ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 16. AVGUSTA 1931 ŠT. 33
ZA LETOŠNJI VELIKI ŠMAREN:
JARO HILBERT; MADONA
262
Poroka sestre naše kraljice.
v nedeljo, dne 26. p. m. se je v romunskem kraljerikem letnem bivališču T Sinaju vriilu ulovesna porok« med romunsko princesiujo Ileano, sestro naSe kraljice in nadvojvodo Antonom HabsburSkim. .Spodnja slika nam kaže poroko po katoliškem obredu v veliki dvorani dvorca PeleS, slika na desni nam pa kaie mladoporočeni par.
Ntt desni: Francoski vojni letalci v Bcl-gradu. Dne 25. p. m. je prispela v Bel-grad veCja eskadrila francoskih vojidh letalcev, med katerimi so tudi nekatera znamenita imena. Na naši sliki vidimo spredaj od 1. na d. generala Guoisa, majorja Rignauta, majorja Jurieuxa in kapetana Salle-a.
'i
Spodaj: Prihod novega poljskega poslanika v Belgrad. Glavno osdije poslaništva, ki ie sprejelo na kolodvoru novega šefa. Ou leve na desno stoje: ataše za tisk Ks. Glinka, novi poslanik Schwarz-burg-Gunter, vojni ataše Staržinski, po-slaniški tajnik Sidorovič in odpravnik poslov Malom,
Na desni:  Novo cerkvico v Dobrovcih pri Slivnici
ob juž. žel. si je postavilo ondotno prebivalstvo. V glavni altar postavijo kip Matere božje, ki je stal od leta 1225—1780 v farni slivniSki cerkvi, nato pa v mali kapelici, ki so jo zgradili 1. 1830.
Marijin kip iz 13. stol. v novi cerkvi v Dobrovcih.
263
Na desni: Letoinji novomainiki la-vantinske ikofiie. Spredaj sede od leve na desno: Z. Kordež, Fr. Veseli«, P. Poteko. I. Palm in M. Močil-nik; zadaj pa stote: Sem, Vahčič, Bejek, Štukovnik, Vraber, Lupše in Petan.
Spodaj: Tudi kroparska Šolska mladina si Je privoičila poletno tabo-renje, pod vodstvom svojega upravitelja g. Hafnerja, na Moienjski planini.
Sptidnj na desni: Naša koroška slov. krič. soc. zveza je začela pridno prirejati go.<tpodarske tečaje po deželi, ki uspevajo jako lepo in jih dekleta navdit.iiieno posečajo. Naša slika nam kaže tak tečaj v točah pri Beljaku, ki se je vršil pod vodstvom gdč. Marice Krištof, poleg nie pa sedi zavedni nadučilelj Airhfiolzer. (X)
Na levi: Horjulska dekleta, ki so se udeleževala   ondotnega   spomladan.   kmet. gospodinjskega tečaja; tečaj je priredila Slov. kršc. žen.ska zveza.
Spodaj: Najmlajši gasilci ˇ Kozjem vadijo proste vaje.
Snodai na levi:  KIjučaviličar - umetnik.
To sliko, izdelano z vtolkavanjem je izvršil mladi samouk, ključavničar Ciril Sekelj. Mladi umetnik kaže nedvomno lepo nadarjenost in ljubezen do dela in le žal, da se v svoji redki stroki ni utegnil še bolj izobraziti.
264
265
Slovenski slikar v Egiptu.
Naj pišem o selli, so me naprosili. Jako neprijetna stvar za umetnika, da odkriva svojo (iušo. Nekaj pa le lahko povem, in to jo: zakaj sem šel v Egipef in čemu spremenil svojo smer?
Rodil sem se 1. 1879. v Krškem. Šolal sem se na ljubljanski realki, nakar sem odšel v vojno. Ko sem 1. 1918. zapustil tirolsko fronto precej deprimiran in l)o-lan, sem se lotil študija na slikarski šoli v Pragi. To je bilo za mene nadaljevanje vojne. Ni se mnogo spremenilo: gladoval sem, boril se za obstanek, bolehal in pri tem študiral. Zaprosil sem nekolikokrat pomoči — zaman. Mojim tovarišem in prijateljem bi najbrž škodovalo, če bi dobil podporo jaz. Toda dovršil sem svoje študije in se predstavil javnosti — v Ljubljani. Razstavil sem vse, kar je ka- ] zalo moj razvoj.
