, 17. junij 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.00 Velenjska promenada Promenada okusov 17.30 Amfiteater na velenjski promenadi Večeri v amfiteatru - Koncert Rudarskega okteta 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Lepotica in zver, baletna predstava 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje fotografske razstave Jureta Kralja 21.00 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje moZZAJik festival: The Wanted Four feat. Maja Založnik 21.00 Velenjsko jezero / Velenjska plaža / Kamp Velenje Outdoor Beach Festival Velenje -Legionar Challange 2016 Sobota, 18. junij 6.0 7.00 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Javornik Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Dan planincev Parkirišče za pošto Kramarski sejem Cankarjeva ulica Veselo v poletje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 11.00 Velenjsko jezero / Velenjska plaža / Kamp velenje Outdoor Beach Festival Velenje -Legionar Challange 2016 18.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč - Izdelava kamere obscure, delavnica za družine 18.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč -Predstavitev knjige Afrika 1931 - Foitovi in Baumovi fotografski zapisi na steklu 18.00 Vinska Gora - Tuševo Kolesarski vzpon in pohod na Tuševo 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Večeri v amfiteatru - Modna revija recikliranih oblačil 20.00 Kavčnikova domačija, Zavodnje Poletna muzejska noč - Kresni večer na Kavčnikovi domačiji 21.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč - Klepet z udeleženci in projekcija filma o osamosvojitvi Slovenije 21.00 eMCe plac Klubski večer - Klasika z jajci 21.30 Galerija Velenje Poletna muzejska noč - Projekcija filma Okus življenja Nedelja, 19. junij 10.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 10.00 Velenjski grad Srednjeveški dan na Velenjskem gradu 10.30 Cirkovce, igrišče pred šolo 5. blagoslov motornih koles 14.00 Turistična kmetija Tuševo Družinski vikend na Tuševem 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Mdance v časovnem stroju Ponedeljek, 20. junij 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Glasbena šola Velenje, Vel. dvorana Pojemo, plešemo, igramo -zaključna predstavitev skupin Glasbene šole Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: igrano-dokumentarni film Odprto morje Torek, 21. junij 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 15. seja Sveta Mestne občine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle / Sončni park Torkova peta -Ju-hu-hu,sonček je tu! 17.00 KAC, Efenkova 61 Kuharska delavnica Kako uporabimo oreščke in semena? 18.00 Sončni park Mednarodni dan joge z jogo na prostem Sreda, 22. junij 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Vgrizeva planina / Ogrisalm 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Titov trg Osrednja proslava ob dnevu državnosti ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije 20.00 Titov trg Kreslin, Predin, Lovšin - koncert ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije ŠOŠTANJ Četrtek, 16. junij 19.00 Mestna galerijaŠoštanj Razstava PRO TEMPORE Sobota, 18. junij x Odhod iz AP Šoštanj Dan slovenskih planinskih doživetij - Mozirska koča 9.00 Strelišče SD Dolič 4.strelsko tekmovanje z MK puško na razdalji 70m za pokal občine Šoštanj 21.00 Muzej usnjarstva naSlovenskem Poletna muzejska noč, večer odprtih vrat in projekcija filma Amerikanski Slovenc Ponedeljek, 20. junij 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 19.