Ker je bilo pa pri nas tedaj mnogo j mladih in neizkušenih kritikov in ker se i Je zdelo, da je dolžnost kritike, da odklanja, so me enostavno izrinili. Tu mi je nekdo očital, da Se ne sledim pariški .šoli, kar so storili baje vsi drugi. Toda pnsnemavec nisem maral biti; napotil «eni se proti vzhodu in si izbral Egipet, zibelko vse umetnosti, za svojo šolo.
Marca meseca 1928 sem prvič zagledal nepregledno puščavo, ki me Je tako vabila k sebi že v svojih mladih letih. Celi dnev.i so mi minevali pred čudovitimi izdelki faraonske dobe; njih enostavnost, strogost in še več. njih po-duševljenost me je očarala. Nastala so moja prva linearna dela; Arabka, Oaza, .šeikh. Črna Eva. Iskal sem enostavnost linije, strogost v kombinaciji, oduševljenost, skratka vse, kar je v starih umotvorih in kar se zrcali v ljudeh, v rastlinah, v puščavi.
Naselil sem se v Kairu, si ustanovil rodbino, odprl umetnostno akademijo in slikal. Priredil sem več razstav, ki so mi dobio uspele, vsaj tako lahko sodim po kritikah in prodanih slikah. Vse kaže, da bo solnčni Egipet postal moja druga domovina. Po petih letih sc sedaj vračam v domovino na krajši obisk in se jeseni vrnem.
L. 1928. sem potoval po Nilu proti jugu, občudoval staro arhitekturo — hrame in grobove. Stvarnik piramid se je rodil takrat, kmalu nato Madoiia. Obsojenci, Žeja v puščavi in slike Bojna igra črncev, Dve sestri in Odmor. Vsaka bilka, vročina, svetloba itd., vse je otimevalo v moji duši.
Živel sem ločen od Evrope, brez zanimanja za njene smeri in ni mi bilo mar kaj delata Pariz, Berlin. Delal sem zase, imel sem svojo smer.
Po treh letih je bila pot mojega ustvarjanja jasno začrtana, osvobodil .sem se nepotrebnih črt in oblik, barve so postale enotnejše, vse je postalo bolj prosto. Ideja mi je bila glavni cilj. Da, ideja! Tako je n. pr. Stvarnik' piramid koncentracija vsega faraonskega duha; tehnika, umetnost, volja in duh, ki so zamislili njih ustvarjanje. Madona je večnostna in sem jo sku.šal oprostiti vsega človeškega. Radi tega nepremičnost in roke, ki ne odgovarjajo pozemskemu. Moj razvoj gre dalje do letošnjega Človeka. Hotel sem ga, kakršen je bil ustvarjen, dober in slab. V labirintu kotov in ulic gre filozof ali revolucionar, tudi norec; skratka: človek. Prejšnji instinkt se je umaknil razumu. Združiti sem skušal klasično z moderno. Jaro Hilbert.
Stvarnik piramid, olje iz 1. 1928. Na levi: Človek, olje iz 1. 1931.
Umetnik s svojo soprogo, olje iz 1. 1928. Spodaj na levi: Ko prestopi Nil svoje bregove, akvarel iz 1. 1931.
Iz oaze Marg,
akvarel iz 1. 1951. (Ta oaza se nahaja v bližini Kaire.)
Na levi:
Citadela v Kairu, akvarel iz 1. 1951.
Paša Loifallah, olje iz I. 1928.
Žena v oazi, olje iz 1. 1926.
Jutro na Nilu, akvarel iz 1. 1950. Spodaj na desni: Akad. slikar Jaro Hilbert,
Oaza Taium, akvarel iz 1. 1931.
Iz oaze Siva,
Na desni:
akvarel iz 1. 1951.   (Ta oaza se nahaja 1000 km globoko v puščavi, stavba je iz blata.)
266
Mrzli studenec in galerije kraljeviča Andreja.