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert - Dejan Kušer in Ermin Tkalec Sreda, 22. junij 13.00 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: Facebook -izdelava naslovne slike ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 16. junij 18.00 Prireditveni prostor ob JZ MC ŠoP Zaključni koncert glasbene šole GVIDO Petek, 17. junij Dopoldne Učilnica na prostem pri OŠ bratov Letonja Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev; Čebelarsko društvo ŠoP 14.00 Društveni čebelnjak pri Starem gradu Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev; Čebelarsko društvo ŠoP 21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC ŠoP Ponovitev spevoigre Lumpacij Vagabundus Sobota, 18. junij 8.00 Parkirišče pri Supermarketu Mercator Kmečka tržnica Torek, 21. junij 18.00 Sejna soba v Hiši mladih Delavnice uporabne nemščine 20. junija, ob 13:02, polna luna - ščip Jaz, ustvarjalec Šoštanj - Podjetniški center Pristop Šoštanj bo danes (v četrtek, 16. junija) izvedel delavnico, v kateri bodo udeleženci odkrivali izumiteljske in inovatorske moči v sebi. Naslovili so jo Jaz, ustvarjalec. Svet, lokalno okolje in vsi mi potrebujemo nov zagon, nove ideje, novo energijo, drzne in pogumne preobrate v nas samih in v družbi, pravi Vlado Blagus, izumitelj, inovator in svobodni ustvarjalec iz Velenja, ki bo delavnico izvedel. Udeležba na njej je brezplačna. Hotenja zbirajo literarne prispevke Velenje, 9. junija - Šaleško literarno društvo Hotenja bo izdalo 26. številko literarnega zbornika. K sodelovanju vabijo literarne ustvarjalce, ki živijo ali delujejo v širši savinjsko-ša-leški regiji. Tema je poljubna, avtorje prosijo samo, da upoštevajo ome- jitve. Pošljejo lahko do 10 pesmi in do 3 strani proze, približno 10.000 znakov brez presledkov. Prispevke bodo zbirali do letošnjega 15. julija po elektronski pošti na naslov: hote-nja@gmail.com ali po pošti na naslov Šaleško literarno društvo Hotenja, Titov trg 4, 3320 Velenje. V nova Hotenja bodo vključili tudi dela, ki so jih avtorji poslali za lansko številko. Ta je bila posvečena 25-letnici delovanja društva, zato so v njej objavili izbrana dela vseh let delovanja. Poletje na terasi vile Herberstein Velenje, 16. junija - To poletje bo na letni terasi Vile Herberstein tudi literarno, gledališko in glasbeno obarvano. Večere bosta skupaj pripravljala društvo za kulturo Gorenje in Mestna občina Velenje. Prvič na teraso vabijo nocoj, ko bodo ob 20. uri gostili gledališko igralko in pesnico Sašo Pavček. Med drugim bodo na teh večerih gostili tudi pisateljico Vesno Milek, Ireno Štaudohar, ki verjame, da knjige lahko spremenijo življenje, in druge zanimive goste. Osnovnošolski talent brez meja Šoštanj - Jutri (petek, 17. junija) ob 17. uri bodo v kulturnem domu odprli skupinsko razstavo vizualnih del z naslovom Osnovnošolski talent brez meja. Učenci se bodo predstavili z deli, ki so nastala v sklopu delavnic na tematiko fotografije, risanja stripov, izdelave voščilnic in arhitekture. V galeriji skupina PRO TEMPORE Šoštanj - V Mestni galeriji Šoštanj si boste lahko od danes, 16. aprila, ko bo razstava odprta, ogledali likovna dela skupine PRO TEMPORE, neformalne skupine sedmih ustvarjalcev iz Celja (Vlado Geršak, Jure Godec, Danijel Hrovat, Zoran Jošic, Stane Petrovič - Čonč, Božidar Ščurek, Ljuban Šega), ki jih je združila ljubezen do umetnosti. Vsi imajo izkušnje tudi z razstavno dejavnostjo in udeležbami na likovnih kolonijah in ex temporih. Za svoja dela so prejeli številna priznanja in nagrade, pa tudi strokovne ocene umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov doma in v tujini. a bš, mkp Lutke spet vabijo Citycenter Celje - V nedeljo, 19. junija, ob 13. uri, Citycenter vabi vse otroke na lutkovno predstavo Mesto velikih želja, v izvedbi Gledališča Pravljicama. Predstava se bo odvijala na osrednjem prostoru Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka FAK JU, SOLA! Fack ju Göhte 2 (Nemčija) Komedija, 115 minut Režija: Bora Dagtekin Vloge: Elyas M'Barek, Jella Haase, Karoline Herfurth idr. Petek, 17. 6., ob 20.00 Sobota, 18. 6., ob 22.00 Ponedeljek, 20. 6., ob 17.30 ISKANJE POZABLJIVE DORY Finding Dory (ZDA) Animirana komična avantura sinhronizi-rana v slovenščino, 103 minute (ZDA) Režija: Andrew Stanton, Angus MacLane Slovenski glasovi: Saša Pavlin Stošič, Lo-vro Berden, Gorazd Žilavec, Lucija Grm, Uroš Buh idr. Petek, 17. 6., ob 18.00 Sobota, 18. 6., ob 18.00 - 3D Nedelja, 19. 6., ob 16.00 - 3D, otroška matineja DENARNE IGRE Triler, drama, 98 minut (ZDA) Režija: Jodie Foster Igrajo: George Clooney, Julia Roberts, Dominic West idr. Sobota, 18. 6., ob 20.00 Nedelja, 19. 6., ob 18.00 PRIKLICANO ZLO 2 Conjuring 2 (ZDA) Grozljivka, 134 minut Režija: James Wan Igrajo: Vera Farmiga, Patrick Wilson, Franka Potente, Frances O'Connor idr. Petek, 17. 6., ob 22.00 Nedelja, 19. 6., ob 20.00 MOJ KRALJ Mon roi (Francija) Romantična drama, 124 minut Režija: Maiwenn Igrajo: Vincent Cassel, Ludovic Berthillot, Louis Garrel, Emmanuelle Bercot, Félix Bossuet idr. Petek, 17. 6., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 18. 6., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 19. 6., ob 19.00 - mala dvor. ODPRTO MORJE Fuocoammare (Italija, Francija) Igrano-dokumentarni film, 110 minut Režija: Gianfranco Rosi Natopajo: Samuele Pucillo, Mattias Cuci-na, Samuele Caruana, Pietro Bartolo, Giuseppe Fragapane idr. Ponedeljek, 20. 6., ob 20.00 -filmsko gledališče 8. 8. Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »"WAS 16. junija 2016 Nagradna križanka Vzajemna RADIO VELENJE VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 NE ČAKAJTE, IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIŠO ZDRAVJA Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev, od specialističnih pregledov do operativnih posegov in lažji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v času trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogočajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaše družine. Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www. vzajemna.si. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 27. junija. Izžrebali bomo tri nagrade: termometer, potovalno brisačo in kapo Vzajemne. 19. junij 2016 od 10. ure dalje Vitezi vabijo na nepozabno doživetje Na srednjeveški tržnici boste lahko barantali z rokodelci, se zabavali ob igri »lov na tatiča«, uživali ob zabavljačih, glumačih, poplesavali ob taktih srednjeveške glasbe, se okrepčali v srednjeveški krčmi in navijali za svojega izbranega viteza v dvobojih. Program bo potekal ves dan. Slavnostna otvoritev bo ob 10. uri z dvigom grajske zastave, svečano povorko vseh sodelujočih, razglasom in opredelitvijo sejemskega reda. Nato se bodo začele sejemske igre, postavili bodo srednjeveški tabor in vrteli srednjeveško glasbo. Plesali bodo z zastavami in prikazali še druge srednjeveške navade. Pekli bodo kruh po srednjeveško, se meče-vali, dvobojevali, trgovali in še in še. Parketarštv^^TOme klasični parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega /. ^ parketa zgodovinskega pomena MoškoteLec Robert s.p., Lipje 53,Velenje*^ www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604 VESELO V POLETJE Sobota, 18. junij, v središču Velenja, med 8. in 13. h • Radio Veseljak z Ansamblom Saša Avsenika, ansamblom Smeh in ansamblom Vžig • Predstavitev turistične ponudbe Velenja in drugih slovenskih krajev • Družabni program za sodelujoče in obiskovalce • Kulinarična ponudba TOP VIKEND V VELENJU Petek, 17. junij: Promenada okusov, SUP sprint Sobota, 18. junij: Veselo v poletje, Legionar challenge, SUP polo, Koncert na Velenjski plaži (Muff, Uroš Planinc group, Zlatko in Nemir, DJ Dey) Nedelja, 19. junij: Srednjeveški dan na Velenjskem gradu, Adventure race Slovenia, Družabno srečanje na Tuševem fCjl * X\* Zdravniški nasveti: gostja Irena Irman Grčar - specialistka oftalmologije: tema : skrb za oči ČETRTEK, 16. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 17. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 18. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 19. junija 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 20. junija 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 21. junija 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 22. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ■ Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 23 16. junija 2016 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 mali OGLASI NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji - trgovina, gostinstvo, storitvena dejavnost, stanovanja - prodam za 165.000,00 evrov. Možnost menjave, 10 parkirnih mest. Po dogovoru tudi najem lokala (800,00 evrov mesečno). Gsm: 041 714 488 PRIDELKI SILAŽNE bale otave, letošnja košnja, prodamo. Gsm: 041 317 434 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 19. 6. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO limuzin, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 RAZNO TRI leta staro sedežno garnituro za dnevni prostor prodam za 190 €. Vzrok prodaje je premajhna dnevna soba. Gsm: 041 686 143 LESENI čolniček, 2.80 m, primeren za ribičijo, z vesli in jopiči prodam za 250,00 evrov. Gsm: 041 714 488 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 18. in 19. 6. - Matej Stra-hovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke habit nepremičnine Hablt d.O.«. Kmotta «. Vklen|a tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 3-sobno stanovanje v Sončnem parku v Velenju, 82 m2, zgrajeno 1991, V nad. na odlični lokaciji.ER v izdelavi. Cena 85.000 evr. Samostojno hišo v treh etažah , na mirni, sončni lokaciji v Florjanu, 217 m2, zgrajena 2006, 711 m2 zemljišča, K+P+M. ER: v izdelavi . Cena 180.000 evr. vec na 1 I m m m m www.habit.si Terme Zreče „Idilični" nasvet ... Pomlajeni ... Sabina Zajc, wellness svetovalka Zdaj je idealen čas, da svojo kožo očistimo vseh nečistoč, jo osvežimo in pomladimo. Ob vsakodnevni domači negi je zelo priporočljivo obiskati kozmetični salon ali wellness. Strokovno usposobljeno osebje v Wellnessu Idila v Termah Zreče pri tretmajih uporablja profesionalne proizvode kozmetik Sothys in Pevonia Botanica, s katerimi izvajamo nege za vse tipe kože in za vsak žep - od tistih osnovnih neg in površinskega čiščenja, pa do neg z globinskim čiščenjem ali anti-age učinki. Za dosego najboljših rezultatov uporabljamo aparate, ki učinkovito pripomorejo k vrhunski negi. Tako se lahko kot prvi hotelski wellness v Sloveniji pohvalimo z najnovejšim aparatom M3, ki z osmimi različnimi nastavki na naraven in popolnoma neboleč način izboljšajo strankino izkušnjo pri kozmetičarki in že po eni negi dajo vidne rezultate na koži. Nege obraza lahko izvajamo z nastavki: kisik, mikrodermoabrazija (diamantni piling), ultrazvočni piling, mezoterapija, radiofrekvenca in ultrazvok. Nege telesa lahko dopolnimo z nastavki: ultrazvočna liposukcija, dermomasaža in radiofrekvenca. Z aparatom M3 lahko torej izvedemo nego, ki da dodano vrednost osnovni negi, delu človeških rok. Primeren nastavek priporoči kozmetičarka po analizi stanja kože. Rezultat nege je nahranjena, čista, čvrsta in sijoča koža. S pilingom odstranimo odmrle celice in površinsko očistimo kožo. S kisikovo terapijo poskrbimo, da koža dobi dovolj vlage. S serumom pa še dodatno globinsko nahranimo kožo. Po negi je koža čista in sijoča. 62,50 € 55,00 € Velja do 21. 06. 2016. * nega z uporabo najnovejšega aparata M3. Ponudba velja od ponedeljka do petka. Ostali popusti in nakup darilnih bonov se izključujejo. Potrebna je predhodna rezervacija. IDILA, Wellness & Spa, T 03/75 76 344 > Lani je bila povprečna starost partnerjev ob poroki na območju pristojnosti Upravne enote Velenje 30 let. V slovenskem povprečju so ženini dobro leto in pol starejši, neveste pa pol leta mlajše. Na UE Velenje sta partnersko skupnost registrirala le dva istospolna para. Preprosto in tradicionalno Matični urad Upravne enote Velenje od leta 2011 beleži, koliko moških in žensk se poroči na kateri od lokacij v Šaleški dolini. Matičarka Vita Arlič je sporočila, da se je vsako leto za usodni da odločilo od 80 do 100 parov, leta 2012 pa rekordnih 123. Trend sicer niha, a večjih odstopanj ni. Podobno je na ravni države, ko se je v zadnjem desetletju največ parov poročilo leta 2012, najmanj pa 2005. Večina zakonsko zvezo sklene v katerem od treh uradnih prostorov. Raje izberejo orgelsko dvorano glasbene šole Velenje kot sedež upravne enote. V šo-štanjski vili Mayer pa se je od julija lani do danes poročilo 9 parov. Dovoljenje za opravljanje poročnega obreda ima tudi Velenjski grad, kjer se je zadnja leta poročilo okrog deset parov na leto, lani sedem, v preteklosti pa nekoliko več. V vili Bianci se je od leta 2010 poročilo skoraj 20 parov, poročni obred pa je v posebno lepem spominu ostal gluhima oziroma naglušnima partnerjema, ki so ju presenetili s pozdravnim nagovorom v zna- kovnem jeziku, kar je zbrane ganilo in navdušilo hkrati, se spominja vodja TlC-a Urška Gaber- > Letos se je že poročilo 41 parov, dva para pa sta imela zlato poroko. šek. Vsako leto nekaj obredov izvedejo tudi na vili Herberstein in vili Široko. Za ti dve lokaciji se odločajo predvsem pari, ki si ta dan želijo zapomniti tudi po kulinaričnih užitkih, čeprav je posebnih zahtev malo. Vse več pa pripravijo catering pogostitev v naravi. Zanimivo, da je kakšnih Pari z upravne enote Velenje se razvežejo na Okrožnem sodišču Celje, a tam ne vodijo krajevno specifične evidence. So pa sporočili, da so lani obravnavali 84 razvez brez otrok, 88 razvez z otroki in 110 sporazumnih razvez z vseh področij, za katera so pristojni. Zakonski pari brez otrok Zakonski pari z otroki Zunajzakonska partnerja brez otrok Zunajzakonska partnerja z otroki Šmartno ob Paki 222 388 19 112 Šoštanj 572 941 60 306 Velenje 2381 3636 278 1084 Skupaj 3175 4965 357 1502 Slovenija 131245 224290 15575 61847 izjemnih, bodisi razkošnih bodisi tematskih porok, malo. Večinoma so skromne in tudi mladi pari si priredijo bolj tradicionalne. Vsako leto pa je tudi nekaj zlatih porok. Lani je 50. obletnico slavil en par, letos že dva, največ - osem - pa jih je bilo leta 2012 in leto kasneje. Zakonskih parov je več kot zunajzakonskih partnerjev Iz podatkov Statističnega urada RS je razvidno, da v Sloveniji > Vir: Staristični urad Republike Slovenije, stanje 1. 1.2015 Zanimivo - po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2014 razvezalo le 17 slovenskih parov pred prvo obletnico poroke, velika večina, 1216, pa po 15 ali več letih zakona. živi več poročenih kot neporočenih parov, prav tako je tudi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V teh občinah je lani živelo 8140 poročenih in 1859 neporočenih parov. Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo več kot 576 tisoč družin, od teh je bilo dobrih 13 odstotkov zunajzakonskih skupnosti. Število zakonskih parov z otroki ali brez otrok skozi desetletja znatno narašča. Danes je družin z otroki enkrat več kot tistih brez. Drugo poulično kulinarično razvajanje Jutri na velenjski promenadi Promenada okusov - Kulinarična tržnica bo gostila vsaj 14 gostincev - V treh kulinaričnih delavnicah vse o žaru Bojana Špegel Velenje, 17. junija - Lani jeseni je Mestna občina Velenje skupaj z vsemi javnimi zavodi in Turistično zvezo Velenje pripravila prvo poulično kulinarično raz-vajanje na velenjski promenadi. Obisk je bil odličen, odzivi obiskovalcev prav tako. Letos so se organizatorji odločili, da promenado okusov pripravijo že na pragu poletja. Ker želijo, da si na njej zaposleni lahko privoščijo tudi malico, bodo gostinci svoje dobrote začeli ponujati jutri že ob 10. uri dopoldne, brbončice pa bodo lahko obiskovalci razvajali vse do 19. ure. Koordinator projekta Žiga Ko-čevar nam je povedal: »Tudi letos se bodo na naši kulinarični tržnici predstavili lokalni gostinci, ki bodo na enem mestu posku- šali pričarati pravo kulinarično vzdušje v središču Velenja. Večina bo pripravljala drugačne jedi, kot jih strežejo v svojih lokalih. Tematika letošnje promenade je »piknik«, saj té vedno povezuje- mo s poletjem.« Ob koncu preteklega tedna so imeli prijavljenih 14 lokalnih gostincev, ki bodo svoje kuhinje dobesedno prestavili na ulico. Med njimi bo tudi lokalna pivo- varna Lokopivo iz Lokovice, zato bo pestra tudi ponudba pijač, ne le hrane. Dogodek bo tudi tokrat namenjen druženju z občani. Ti se bodo lahko v »Promenadinem žarišču« naučili pripravljati tudi drugačne jedi na žaru. Žiga nam izda: »Potekale bodo tri delavnice; prvo bo vodil najbolj znani kuhar v Šaleški dolini Andrej Kuhar, dobitnik 6 Michelinovih zvezdic. Obiskovalci delavnice bodo dobili recepte tudi za domov. Drugo delavnico bo pripravila mesarija Lečnik iz Koroške. Pripravljali bodo različne ham-burgerje. Tretjo delavnico pa bo izvedel Igor Stankovič, vodja kuhinje v Hotelu Paka, ki bo pripravljal sladice na žaru.« a V nedeljo prva letošnja rokodelska tržnica Staro Velenje, 19. junija - V nedeljo ob 10. uri se bo Stari trg v starem mestnem jedru spremenil v prireditveno prizorišče. KS Staro Velenje in TIC tam skupaj pripravljata prvo letošnjo rokodelsko tržnico. Ker bo isti dan na Velenjskem gradu potekal Staroveški dan, se bodo potrudili, da bodo obiskovalci po obisku gradu prišli tudi skozi Staro Velenje. Na tradicionalni rokodelski tržnici bo vsaj 20 stojnic, na njih se bodo predstavljali rokodelci in obrtniki, ki ohranjajo tradicijo z izdelovanjem različnih glinenih, lesenih, kvačkanih izdelkov in izdelkov iz slame. Mnogi bodo pokazali, kako teče njihovo delo. Živahno bo tudi na odru, kjer se bodo vse do 15. ure, ko bo rokodelska tržnica končana, vrstili glasbeni nastopi skupin in posameznikov in Šaleške doline. a bš Kam na počitnice? Bliža se najbolj brezskrben čas leta. Tudi če ne bomo šli na počitnice, bo življenje marsikje teklo počitniško, bolj počasi. Sploh, če bo letošnje poletje opremljeno z visokimi temperaturami. Možnosti, da počitnice preživimo doma in se podajamo enodnevnim radostim naproti kje v bližini, je v Šaleški dolini veliko. Začetek počitnic je čas, ko veliko razmišljamo o tem, kam na počitnice. Mnogi pa to že vedo. Nekaj naključnih mimoidočih smo povprašali, kako razmišljajo. Nina Ledinek iz Gaberk: »Trenutno sem na porodniškem dopustu, a bo ta trajal samo še ta teden. Z druži-nico gremo na Mali Lošinj. Izbrali smo hotel, da bo vse tako, kot mora biti. Tam bomo preživeli en teden. Čez poletje pa imamo v načrtu tudi krajše izlete po Sloveniji. Zagotovo jo bomo kak vikend mahnili na Bled in v Logarsko, morda pa tudi na slovensko obalo.« Rok Vodovnik iz Mislinje: »Delam na terenu v tujini, v različnih mestih v Nemčiji. Trenutno imam nekaj prostih dni, zato sem doma. Kdaj bom lahko šel na dopust, še ne vem, ker še delamo s polno paro. Lani sem počitnice preživljal na hrvaški obali. Tam bo letos, tako pravijo, velika gneča ... A mene letos na Hrvaškem ne bo. Vleče me nekam daleč ... Hočem popoln odklop. Vse leto sem trdo delal in zato si ga bom privoščil.« Rožle Bandalo Magrič iz Pake pri Velenju: »Sem osnovnošolec, končujem sedmi razred. Že to nedeljo gremo z družino v Poreč, kjer smo radi. Potem se bom udeležil rokometnega kampa v Savudriji. Cel mesec bom na morju in veselim se tega. Potem pa doma. Zagotovo bomo tudi letos večkrat šli na Graško goro.« Jaka Lah iz Velenja: »Lani sem bil z družino v Grčiji, letos gremo za en teden v London. Rad spoznavam tuje kraje. Za poležavanje na plaži poleti pa mi ni.« Jože Višnjar iz okolice Velenja: »Sem upokojenec. Z ženo si bova letos privoščila teden dni morja. Greva v Portorož. Morje imam zelo rad. Lani sva bila v toplicah. Bilo je lepo, a morje je le morje.« a mkp