Gorje pri Bledu so ena naj-l)Hžjiii in najboli priljublje-niii izletnih toČK z Bleda. Kdorkoli je kdaj obiskal znameniti Vintgar, vsak jih pozna. Tu se je pred 3 leti ustanovila podružnica SPD, ki si je postavila za nalogo, da na-
f)ravi razne bližnje naravne epote in zanimivosti čim najbolj pristopne izletnikom. V to svrho je zgradila lani galerije v Pokljuški luknji In odprla s tem najbližjo pot nn priljubljeni Mrzli studenec. Galerije je krstila pa princu Andreju, ki je bil rojen na .w.iednjem Bledu.
Na desni: Slovesna olvofltev in blagoslovitev galerij kra* IjeviCa Andreja, dne 27. VIII. prošlega leta.
Vhod v galerije (Preras) od Mrzlcgn studcncn.
Spoduj: Pogled iz Pokljuške luknje na galerije.
Goric pri Btedtt z dolino, kjer se nahajajo galerije (X), v ozadju Triglav.
.Spmlaj: Mrzli studenec, poleti.
ViU na Mntteffl itadenca, pozimi je ta priljubljena sinuSka postaja. Na desni: tertraki n«J»ter I. Makar iz Gorlj, ki je gradil galerije kraljeviča Andreja; Zatokar je tndi graditelj znamenitih galerij v Vint-garju.
267
Angleški ministri
v Berlinu.
Spodaj: Artur Henderson, angleiki zunanji minister.
MacDonald in Henderson sta prispela 27. p. m. v Berlin na povabilo nemške vlade, da nadaljujeta londonske razgovore glede gospodarskega in političnega položaja v Evropi. Zgornja slika nam Kaže sprejem MacDonalda na berlinskem kolodvoru in sicer je videti: MacDonalda (1), Briininga 2), Curtiusa (3) in poslanika Rumbolda.
Na desni: Revolucionarne nemire na Španskem skuša vlada zatreti z energičnimi ukrepi. Na'Iseviljskih ulicahSpreiskuje vojaštvo vse pasante, če nosijo orožje. Spodaj: Zeppelin Je na poti v p<darne kraje letel preko Berlina, kjer je za nekaj časa tudi prietaL
Na levi: Tetfik paia, predsednik egiptovskega parlamenta, na katerega je bil izvršen pred kratkim ponesrečen atentat. Spodaj: WUsonov spomenik so pred kratkim odkrili v navzočnosti Wilsonove vdove v Posnu, denar zanj je d«! znani glasbenik Paderewski. Snodai na levi: Wilkinsov podmornik »Nautilus« je odplul skoro istočasno s Zeppelinom vnovič v polarne kmje iz Devon porta (Anglij^, kjer so ga po-
268
(Foto Miličinski)
Naši skavti      
v slovenskem Korotanu.
Letos tabore slovenski skavti prvič izven mej Jugoslavije in sicer so se ustavili ob Hodiškem lezeru blizu Celovca, ljubljanske planinlce (skavtinje) pa ob Baškem jezeru, a mariborski skavti ob Klopinj-skem jezeru. Vsi trije tabori stoje na slovenskem narodnem ozemlju, zato ni čudno, če je postalo razmerje med taborniki in ljudstvom takoj jako prisrčno in po slovenskem Korotanu veselo odmeva slovenska pesem. Iz svojih taborov prirejajo skavti redno izlete v važnejše kraje, sredi avgusta se pa vrnejo domov.
Na desni: Tabor ljubljanskih planink ob Baškem jezeru.
Koroški slov. poslanec,   župnik Starec,  sredi ljubljanskih skavtov pri Sv. Marjeti.
Zgoraj na desni: Tabor ljubljanskih skavtov ob Hodiškem jezeru.
Na desni:
Popoldne v taboru.
Športni vestnik
Spodaj: Start senijorjev na 200 m, ob priliki tekmovanja za drž. prvenstvo v kopališču »Ilirije«. Ob tej priliki je Sever (Ilirija) tako sijajno plaval, da je priboril svojemu klubu čisto nepričakovano zmago.
Na desni: V torek se bo vršila v Parizu tekma za evropsko plaval, prvenstvo. V drž. plavalni reprezentanci so po navadi nastopali sami člani obmorskih klubov. Prvič v zgodovini plavalnega sporta bosta reprezentirala našo državo Slovenca: Nada Lampre-tova in Draško Vilfan, ki sta najboljša plavaCa v državi. V krogli levo: Nada Lampretova pri plavanju.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva