jj^e zamudite ugodnega nakupa razprodaje pletenin,katero vam Pripravila »Almira« v obeh tovarniških prodajalnah v Radovljici JkJJSS/LTRA Leto XXVI. Številka 67 Je8®?.0vitelji: obč. konference SZDL in T?lce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Krani — Izdaja CP Gorenjski tisk v fJJ* Glavni urednik Anton Miklavčič dogovorni urednik Albin Učakar ^asilo SOCIA LISTICNE zveze d"e lovnega ljudstva Kranj, sobota, 1. 9. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenslpo. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Še dve šoli banes Orehek, jutri Trboje Šol riJa otvoritev novih osnovnih leto h kranjski občini se približno ižva; p1 Po sklenitvi pogodbe z Na«f- L oziroma P° začetku gradnje . bliža kraju. Po otvoritvi v daZ'cl> na Kokrici in v Naklem bodo Podruv0dPrli novo osnovno šolo — ! SeljoK co osnovne šole Lucijan OreL^' s prostori za varstvo na I_Kl», jutri pa v Trbojah. v^ *rirazredno osnovno šolo z (so^?1 ,na Orehku bodo odprli danes ob 17- uri- Na otvoritvi Kran s°delovali godba na pihala iz Sava a> foIklorn a skupina tovarne Pa k' Jecitatorji in pevci. Nastopili vabii° tudi 8asilci- 0b tej priliki hek n krajevna skupnost Ore-Žben • • vka in krajevne dru-vaiCe°Politične organizacije prebi-^oKo*•■ se udeležijo*otvoritve in °esiJo zastave. T&oritev nove osnovne šole v Prazn pa.bodo Prebivalci združili s okv^Van^em krajevnega praznika. 26. av^ru krajevnega praznika (od h ted - do 2- septembra) so bile ErirpHun v krajevni skupnosti razne ^veTV nedeljo, .je TVD etni f lrooje organiziral nogo-aktiv lVrnir, v torek je mladinski % SnJ;riPravil pohod od spomenika Sv^ann fnika' V četrtek pa žalno V ^bofV pri spomeniku padlih tej^igi. Jah- Včeraj je bil namizno-«ana furnir za pokal TVD Par-gasilske ne-S zvečer Pa bodo velike ^silSKjkVaJe domačega in sosednjih t? bodo 1ruštev- Jut" ob 14. uri Ji otv •vesno odprli novo šolo. °^oj0r,tvi bo pred zadružnim n Vrtna veselica. A. Ž. Veletrgovina špeceriua Ugoden nakup za ozimnico Ali se lahko pojavi kolera tudi pri nas? Ob pojavu kolere v Italiji obveščamo prebivalce, da zdravstvena služba in sanitarna inšpekcija pri svojem delu redno opravljata ukrepe, ki so predvideni za preprečevanje vnosa te bolezni. Vendarle smo ob pojavu kolere v Italiji še poostrili vse ukrepe. Zaenkrat se pri nas kolera še ni pojavila, čeprav ta možnost ni izključena. Kolera se bo pri nas širila le, če se bo pojavila tam, kjer higi enske razmere niso urejene in če ljudje ne bodo upoštevali higienskih ukrepov. Zato je treba skrbeti za urejeno okolico hiš, dvorišč, kleti in drugih stranskih prostorov. Poskrbeti je treba tudi za boljšo zaščito pitnih voda-in za higi-eniČno ravnanje z živili pri proizvodnji, prometu in predelavi. Potnikom, ki so namenjeni v Italijo, priporočamo, da potovanje, če ni nujno, odložijo, ostalim- priporočamo cepljenje proti koleri. Cepljenje je popolno in veljavno, če je prejela oseba cepivo v dveh dozah s presledkom 7 do 28 dni. Cepljenje ne nudi popolne zaščite in je potrebno upoštevati vse higienske ukrepe, ki so običajni pri pojavu nalezljivih črevesnih obolenj: — Uživajmo le sveža in zdrava živila, ki so bila higienično pripravljena. — Uživajmo le zdravo pitno vodo, ki je pod nadzorstvom. — Sumljiva živila in vodo pred uživanjem prekuhajmo. — Dobro operimo sveže sadje in zelenjavo. — Umijmo si roke, predno začnemo pripravljati živila ali pred jedjo. — Zatirajmo muhe, miši in podgane in ne mečimo odpadkov v okolico, ker ti odpadki pogojujejo razmnoževanje te golazni. — Temeljito si umivajmo roke z milom in pod tekočo vodo po opravljeni potrebi. — Odstranjujmo človeško blato tako, da ne pride v (talno) pitno vodo in da do blata ne pridejo živali, predvsem mačke in miši, ki bi ga raznašale. — Pri pojavu driske ali drugih znakov črevesnih obolenj poiščimo takoj zdravniško pomoč. Čeprav je bilo v Italiji več smrtnih primerov, gre za milejšo obliko kolere, katere povzročitelj je V. kolere El. Tor in so izgledi za ozdravitev pri takojšnji intervenciji dobri. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj dr. Ana Kraker-Starman Dom za 122 upokojencev »Zelo pomembno je dejstvo, ki močno vpliva na življenje in delo starih ljudi, da sedanji čas vse bolj ločuje stare ljudi od njihovih potomcev. Izreden tempo življenja in dela, hitra industrializacija ter z njo povezano preseljevanje mladih ljudi iz vasi v mesto, v industrijska središča, močno vpliva na to, da ostajajo na vaseh starejši prebivalci sami. Tudi v mestih je veliko razlogov, ki vplivajo na to, da starejši živijo sami. Pomanjkanje stanovanjskih prostorov, velika zaposlenost mladih, različni interesi in pogledi na življenje in drugo vpliva na to, da žive mladi in stari ljudje manj pogosto kot prej v velikih družinskih skupnostih...« Tako je med drugim rekel na četrtkovi slovesnosti ob otvoritvi doma za upokojence na Planini predsednik odbora za gradnjo doma in podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik. Otvoritve doma so se poleg člana CK ZKS Vinka Hafnerja, člana republiškega izvršnega sveta Pavla Gantarja, predstavnikov skupščine in organizacij udeležili tudi številni mladi in starejši prebivalci Kranja. ^ Odločitvi za gradnjo prvega takšnega doma po vojni v kranjski občini je botrovalo več razlogov. V občini je bilo na primer 1961. leta ob popisu prebivalstva 4527 prebivalcev starih nad 60 let, pred dvema letoma pa 5632 ali kar 10 odstotkov vseh V četrtek popoldne so na Planini odprli nov dom za upokojence in ostarele občane kranjske občine — Foto: F. Perdan prebivalcev občine. Skupščina, družbenopolitične organizacije, društvo upokojencev in center za socialno delo so si že več let prizadevali, da bi bilo tudi življenje ostarelih občanov v občini čim ugodnejše. Ta skrb se je okrepila, ko je občinska konferenca SZDL sprejela akcijski program za pomoč in varstvo ostarelih ljudi v občini in ko je občinska konferenca ZK sprejela program socialne politike. Tako je občinska skupščina februarja 1970 sprejela sklep, da prevzame investitorstvo za gradnjo doma upokojencev v Kranju. Nov sodobno opremljen dom na Planini ima 109 sob s 122 ležišči. Razen tega so v njem sobe za dežurne bolničarke, dve bolniški sobi, ambulanta, čajne kuhinje in dnevni prostori, kuhinja z jedilnico, gostinski prostori, čitalnica, kadilnica, pralnice, šivalnica, prostori za delavnice itd. Cena tako opremljenega objekta znaša približno 19 milijonov dinarjev. Od tega je 12,3 milijona prispevala republiška skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Ta denar se je namreč zbiral v stanovanjskem skladu od pokojnin z območja občine pet let. Milijon dinarjev je prispeval svet za zadeve borcev NOB in vojaških vojnih invalidov občine, preostali denar pa je zagotovila občinska skupščina. Gradnjo je spremljal in nadzoroval gradbeni odbor, projekt za dom je izdelalo podjetje Arhitekt biro SGP Tržič, zgradil pa ga je SGP Projekt iz Kranja. V kulturnem delu programa ob otvoritvi doma so nastopili moški pevski zbor društva upokojencev iz Kranja in učenci osnovne šole Stane Žagar. Dom je odprl predsednik društva upokojencev iz Kranja Franjo Cerar, ključ pa izročil direktorju Štefanu Ovsenarju. Potem pa so si vsi zbrani na otvoritvi ogledali prostore. A. Žalar -N »Praktičen turizem« Takole so jo pred nedavnim s kolesi »mahnili« z Bleda proti Bohinju angleški turisti, ki so kampirali v Zaki. »Zakaj pa ne?« so nas začudeno vprašali, ko smo jih zmotili sredi malice blizu Soteske. »Dopust je sicer lepa reč, toda človek se od dopustniškega brezdelja tudi poleni. Zato smo si pri Generalturistu na Bledu sposodili kolesa in naredili bomo rekreacijski izlet.« Praktično. Mar ne? — A. Ž. — Foto: F. P. Naročnik: si1; do 8. v Ptembra 1973 U ®eh aših trgovinah kj> t>a^Pir po 1,75 din »JV „ za vlaganje 3>80 din Prvi delegati V začetku tedna je odpotovala v Alžir prva skupina naših funkcionarjev, ki bo sodelovala v delu 4. konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav. V začetku tega meseca pa bodo odpotovali člani uradne delegacije, ki jo bo vodil predsednik Tito. Mladinska politična šola Na mladinski politični šoli v Vikrčah so že predavali predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher (o ustavi), sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Do-lanc (o pripravah na X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS) in podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša (o dosedanjih uspehih neuvrščenih držav in o nerešenih vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v Alžiru). Neenotno območje Koordinacijska komisija za gospodarstvo pri slovenskem izvršnem svetu je ugotovila, da območje nerazvitih v srednjeročnem razvoju Slovenije ni enotno določeno. Menili so tudi, da so cilji slovenskega srednjeročnega načrta zastavljeni prenizko. Če jih ne bomo povečali, bo razlika med razvitimi in nerazvitimi območji v Sloveniji trajala še naprej. Nova najdišča Raziskovalne ekipe zagrebškega podjetja Naftaplin so našle mnoge sledove naffte in plina na območju Djurdjevca in Koprivnice ter v bližini Donjega Miholjca. Plast plina je znatno večja, kot so prej pričakovali. Zaostanek V nekaterih občinah v Srbiji zaostajajo z izplačevanjem otroških dodatkov. Samo skupnost za otroško varstvo v Beogradu bi morala v prvih šestih mesecih letos plačati republiški skupnosti 39 milijonov dinarjev, plačala pa je le slabih 21 milijonov. Velike izgube Železniško transportno podjetje Zagreb je v prvem polletju imelo prek 255 milijonov dinarjev izgub, kar je za 92,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pravijo, da nad izgubo niso presenečeni, saj so nanjo vplivale nerentabilne proge, podražitve reprodukcijskega materiala itd. Milijon potnikov JAT JAT je v prvih sedmih mesecih letos prepeljal 1,119.106 potnikov. K temu je pripomogla modernizacija tega prevoznega podjetja, ki ima zdaj 13 letal DC-9, 7 karavel in 4 boeinge 707 ter 2 convaira s skupaj 2909 sedeži. Krompir po 1,70 do 1,80 dinarja ' Letošnja letina krompirja znaša 16.000 vagonov in so pokrite vse potrebe prebivalstva, so ugotovili na seji slovenskega predsedstva sindikatov. Kmetijsko poslovno združenje v Ljubljani je že določilo odkupno ceno za krompir: po 1,20 dinarja za slabši in po 1,45 dinarja za boljši. Trgovina se je obvezala da bo pri krompirju zaračunala minimalno maržo — 10 dinarjev na vrečo krompirja. Tako bo prodajna cena za kupca od 1,70 do 1,80 dinarja za kilogram. Pšenica že v kaščah V Vojvodini so do 20. avgusta odkupili 100.000 vagonov pšenice. Na družbenih posestvih so pšenico že odkupili, pri zasebnikih pa jo je še približno 10.000 vagonov. Odkup kasni, ker še ni jasno, kolikšne bodo premije. Ustavne razprave v tržiški občini Pomembnost statutov občine in krajevnih skupnosti Jesenice V. ponedeljek zvečer je bila v Tržiču razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so kot najpomembnejšo točko dnevnega reda obravnavali organizacijo in vodenje javnih razprav o republiški ter zvezni ustavi ter o statutih občine in krajevnih skupnosti. Razpravljalci so menili, da je treba posvetiti pri razpravah še posebno pozornost statutom občine in krajevnih skupnosti, kateri v bistvu približujejo ustavne spremeni- Komemoracija na Jelovici Občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica bosta tudi letos organizirala spominsko svečanost na Lipniški planini na Jelovici, ob obletnici smrti narodnega heroja Joža Gregorčiča-Gorenjca. Spominska svečanost, na kateri bodo sodelovali učenci osnovnih šol obeh občin, bo 8. septembra. Računajo, da se bodo poleg učencev šol, preživelih borcev ter občanov spominske svečanosti udeležili tudi vojaki fz vojašnice Joža Gregorčič iz Škofje Loke. Najprej bo komemoracija na grobišču v Radovljici, potem pa bo na Jelovici kulturni program, v katerem bo sodeloval mladinski pevski zbor gimnazije Jesenice Blaž Arnič ter recitatorji iz osnovnih šol. Po spominski svečanosti si bodo udeleženci ogledali vojašnico v Škofji Loki ter obiskali nekaj drugih spomenikov in spominskih obeležij na Jelovici. D. S. Pionirji in mladinci - gasilci bodo tekmovali V počastitev kranjskega občinskega praznika in Tedna požarne varnosti bo jutri, 2. septembra ob 8. uri zjutraj na športnem igrišču Sava v Kranju tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih desetin s področja občinske gasilske zveze Kranj. Na tekmovanju bodo nastopili pionirji gasilskih društev Bitnje, Duplje, Kranj—Primskovo in Preddvor ter mladinci društva iz Bitenj. Mlajši pionirji bodo pokazali vajo z vedrovko in se pomerili v teku na 50 metrov. Starejši pionirji pa bodo morali opraviti vajo z motorno briz-galno, tekli pa bodo tudi na 50 metrov. Mladinski program je zahtevnejši. Opravili bodo vajo z motorko in polagali cevi na 105 metrov dolžine. Za vse pa so pripravljena tudi zahtevna teoretična vprašanja. Gasilstvo je med pionirji in mladinci v kranjski občini precej razširjeno. V gasilskih vrstah je 147 pionirjev in 108 mladincev in mladink. J. Štefe Franc Tušek-Zakrašnik be občanom. Novi statuti občine in krajevnih skupnosti bodo aktualni že letošnjo jesen in sicer predvsem ob razpravah o finansiran-ju dejavnosti krajevnih skupnosti in pri sestavljanju občinskega proračuna za prihodnje leto. V Tržiču je za pričetek javne razprave vse pripravljeno. Osnovan je koordinacijski odbor za organizacijo in spremljanje ustavnih razprav, prav tako pa je tudi že izbran aktiv vodij ustavnih razprav, ki se bo med samo razpravo večkrat sestajal in razčiščeval nejasna vprašanja, ki jih bo navrgla razprava. Aktiv vodij razprav se bo prvič sestal v začetku septembra. Na ta sestanek nameravajo Tržičani povabiti enega od 'članov republiškega odbora za organizacijo in spremljanje razprav o zvezni in republiški ustavi. Program ustavnih razprav v tržiški občini predvideva več pomembnih srečanj. Tako bodo o ustavnih spremembah razpravljali prosvetni delavci in ljudje, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem. Na enodnevnem posvetovanju o novi zvezni in republiški ustavi ter statutih občine in krajevnih skupnosti se bodo zbrali tudi predsedniki krajevnih odborov SZDL in sekretarji osnovnih organizacij ter stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Zaradi pomembnosti občinskega in krajevnih statutov pripisujejo v Tržiču prav tej razpravi še poseben pomen. Seveda pa ne gre prezreti planiranih razprav po temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih bo organiziral sindikat, ter razprav po krajevnih skupnostih in ostalih samoupravno organiziranih interesnih skupnostih. Pri omenjenih razpravah bo imela nedvomno glavno organizacijsko in razlagalsko vlogo organizacija socialistične zveze. Na ponedeljkovi seji izvršnega odbora SZDL v Tržiču so ob tem poudarili tudi vlogo in naloge ostalih družbenih organizacij in društev. V republiki in zvezi smo namreč pred pomembnimi srečanji. Omenimo naj le priprave na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZK, na kongres sindikatov itd. Ustavne razprave v tržiški občini bodo zaključene s skupno konferenco SZDL in ZK ter drugih družbenopolitičnih organizacij. Na tej konferenci bodo oblikovane dokončne pripombe k osnutkoma obeh ustav ter posredovane pristojnim republiškim oziroma zveznim organom. Prav tako bo na tem zboru tudi že jasnejši skelet novega občinskega statuta ter podane smernice za statute krajevnih skupnosti. J. Košnjek J 2 M ^ H Sobota; 2. septembra 1973 V torek so v Lenartu v Selški dolini pokopali Franca Tuška-Zakrašnika, zavednega aktivista in sodelavca NOB. V njegovi hiši je bila kurirska javka, pa tudi sam je skrbel za zveze in podpiral partizane. Od 1943. leta so bile pri Zakrašniku razne vojaške in politične enote, kot so okrožna varnostna obveščevalna služba, okrožna in rajonska gospodarska komisija in druge. V bližini njegove hiše so bili bunkerji VOS, kurirjev in gospodarske komisije. 12. junija 1944 je okrog domačije padlo devet članov gospodarske komisije škofjeloškega okrožja, ker jih je izdal bivši vosovec Gabrčanov Radp iz Rovt. Po tem tragičnem dogodku so Zakrašnikovo družino izgnali v tujino. Vrnili so se po vojni in spet obnovili trdno in zavedno gorsko kmetijo. Pred dobrim mesecem sem ga obiskal. Rekel mi je, da bi rad spoznal sorodnike vseh, ki so padli okrog njegove hiše. Nameravala sva letošnjo jesen sklicati takšen sestanek. Na občini Škofja Loka smo se tudi pogovarjali, da bi na Zakrašni-kovi hiši odkrili spominsko ploščo. Veselil se je tega dogodka. Zdaj je usahnila trdna lenarška grča. V spominu nas, ki smo ga poznali, pa bo živel kot vzor trdoživosti kmeta, ki je v najtežjih trenutkih naše zgodovine mislil na naš boj in zanj veliko žrtvooal. ; Jože Vidic V sredo, 5. septembra, bo razširjen« seja izvršnega odbora občinsK konference SZDL Jesenice, na katj bodo razpravljali o merilih, po katerih bo Socialistična zveza vodila kandid cijske postopke; evidentirali bodo možne kandidate za vodilne funkcije v D doči skupščini ter poslušali poročilo o poteku javne razprave in dogovor" o seminarju za predavateljski aktiv. Občinski sindikalni svet na Jesenicah ter občinski komite ZK sta org nizirala skupne obiske po vseh jeseniških delovnih organizacijah. Na t® obiskih so se s predstavniki podjetij pogovarjali o stanju v posamezn delovnih organizacijah ter o vprašanjih delitve osebnih dohodkov, stanoval ski problematiki, o akciji zbiranja denarja za dom mladine in borcev v Kuin rovcu in drugih vprašanjih. * D. S. kranj radovljica V četrtek, 6. septembra, ob 8. uri s« bo sestal širši politični aktiv jjj . razpravljal o temeljnih izhodih zvezne in republiške ustave, o družbenoekonomskem sistemu, komunalne sistemu, statutu občine in načrtu za organizacijo in spremljanje jav{L razprav. S tem se bodo v občini začele javne razprave o obeh ustavnih doK mentih in o predlogu občinskega statuta. Razprave na terenu, v delovn^ organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih orga*J oziroma organiziranih skupinah občanov bodo trajale do srede oktobra, ko splošni zbor občinske skupščine ocenil predloge in pripombe. A. Z. V ponedeljek popoldne se bo sest*' izvršni odbor občinske konferen^ ----—————_____.. socialistične zveze in razpravlja' poteku in organizaciji javnih razprav o osnutku obeh ustavnih dopolni' občini, sklepal o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko ^ razpravljal o nekaterih kadrovskih vprašanjih. — V okviru priprav na javn razprave o obeh ustavah in občinskem statutu, ki se bodo v občini zače' 10. septembra, pa se bo v sredo dopoldne sestala posebna skupina, na kateri* bodo dogovorili o vseh podrobnostih za organiziranje razprav. ■ V torek popoldne se bo sestal komite občinske konference zveze komui1 stov in razpravljal o programu javnih razprav ter o verifikacijah kandidat0 za organe zveze komunistov. A 2. V ponedeljek, torek in sredo so koordinacijskega odbora za pripr8 javnih razprav ip člani statutar komisije pregledali in popravili osnutek statuta občine Škofja Loka. Osnu statuta bodo hkrati z osnutkom zvezne in republiške ustave dali v jav razpravo. . jj V sredo popoldne so se v Škofji Loki in v četrtek popoldne v Zireh zdT ^ predstavniki osnovnih organizacij sindikata, predstavniki delavskih svetov ... predsedniki tovraniških organizacij ZMS. Pogovarjali so se o organiza ' javnih razprav v temeljnih organizacijah združenega dela. Za predstavo,, delovnih organizacij iz Selške doline pa je posvet sklican za sredo prihod teden. ' ep. Sekretar občinskega komiteja ZKS Škofja Loka sklicuje v torek, 4-. ^ tembra, sejo komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka. Za dnevni * q predlaga pregled sklepov zadnje seje, razpravo o pripravah na razprav j ustavnih spremembah ter pripravah na VII. kongres ZKS in X. kongres ^jV štipendiranje na srednji politični šoli v Ljubljani in razpravo o usklajeva > osebnih dohodkov s samoupravnim sporazumom. škofja loka Srečanje Kosovelovcev Odbor Kosovelove brigade vabi na proslavo ob 30. obletnici ustanovitve Kosovelove brigade vse borce, ki so se borili v njenih enotah, borce južnoprimorskega odreda ter svojce padlih in umrlih. Proslava bo v Štanjelu na Krasu in sovpada s proslavo kmečkih uporov °a •Primorskem, s 30. obletnico množičnega upora Primorcev proti fašizmu in s proslavo občinskega praznika občine Sežana, v kateri ima Kosovelova brigada domicil. Ob tej priliki bodo vsi borci in sorodniki padlin ali umrlih borcev dobili spominsko knjigo Kosovelova brigada. .. Odbor je sklenil, da borcem in svojcem ne bo pošiljal pismenin vabil. S to objavo vabi vse borce in njihove svojce na veselo snidenje Kosovelovcev v Štanjelu, ki bo jutri, 2. septembra, in se bo začelo 14. uri. Danes bo v alžirski prestolnici začela prva faza Četrte konference neuvrščenih držav, ki predstavlja uvod v srečanje na vrhu. To se bo začelo 5. septembra, pred njim pa bo srečanje zunanjih ministrov neuvrščenih držav — začelo se bo 2. septembra. V Alžiru je že vse pripravljeno za konferenco, prihajati so začeli tudi prvi udeleženci, med njimi je prvi dan vzbudil posebno pozornost kubanski zunanji minister. Prvi del jugoslovanske skupine je že odpotoval v Alžir, konec tedna se ji bo pridružil drugi,_ ki ga bo vodil državni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, medtem ko bo uradna delegacija na čelu s predsednikom Titom dopotovala tja v začetku septembra. Sestanek neuvrščenih v Alžiru Pričakujejo, da se bo konference udeležilo okrog 80 delegacij neuvrščenih držav, med njimi okoli 65 do 70 držav — polnopravnih udeleženk. Prisotne bodo tudi delegacije nekaterih osvobodilnih gibanj afriških narodov. Priprave na konferenco so bile dolge in, kot je mogoče zaznati po izjavah udeležencev, tudi uspešne. To sicer samo po sebi ne zagotavlja popolnega uspeha .konference, daje pa vendarle za to velike možnosti. Tisto, kar naj bi bila glavna zhačilnost letošnjega sestanka neuvrščenih na vrhu, je pred- vsem želja vseh, da bi le-ta ne izzvenel kot še ena izmed načelnih in deklarativnih, marveč izrazito konkretno-prakti-čnih akcij. Neuvrščeni poudarjajo, da so načelna stališča glede politike in dejavnosti kolikortoliko znana in da je treba sedaj storiti vse, kar je .mogoče, da bi ta načela naposled otipljiveje in učinkoviteje zaživela v praksi. Menijo, da bodo na alžirskem sestanku razpravljali predvsem o treh rečeh: političnem trenutku neuvrščenosti v pogojih zbli-žanja med velikimi silami, ekonomskih odnosih neuvrščenih z razvitim svetom in medsebojnim odnosom ter utrjevanju stikov med neuvrščenimi samimi. K temu je mogoče dodati povsod prisotno in pri večini že ustaljeno mnenje, da se morajo neuvrščeni postaviti na »svoje noge«, da ne smejo in ne morejo pričakovati vso pomoč samo od zunaj, da pa bodo terjali od razvitega sveta, naj prispeva svoj delež k temu. Kar zadeva politični trenutek neuvrščenosti v času, ko se veliki vneto pogovarjajo in približujejo, je mogoče reči, da je to tako dobro, kot utegne biti slabo in da morajo neuvrščeni temu nasproti postaviti sebe in svoje pozicije. Dobro je popuščanje napetosti na svetu (kot posledica medsebojnega zbliževanja dveh taborov) zato, ker pač da je več možnosti, da bo svet ostal miren in brez vojne, slabo pa utegne biti zato, ker bi utegnili ceno za tak mir plačati drugi — tisti, ki jih pri dogovarjanju ni zraven. Neuvrščeni želijo v takem svetu prostor tudi zase in možnost, da povedo svoje, da sodelujejo v zbliževanju, ki oblikuje nove odnose na svetu. Želijo, da bi bili sestavni del novih, bodočih odnosov na svetu. Ravno tako pomemben je del alžirskih razgovorov, k» x. obravnaval ekonomsko plat V^j, nosov. Bogati so sedaj bogatfJ. kot so bili kdajkoli, revnejf1 L imajo v primerjavi z njiini , ^ manj — prepad med razviti«11 manj nerazvitimi se širi. i0-Tudi v takem, skrajno neZ.^jjo voljivem, stanju stvari j neuvrščeni svojo vlogo in naj bi predvsem poiskal konkr 1 ne (ali kar se da konkretne) t<) govore na vprašanja, kako t spremeniti, izboljšati v kor manj razvitih. . ^ Nesporno je namreč, da si v uvrščeni, ki predstavljajo^, veliki večini primerov tudi d« ,0 le v razvoju, preprosto neniof,^ več privoščiti zaostajanja usodnih in morebiti nepoPr ljivih posledic. $ In če naposled na kratko 0 ciramo še tretji splet vprašaj, katerih bodo govorili v Al**v namreč tista, ki zadevajo nie%0 bojno sodelovanje, je n?0^" reči naslednje: neuvrščeni D 0je poskusili še bolj strniti * a> vrste, poiskati načine in nosti za tesnejše medseb sodelovanje in nastopanje * .$jo zven« povsod tam, kjer to terj njihovi interesi. krajevnih skupnosti in druge. ^ seminarju se bodo dogovorili o Poteku in razporedu razprav, o tem, ^aterim poglavjem ustave bodo dali e\)i poudarek v različnih sredinah JJ ^di o tem, kako vključiti v 0abzPrave čimveč delovnih ljudi in bnH°V na terenu- Posebno skrb odo na seminarju posvetili tudi vlogi oziroma organiziranosti °cialistične zveze, o čemer je tekla l^Prava na zadnji seji republiške nierence te organizacije. A Z. Povezava gospodarstva Pregovor, da ima v Bohinju dež mlade, se tudi letos ni izneveril. Nad julijskim obiskom domačih in tujih gostov v Bohinju razočarani turistični in gostinski delavci pravijo, da je ta mesec, ko je bilo domala povsod ob obali pa tudi drugje toplo in lepo, v Bohinju vsak dan deževalo. 25. julija pa je živo srebro obstalo komaj pri 3 stopinjah nad ničlo. in izobraževanja V okviru republiške izobraževalne skupnosti pripravljajo osnutke samoupravnih sporazumov o ustanovitvi temeljnih vzgojnoizobraže-valnih skupnosti ter ustanovitvi republiške vzgojnoizobraževalne skupnosti. Gre za pripravo dokumentov, po katerih bi se samoupravne skupnosti, ki skrbe za vzgojo in izobraževanje oblikovale na novih osnovah — to je v duhu nove ustave. Nove skupnosti bodo povezovale interese posameznih vrst šolstva z gospodarstvom. Dokumenti za podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi vzgoj-noizobraževalnih skupnostih so v osnutkih pripravljeni. Izdelale so jih skupine temeljnih izobraževalnih skupnosti iz posameznih regij. Na podlagi teh je posebna delovna skupina pri RIS že izdelala osnutek samoupravnega sporazuma in ga pripravila za razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela in ustanovah, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem. Republiška izobraževalna skupnost je predlagala, naj bi javno razpravo vodila SZDL. Pri tem velja omeniti, da bo treba v sklop javnih razprav zajeti celotno problematiko vzgoje in šolstva. To je družbeno skrb za predšolske otroke, redno šolanje in izobraževanje ob delu. Jesensko delovno obdobje Z nedavnimi sestanki nekaterih komisij občinske konference zveze mladine Radovljica in z nekaterimi drugimi akcijami v teh dneh se začenja jesensko delovno obdobje mladih v radovljiški občini. Tako je pred nedavnim komisija za splošni ljudski odpor ocenila dosedanje delo in sodelovanje na pohodu Avnoj 73 ter sprejela program za naslednje obdobje. Enak sestanek je imela komisija za informiranje, v ponedeljek pa se bo sestala še komisija za idejnopolitično delo in kadrovska vprašanja. Razen tega je vodstvo občinske konference sklenilo, da se bodo predsedniki nekaterih večjih mladinskih aktivov v občini udeležili seminarja, ki bo 7. i 8. septembra v Bohinju in na katerem se bodo predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki delovnih organizacij in krajevnih skupnosti dogovorili za naloge pri organiziranju javnih razprav. Iz radovljiške občine se je pet mladincev udeležilo tudi poletne politične šole v Vikrčah, ki jo je organizirala republiška konferenca zveze mladine. A. Ž. Kokrica je dobila v začetku julija nov in prijeten gostinski obrat. Franc Bukovnik je na Betonovi ulici 13 odprl namreč lepo urejen snack bar, kije, razen ob nedeljah, odprt vsak dan med 9.-in 21. uro. Bar ima 35 sedežev. Zaradi prijetnega okolja, miru in dobre postrežbe so se številni gostje že navadili nanj. Ne manjka vseh vrst pijač po konkurenčnih cenah, predvsem pa zaprtih domačih in uvoženih vin. Lastnik lahko postreže z odličnimi kok-taili in prigrizki: sendviči, narezki, obloženimi kruhki, francosko solato, sadnimi kupami itd. Obljublja tudi pečenice in krvavice. Sprejema zaključene družbe, če interesenti sporoče vsaj tri dni prej osebno ali na telefon 24-127 in pripravi topla in hladna jedila zanje. Torej, na svidenje v prijetnem snack baru v Betonovi ulici na Kokrici! o. s. Prvo leto vzgojiteljica sen nef*°liko neodločnimi koraki to st.°Pala proti ustanovi. Bila je r m°ja prva služba. Med potjo sem dohl}l^Jaia: kakšno skupino bom sku ■ otrok bo v moji M ali se jim bom znala pri- DhSe bomu dobro razumeli.. . t)Pti° sem skupino štiriletnih in petnih otrok, bilo jih je štiriin-aJset. Kmalu smo postali dobri industrija bombažnih izdelkov Kranj sPrejme na delo 1. 2 vlagalca osnove 2. arhivarja S skrajšanim delovnim časom P°goji: P°d 1.: dokončana osemletka; 2.: srednja strokovna l2obrazba pismene ponudbe s kratkim , vljenjepisom sprejema ka-^rovska služba podjetja do 15. ^Ptembra 1973. prijatelji. Začela sem šolsko znanje povezovati s prakso. Priznati moram, da vedno ni bilo lahko. Kar precej časa sem potrebovala, da sem spoznala vsakega otroka posebej, kaj ga privlači in na kakšen način ga lahko pridobim k sodelovanju. Zelo veliko so mi pri delu pomagali pogosti aktivi vzgojiteljic. Starejše vzgojiteljice so nam, mlaj-šim, pomagale ž nasveti in dragocenimi izkušnjami, ki pridejo le z večletno prakso, mlajše pa smo jih seznanile z novim znanjem, ki smo si ga pridobile v šoli. Veliko sreče in veselja sem doživela ob praznikih. Nikoli si nisem predstavljala, da morejo otroci tako doživljati praznik, še zlasti pa 8. marec. In s kakšnim veseljem se učijo novih pesmic in kako navdušeno izdelujejo darilca za svoje mamice. Takrat sem pozabila na vse njihove muhavosti in ko sem se ozrla še na mamice, ki so jim od veselja silile solze v oči, sem bila zares srečna. Spoznala sem, da moje delo le ni bilo zaman in da lahko marsikaj naredim tudi s tako majhnimi otroci. Srečna sem, ko prestopim prag ustanove in ko priteče k meni gruča otrok. V tem poklicu pa najbrž ne bi uspela, če ne bi imela potrpljenja, razumevanja in veliko dobre volje. Saj sem le z dobro voljo in včasih tudi z delčkom humorja lahko ustvarjala prijetno in veselo počutje otrok v vrtcu. Danijela Kavčič VVZ Kranj Slabo vreme opeharilo Bohinjce? Razumljivo, da šo zato ta mesec v hotelih, zasebnih turističnih sobah, posebno pa v kampu v Bohinju zabeležili slab obisk. Pa tudi sicer se je število vseh prenočitev domačih in tujih gostov do konca julija v Bohinju povečalo le za približno 2000 v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Precej se je zmanjšalo število domačih gostov, medtem ko je porasel obisk tujih, med katerimi so prevladovali Nemci in Nizozemci. Nekaj boljši kot za julij so podatki za avgust, saj beležijo nekaj večji obisk kot lani ta mesec. Ob takšni nanaklonjenosti vremena pa so bohinjski turistični delavci nezadovoljni tudi zato, ker se letos v Bohinju za boljšo turistično ponudbo ni kaj dosti spremenilo. Povedali so, da je turistično društvo razširilo most in parkirni prostor pri hotelu Jezero ter asfaltiralo sprehajalno pot, pred nedavnim je Cestno podjetje razširilo 800 metrov ceste od jezera do Ribičevega laza, v Stari Fužini pa povečujejo trgovino. To pa je tudi vse, kar je letos bilo in kar še lahko pričakujejo novega. Še naprej bo problem cesta Zlatorog—Savica, ki jo sicer vsako spomlad uredijo, pa je že sredi poletja razkopana, pa še naprej bodo brez kopališča, sodobnejših hotelov; skratka brez pestrejše in boljše 20-letnica in ustanovitev TOZD 1100-članski kolektiv ljubljanskega podjetja Tip-top bo prihodnjo soboto v Bohinjski Bistrici, kjer 'ma podjetje svoj proizvodni obrat, proslavil 20. obletnico obstoja. Predvčerajšnjim pa so v tem obratu v Bohinjski Bistrici, kjer je 119 zaposlenih, podpisali tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela. turistične ponudbe. Tako so že kar pogosto pikre pripombe, naj bi Bohinj v prihodnje proglasili za narodni park, kjer bi tisti, ki tjakaj ob nedeljah hodijo peči čevapčiče in jim povzročajo težave zaradi puščanja odpadkov in navlake, že ob vhodu v Bohinj morali plačati vstopnino, da bi potem lahko gledali »turistične Bohinjce«. Pravijo, da bi tako dobili vsaj nekaj denarja za stroške, ki jih imajo s takimi izletniki. Ob takšnih ugotovitvah, ki pa se \ ponavljajo iz leta v leto, bi zato najbrž lahko rekli, da letošnje slabo vreme ni edini krivec za slabši turistični rezultat. Najbrž se za tem skriva tudi pomanjkanje tistega, čemur danes pravimo kvalitetna turistična ponudba. V to pa bi bilo treba prav v Bohinju marsikaj vložiti, žal pa denarja ni. Nekaj bolje kot poleti, upajo, da bo v prihodnji zimski sezoni. Že v teh dneh so bohinjski hoteli 40-odstotno oddani. Upajo, da bodo preostale zmogljivosti v bližnjih jesenskih mesecih z različnimi uslugami oziroma paketi, ki jih letos ne bodo kaj dosti podražili, lahko oddali. Vendar pa jim hkrati že grozi druga nevarnost, da bo finančni rezultat zaradi različnih podražitev precej slabši. Vprašanje pa je tudi, koliko domačih gostov se bo letos odločilo za zimski dopust zaradi nižjega standarda. Skratka, kot pravijo v Bohinju, težav ne manjka, čeprav hkrati tudi upajo, da bo letošnja zimska sezona vseeno nekaj navrgla in da se bodo morda trenutno temni oblaki za boljšo turistično ponudbo tudi iz Bohinja razkadili. A.Zalar rt^ m m ^c*^ i- .Ji JU A 5 Čakajo na vodo Če.bi bil zgrajen hotel Lev, pravijo v Bohinju, tudi teh cevi med Staro Fužino in Ribičevim lazom ne bi bilo več. Po njih bi se prav gotovo že pretakala pitna voda za naselje Rib čev laz. Tako pa ni hotela, cevi pa že dve leti čakajo na vodo. Kaj pa Bohinjci? »Nekaj časa smo se skupaj s tujci zgražali nad cevmi. Odkar pa imamo zaradi neJiehnega dežja vode dovolj, jih mnogi ne opazimo več in so kar dobro spravljene;.do lepšega vremena.« — A. Ž. — Foto: F. Perdan _ ^ Deset odstotkov višji osebni dohodki v prosveti Prizor s tradicionalne prireditve Dan narodne noše v Kamniku. Za dan narodnih noš prijavljeno800udeležencev V nedeljo bo v Kamniku tradicionalna prireditev Dan narodnih noš. Prireditev bo pod pokroviteljstvom občinske skupščine, ki je zanjo iz proračuna namenila 20.000 dinarjev. Tajnik turističnega društva tovariš Skala je povedal, da se bo tradicionalne prireditve udeležilo 800 narodnih noš iz raznih krajev Slovenije in zamejstva. Tako bomo v povorki lahko videli narodne noše iz Ziljske doline na Koroškem, Ukve v Kanalski dolini, Rezije, Gorice, Trsta in okolice, Travnika v Bosni (to mesto je pobrateno s Kamnikom), Ribnice, Metlike, Dragatuša, Vinice, Črnomlja, Preddvora, Škofje Loke, Kamnika, Komende, iz Radomelj, Lukovice, Moravč in iz Premurja. Prireditev ima namen prikazati neizčrpno bogastvo slovenske narodne noše, hkrati pa tudi vzpodbu- diti prizadevanje za ohranitev narodnih noš in negovanja starih narodnih običajev. To bo prava revija izvirnih narodnih noš. V nedeljo dopoldne ob pol enajstih bo koncert godbe na pihala in nastop folklornih skupin, nato bo predsednik občinske skupščine Kamnik priredil sprejem za vodje folklornih skupin. Povorka narodnih noš bo krenila ob dveh popoldne od podjetja Kamnik (oz. kina Kamnik) skozi mesto do prireditvenega prostora, kjer bo nastop folklornih skupin in zabava s plesom. Ljubitelji narodnih noš in običajev, udeležite se tradicionalne prireditve v Kamniku, kjer boste uživali ob gledanju čudovitih barv narodnih noš. Na svoj račun bodo prišli tudi fotoamaterji. J. V. Boris Lavrič in Veljko Toman razstavljata v Kranju Včeraj so v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del Veljka Tomana iz Ljubljane, v galeriji Prešernove hiše pa razstavo domačina Borisa Lavrič a. Obe razstavi bosta odprti do 27. septembra. Med naivnimi slikarji, ki jih je narava obdarila z včasih komaj izmerljivim bogastvom fantazije, je gotovo na vidnem mestu Boris Lavrič. Tako kot se je Poljak Teo-fil Ocepka umaknil v fantazijski svet prazgodovine, je Boris Lavrič posegel v fantastično področje vse-mirskega prostora, daljnih planetov, o katerih sicer že marsikaj vemo, a še vedno premalo, da bi jih lahko kar tako izgnali iz sveta naše domišljije. Vendar Lavričev fantazijski svet ni samo svet stožčastih vulkanov in samotnih kraterjev, zvezd repatic in drugih nebesnih teles, to je obenem svet čudnih, nenavadnih živali in človeških bitij, ki med seboj tesno oprijeta plavajo nad samotno vse-mirsko pokrajino. Toda ta bitja niso zgolj ljudje in živali. Zena z dolgimi temnimi lasmi, konj z vihrajočo grivo ali petelin z rdečo rožo na glavi, so obenem prividi tistega, kar pogosto zaman iščemo na našem planetu — so simbol mehke predanosti, omamne breztežnosti, varnega zavetja, sprostitve. Ta splet človeških in živalskih teles s svojimi plapolajočimi obrisi je zavzeto lirično zasnovan, poln hrepenenja, da bi postal resničen, pa tudi poln strahu, da bi kot privid izginil. Tako je fantastična vesoljska scena slikarju le okvir, prizorišče, na katerem svobodno «in sproščeno uveljavlja svoje poglede in kjer se v zavetju preprosto naivnih zamisli brez odgovornosti in stiske predaja svojim željam in hotenjem. Ne samo GIMNAZIJA Škofja Loka razpisuje - prosto delovno mesto snažilke. Nastop službe takoj. i % Cfc Jrm Sobota, 1, septembra 1973 pripoved in tudi ne izpoved, predvsem želja po odrešilni sprostitvi, odeta v tenčico poetične atmosfere, postaja vse bolj osnovna značilnost Lavričevega slikarstva. Veljko Toman, ki spada v generacijo mlajših slovenskih slikarjev, se nam z razstavo svojih uspelih likovnih stvaritev predstavlja kot zanimiv ustvarjalec; njegovo izrazno govorico odlikuje izredno intenzivno, skoraj bi lahko rekli, eksplozivno barvno podajanje, ki temelji na obnovi kontrastnih in komplementarnih razmerij. Ze v samem začetku njegove ustvarjalne poti, ko je slikar še očitno sledil izrazitim ekspresionističnim vzorom, je bilo slutiti, da bo pri njem barva počasi nadomestila vsa druga likovna sredstva in da, zaradi skrajne intenzifikacije barvnih odnosov, ni več mogoč obstoj trdnejših in konkretnejših oblik predmetnega sveta. Takšne ekspresivne deformacije v prid poznejšemu čistemu barvnemu razglabljanju, kaže že zgodnji umetnikov avtoportret, ki je nekje v bistvu zelo blizu sugestivni in eksta-tični moči nekaterih nemških eks-presionistov skupine Die Bruecke. Istočasno se pri Tomanu že tudi pojavlja diagonala, naj si bo to kot kompozicijska os ali smer poteka slikarskih potez. Diagonala, kot faktor dinamičnega gibanja v slikarskem organizmu, še danes izpričuje svojo prisotnost v Tomanovih stvaritvah. V slikarjevem delu pozneje opažamo vedno večjo poenostavitev predmetov, dokler se končno ne omeji le na svobodno interpretirana tihožitja, kjer je glavna idejno- Eroblemska točka sprotno reševanje arvnih odnosov in iskanje novih rešitev, pri čemer se slikar ne izogib-lje niti disonančni harmoniji. Karakteristična dinamična poteza, ki dominira na slikah Veljka Tomana, se je v zadnjem času precej umirila in se podredila nekakšni ploskoviti ritmiki likovne celote, tako da je dobila videz sugestivne kaligrafije. Slikar išče novih izraznih možnosti, ki pa so še zmeraj v okviru dosedanjih dosežkov. Zdi se, da se slikar ne prepušča več tolikb sugestivni moči kolorita in bolj racionalno in premišljeno pristopa k reševanju kompozicijskih in barvnih problemov, kar nedvomno odpira nova pota v njegovem slikarskem razvoju. C. Avguštin, F. Zalar Predstavniki republiške in temeljnih izobraževalnih skupnosti so se prejšnjo sredo v Ljubljani dogovorili o uskladitvi osebnih dohodkov na področju vzgoje in izobraževanja v letošnjem drugem polletju. Sestanek je sklicala republiška izobraževalna skupnost z namenom, da se s predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti dogovorijo o izvedbi sklepa, ki ga je junija sprejela republiška skupščina. Sklenila je, da se osebni dohodki prosvetnih delavcev v drugem polletju vskladijo s samoupravnim sporazumom oziroma, da se povečajo za približno deset odstotkov. Na podlagi tega sklepa je republiški izvršni svet že predlagal poseben dodatek k že sprejetemu družbenemu dogovoni o višini in porabi dohodkov v letošnjem letu. Dodatek govori o zbiranju denarja, ki je potreben za dvig osebnih dohodkov. Strokovna služba republiške izobraževalne skupnosti je izračunala, da bi za predlagano povečanje plač potrebovali v Sloveniji letos približno 83,500.000 dinarjev. Nekaj denarja bo gotovo mogoče in treba zagotoviti v okviru sedanjih proračunov izobraževalnih skupnosti in iz sredstev, ki jih bodo TIS in RIS zbrale nad predvideno višino. Del denarja pa bo po teh izračunih morala prispevati širša družbena skupnost. Republiška izobraževalna skupnost bo krila razliko srednjemu, po- Obisk v Goselni vasi v koloniji naših otrok na Koroškem Nekaj nad 80 otrok iz kranjskih šol je preživelo tri tedne v družbi z nemško govorečimi koroškimi otroki v znani počitniški koloniji KP Avstrije »Kinderland« ob Goselskem jezeru blizu Dobrle vasi. Otroci iz kranjske občine so v času letovanja spoznali velik del Koroške, vozili so se s parnikom po Vrb-skem jezeru, bili na Ostrovici, obiskali pa so tudi našega generalnega konzula v Celovcu — skratka, videli so lepo deželo in spoznali, da so povsod tudi dobri ljudje. V koloniji, kjer so živeli in se igrali slovenski in nemški otroci, je bilo sklenjenih mnogo novih prijateljstev, peli so složno pesmi v obeh jezikih, seveda največ narodnih in borbenih. Vsekakor je pomenila ta kolonija lep drobec v mozaiku prijateljstva med narodi, še posebej med sosedi. Prav očitno se je to manifestiralo na zaključni prireditvi v torek, 28. avgusta, ko so otroci obeh narodnosti pripravili veliko skupno prireditev z glasbo, petjem, recitacijami, plesi in šalami. Pripomnim še, da je to medsebojno srečanje na naši strani organizirala zveza prijateljev mladine, ki je poskrbela tudi za bivanje avstrijskih otrok v podobni koloniji ob našem morju. C. Z. sebnemu, višjemu in visokemu šolstvu, ter za osnovno in drugo šolstvo vsem tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki dobivajo dopolnilna sredstva iz RIS. Druge izobraževalne skupnosti, ki na svojem področju finansirajo šolstvo iz lastnih virov, se tudi niso izrazile, da povišanja ne bi zmogle. Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 1. do 7. septembra od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel, tel 89-598, do Gorenje vasi, za ostali del doline, vključno Gorenjo vas, pa kličite Zdravstveni dom Skofja Loka, tel. 85-440. Iskra Elektromehanika Kranj Savska loka 4, Kranj tel. 22-221 Išče kooperanta za izdelavo zakovic po dokumentaciji tovarne. Letna količina zakovic znaša 15.000.000 komadov. Interesenti naj se oglasijo v tovarni, v oddelku za kooperacije, kjer lahko dvignejo vzorce in tehnično dokumentacijo. Turistično društvo Kranjska gora razpisuje naslednja delovna mesta: 1. vodje smučarske šole Kranjska gora Pogoji: višja izobrazba turistične smeri; pasivno znanje najmanj dveh tujih jezikov; izpit za smučarskega učitelja; organizacijsko sposoben za rekreacijske in druge športe; moralno neoporečen. Nastop službe 1. 10. 1973. Plača po samoupravnem sporazumu za skupini) društev. 2. 25 honorarnih smučarskih učiteljev za čas zimske sezone 1973/74 Pogoji: pasivno znanje vsaj enega tujega jezika; izpit za smučarskega učitelja; sposobnost za organizacijo smučarskih prireditev; moralno neoporečen. Pismene ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi na TD Kranjska gora. Ajda medi! — Po t o: F. Perdan Novi gasilski častniki ■ V soboto, 18. avgusta je bila v fi°telu Evropa v Kranju slovesnost, ® kateri so dobili nekateri gorenjski 6«Sjlcj diplome o napredovanju v |asuske Častnike. Pred napredovan-jJJ? je njihovo znanje preverila (.Pitna komisija Gasilske zveze 'ovenije. j v gasilske častnike so napredovali Jgnac Bajželj iz Dupeli, Slavko Gros in društva Žeje—Bistrica dr s B°pret, šlan gasilskega ga i a ^elesovo. V čin višjega PoH ®ga častnika operativnega L^oČja pa je napredoval Janko ®le iz gasilskega društva Kranj— ^imskovo. lastniške diplome je gasilcem °cu pomočnik načelnika operativca štaba GZS Jože Kastelic, PrpHm lastnikom pa je čestital ,easednik kranjske občinske gasil-Ke zveze Franc Košnjek. -jk OBČINSKO SODIŠČE Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto snažilke pismene ponudbe pošljite do 15- septembra na Občinsko sodišče v Škofji Loki. Nova stanovanja »Tvflayci gradbenega podjetja Mu i <( iz škofje Loke gradijo v stir-odah v trikotu pod Svetjem ho 'A^novanjske zgradbe, v katerih PHh i i?t^Ilovanj vseljivih avgusta pro^a e stanovanJa so Delavcev primanjkuje vod if*e^ovn'h organizacijah v Med-^Ij.!1" primanjkuje delavcev. Kljub tllu' ni delovnega mesta in ugodne-in 0,2aslužku, se mnogi Medvodčani H0 K""Cani vozijo na delo v Ljublja-p0tri .^ranj- od drugod pa zaradi delaJ -I3 stanovanj ni priliva 8tri;^V- Tako bi v kemični indu-in ,J1 Uonit takoj zaposlili 20 moških Obvlii •žensk P°d pogojem, da Vj»rn* r i slovenščino. Tudi v to-d'i )r bi zaposlili več moških Pri u (v v Pr°lzvodnji: nudili bi jim Poln !tev' oziroma nadaljnjo izpo-tev na delovnem mestu. -fr Dvojen obisk skal^P v Medvodah je letos obi-Rostov Ze skoraj dva tisoč tujih bili Predvsem Nizozemcev, ki so ^Bodn , van-iem zel° zadovoljni, ta Vs^a sa ln urejenost privabljala h0 iVeC gostov, zato pričakujejo, lanski obisk občutno presežen. -fr p Več luči želijo dovS^alci Smlednika so neza-SVetijo Z javn° razsvetljavo, saj krajev Sam° tri svetlobna telesa. na skupnost je pripravila !"azSv 'P° katerih bodo uredili javno *Hti{n Jav° Se letos. Predvsem i v° in Je 0svetlitev mostu čez reko f'elata °beh nevarnih ovinkov, ki v voznikom na poti Nek ■■ ^estjifJ svetlobnih teles bodo na- lak() da V111 v M()Sah in Hrašah, n£'ho • 'avna razsvetljava do-u,'ejena v prihodnjem letu. -fr Smlednik vse T Privlačnejši ^jzadeva"0 drufitvo Smlednik si v!'1 vabit j v t r^ei&no propagando v m aj čimveč obiskovalcev. ,elike ,.est|h v naselju so postavili , z okni'entacijslalCe Jer Je edini prehod za sta-HhSe|ia in stanovanjskega ih nerhii j fane Svet j a k zdrav-l°varni ta u' lekarni, trgovinam lu^dn - x onit- £dv0rfau ie' da se vsi prehodi v k!'n° za£-,°f.nafijo, s čimer bi vsaj c,tll' Pešce, predvsem otro-LA , -fr »En sendvič, prosim!« Kranjski raketarji tekmovali Astronavtično in raketno društvo iz Kranja je organiziralo v nedeljo popoldne na Zlatem polju klubsko tekmovanje z raketo, raketnim letalom, raketoplanom, dvostopenjsko raketo in maketo. Tekmovali so mlajši člani, pionirji in mladinci. Najboljše rezultate so dosegli Marko Žibert, Iztok Istenič, Zdravko Teršek, Marjan Šubic, Darko Smodila, Drago Keržič in Branko Mrak. Še posebno pozornost je vzbudila maketa rakete Redston s kapsulo Mercury, ki je 5. maja leta 1961 ponesla v vesolje prvega Američana A liana Sheparda. Izdelal jo je Marko Žibert. Vsaka raketa je bila opremljena s padalom in se je tako nepoškodovana vrnila na zemljo. Napravice kranjskih rakčtarjev so v nedeljo poletele tudi 300 metrov visoko. Astronavtično in raketno društvo Kranj, vodi ga Edi Korotaj, dosega lepe uspehe. Starejši člani proučujejo raketno tehniko, astronavtiko in astronomijo, zadnje čase pa se ukvarjajo tudi s trdimi gorivi. V zrak so poslali doslej največjo amatersko raketo na Gorenjskem. Visoka je bila dva metra in pol, poganjalo pa jo je 14 kilogramov raketnega goriva. Napravo so izstrelili že dvakrat. Naslednja večja raketa bo imela kapsulo z elektronskimi napravami. Na fotografiji mladi kranjski raketar Marko Žibert. (jk) — Foto: F. Perdan Neutrudljivi planinec Zasebni gostinci v jeseniški občini preizkušnjo dobro prestali — Nekatera trgovska podjetja in gostinski lokali se niso najbolje odrezali — Naravnost »katastrofalen« sendvič v kranjskogorskem bifeju Emone. V tem hitrem tempu vsakdanjega življenja, ko nas zaposluje delo v" službi in doma, ko na hitro pripravljamo kosila in večerje, si večkrat tešimo lakoto tudi v gostilnah, restavracijah, kavarnah bifejih. Kaj radi v odmorih za malico skočimo v najbližji bife, kaj toplega pojemo ali pa se zadovoljimo zgolj s sendvičem. Tudi tedaj, ko potujemo in se nam neznansko mudi, se nam zdi najprimerneje, če ustavimo ob prvi gostilni ob cesti in v njej naročimo najhitreje pripravljeno in najcenejšo jed — sendvič. Pa se nam v resnici splača? Ali morda ne bi storili bolje, ko bi potrpeli in odšli ali se odpeljali v prvo trgovino, kjer bi lahko primerjali tehtnico s cenikom? So sendviči zares poceni, dobro pripravljeni, sveži, pestri po svoji vsebini in sploh vredni zahtevanega denarja? Ko sendvič kupimo, ga ocenimo približno in ne moremo vedeti, koliko je vreden. Kakšna je torej njegova resnična vrednost, kvaliteta in ali zares gostinci prav s sendviči nemarno goljufajo gosta in ga opeharijo za dinar in več? < O tem smo se hoteli prepričati v naši akciji, ki smo jo izvedli v jeseniški občini med zasebnimi gostinci, družbenimi podjetji in trgovinami. Lokalov in gostinskih obratov nismo izbirali po neki nameri, pazili smo le, da smo izbrali šest zasebnih gostiln in šest družbenih obratov od Rateč do Rodin. V teh dvanajstih obratih smo prosili za sendvič »za s seboj« in prav povsod so ga nam zavili v papir. Na sendviče tudi ni bilo treba nikjer dolgo čakati. Te sendviče je potem ocenjevala jeseniška sanitarna in tržna inšpekcija. Se pravi: stehtala in določila resnično vrednost sendviča po prodajnih cenah v trgovini na drobno. O normativih, ki jih ima vsako podjetje posebej določene, se nismo menili. Nas je pravzaprav zanimalo le, kak-šna je vrednost kupljenega sendviča, kakšna je njegova vsebina, kaj dobi gost, če naroči »en sendvič«. PIKOVA DAMA, GOSTIŠČE PRI PERKOLICU IN KAZINA Vsi sendviči, ki smo jih kupili, so si bili po vsebini kaj podobni. Naj- raje dajo v sendviče salamo — šunkarico, pa košček sira in konček kumarice. Sicer pa — po vrsti! V restavraciji Pikova dama na Jesenicah, last Gorenjke, so ponudili sendvič, za katerega je bilo treba odšteti natakarju 5 dinarjev. Kaj prida se s tem sendvičem zelo pre-prestradani ne bi opomogli, saj je bil sendvič žemlja, v njej pa 23 gramov bržole in 30 gramov kumarice. Ce upoštevamo, da je žemlja 40 par, bržola po 79 dinarjev, potem bi bila vrednost tega sendviča v trgovini na drobno 2,52 dinarja! Razlika torej znaša 2,48 dinarja. V gostišču Pri Anici Perkolič na Jesenicah, je sendvič iz 128 gramov črnega kruha, 50 gramov salame — šunkarice, 10 gramov sira ter 28 gramov kumarice, veljal 4 dinarje. Po cenah v trgovini je bil ta sendvič vreden 2,80 dinarja. Bil je okusen in tudi razlika ni bila prevelika: 1,20 dinarja. Nekoliko bi gosta motila le izredno majhna količina sira, saj ga ni bilo niti za okus! Ne predrag in še kar okusen je bil tudi sendvič iz Kazine na Jesenicah, ki je last jeseniške železarne. 3 dinarje je bilo treba zanj plačati, v žemlji pa je bilo 25 gramov šunkarice in 10 gramov kumarice. Vrednost po prodajni ceni: 1,44 dinarja ali 1,56 dinarja razlike. j BIFE ROŽCA, ZELENICA IN PRI FLISU V VRBI V bifeju Rožce poleg trgovine na Javorniku so postregli z dokaj žalostnim sendvičem, saj so v žemljo vtaknili štiri koščke dravske salame (35 gramov) in — nič drugega! Sicer smo tu imeli na izbiro tudi boljši sendvič — in dražji, seveda — vendar smo se v akciji vedno odločali za najcenejše sendviče. Tudi pri tem sendviču so krepko zaslužili, saj je veljal 3 dinarje, vreden pa je bil 1,42 dinarja. Ce bi ga torej kupili v trgovini poleg, bi prihranili natanko 1 dinar in 58 par! Le neznaten zaslužek pa omogočajo sendviči zasebnemu gostilničarju v gostilni Zelenica v Žirovnici. Za sendvič, ki smo ga kupili pri njem smo dali 4 dinarje, vreden pa je bil Vzgojno varstveni zavod Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh vzgojiteljic ali medicinskih sester pediatrične smeri 2. več varuhinj 3. čistilke za določen čas Pogoji: pod 1.: medicinska sestra mora imeti opravljeni strokovni izpit ali enoletno prakso v otroški bolnici; pod 2.:,dokončana osemletka in starost 17 let Pismene prijave sprejema Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19, do vključno 15. septembra 1973. Gostoljubnost pa taka V tovarni Sava v Kranju imajo močno planinsko sekcijo, ki prireja številne izlete v naše in tuje gore, skrbi za podmladek in izobraževanje članstva. Med najbolj aktivne člane brez dvoma sodi Peter Verbič. Ves prosti čas posveti planinam, še zlasti pa planinski koči, ki jo imajo planinci Save na Veliki poljani. Pred njo si je celo uredil vrt in letos je že pridelal solato in krompir. Ne bo odveč omeniti, da je odličen kuhar in rad postreže s svojimi specialitetami. Pred nekaj leti ie bil Peter Verbič oskrbnik koče na Cemšeniški planini in doma na Kališču. Razen v postojankah na Storžiču, katerega kraljestvo ga privlačuje tudi pozimi, ga poznajo tudi povsod v Julijcih in Karavankah. Osvojil je tudi že številne druge vrhove, med njimi Etno, Grossglockner in celo Toubkal v Afriki. J. p. Rad zahajam v planine, zato sem izkoristil lepe dni v avgustu ter se odpravil z družino preživet vikend v dom na Kofcah. 16. H. okrog poldne sem Z ženo in petletnim sinom dobil v Domu sobo ter tam prenočil. Naslednjega dne sem pustil prtljago v sobi ter s ključem v žepu odšel z družino na .vrh in na planino Šijo. Okrog 20. ure sem se vrnil v dom z namenom, da prenočim. Toda med tem^je oskrbnik doma, tov. Jakob Švab postavil mojo prtljago pred vrata sobe ter le-to oddal drugemu izletniku. Tako me je, ne glede na to, da je imel mojo osebno izkaznico, sčim pa sem imel še ključ od sobe in prtljago v njej, postavil na cesto, oziroma kot se je sam izrazil, naj grem tja, kjer sem bil ves dan. Nič ni pomagalo, ne prepričevanje, ne huda kri, zato sem jo, kaj sem hotel drugega, ob 22. uri z družino vred mahnil v dolino, in še brez luči povrh. S tem sem hotel opozoriti planince na nevšečnosti, ki jih lahko doživijo v Domu na Kofcah nad Trži-čem. Obenem se zahvaljujem oskrbniku za njegovo negostoljubnost. Polde Hribar »Festivalu smeha« na rob V sredo zvečer je na Jesenicah gostoval »Festival smeha«. Osem najboljših jugoslovanskih humoristov, pevci, balet in trije napovedovalci so se trudili kar najbolj zabavati številne gledalce v »ledeni« dvorani pod Mežakljo. Toda številni gledalci v parterju so bili opeharjeni ob sorazmerno visoki vstopnini (30 dinarjev!). Takoj ob začetku predstave je del gledalcev napolnil prostor med desno in levo stranjo sedežev v parterju ter se vsedel na naslonjala (!) sedežev, tako da je za mnoge v dvorani bilo »Festivala smeha« konec, ker niso imeli kaj videti, zaradi žvižganja dela gledalcev pa še nič slišati. Ob tem žal redarjev ni bilo videti in so mnogi razočarani odšli (nenasme-jani!) -fr 3,34 dinarja. Bil je črn kruh (140 gramov), salama šunkarica (76 gramov) ter kumarica (12 gramov). Med prodajno vrednostjo in resnično vrednostjo torej le 66 par razlike! Pošten, dober, vendar morda le preveč enoličen je bil sendvič Pri Flisu v Vrbi. Polbeli kruh (135 gramov), 6 gramov hrena ter 100 gramov kuhane šunke: vrednost 5,96 dinarja, prodajajo pa ga za 6,50 dinarja. Le 54 par razlike! RESTAVRACIJA PLANICA, ŽERJAL IN DEPANDANSA ŠPIKA V restavraciji Planica so tako kot pri Perkoliču na Jesenicah vtaknili v sendvič sira le za vzorec, komaj 10 gramov. Sicer pa so dali v 122 gramov črnega kruha 38 gramov kuhane šunke ter 20 gramov kumarice. Plačati je bilo treba 5 dinarjev, sendvič pa je bil vreden 2,69 dinarja, torej 2,31 dinarja razlike! Tudi pri Žerjalu v Ratečah so se solidno odrezali. Sendvič je veljal 5 dinarjev, vrednost v trgovini pa je bila za 118 gramov belega kruha, 70 gramov salame šunkarice ter 15 gramov kumarice 3,16 dinarja. Razlika: 1,84 dinarja. Kar izdatno prijetno presenečenje je nudil sendvič, kupljen v depandansi hotela Špik, last jeseniškega Viatorja. 170 gramov belega kruha, 75 gramov kuhane šunke, 36 gramov sira ter 12 gramov kumarice je veljalo 6 dinarjev, v trgovini pa bi odšteli 5,30 dinarja. Razlika: 70 par! GOSTIŠČE KEPA, JASNA TER EMONA V Kepi v Mojstrani pri vsebini sendviča niso skoparili, bil pa je enoličen: 122 gramov črnega kruha ter 75 gramov salame šunkarice. Veljal je 5 dinarjev, njegova vrednost 3,13 dinarja ali 1,87 dinarja razlike! Ce so v Kepi (zasebna kuhinja) v ceni sendviča zmerni, pa v Jasni, pri Dragu Višnarju, zagotovo niso. Za 125 gramov belega kruha, 50 gramov neolupljene dravske salame ter 26 gramov sira je bilo treba plačati kar 6 dinarjev, resnična vrednost pa je bila 2,66 dinarja. Razlika ki znaša, celih 3,34 dinarjev, je zelo visoka in zagotovo nesprejemljiva! Najbolj betežen, najskromnejši, ^skratka, najbolj »grozen« je bil sendvič, kupljen v bifeju Emone v Kranjski gori. Tu prodajajo žemljo, v kateri je 15 (!) gramov salame šunkarice — »en kolešček« — ter 4 grame kumarice po — 3,50 dinarja! Njegova vrednost je le 1 dinar, tako zaslužijo pri sendviču kar 2,50 dinarja! Pogled na to »čudo« Emo-ninih gostincev je sprva smešen — kumarica je odrezana prav pri koncu in krmežljavo ždi na koščku salame — pozneje pa vzbudi upravičeno ogorčenje. Ali je kaj takega, sredi turistične Kranjske gore, zares mogoče? Kako si tak »sendvič« sploh drznejo prodajati? NAJBOLJE PRI FLISU, SLABO V JASNI Ce strnemo vse ugotovitve glede na razlike v ceni v nekakšno razpredelnico, so najmanj zaslužili s sendvičem pri Flisu, nato v Zelenici, v Špiku, pri Perkoliču itd. Ce upoštevamo, da načeloma gostinci laliko zaslužijo pri sendviču približno še enkrat več kot je njegova cena v trgovini, potem bi bil lahko sendvič iz Emone največ 2 dinarja, nikakor pa ne 3,50 dinarjev! Ce izhajamo iz tega in ne upoštevamo drugih kriterijev, potem so sendvič preveč zaračunali tudi v Jasni, v bifeju Rožce in v Kazini! Mi pa smo vseskozi gledali le skozi denarnico kupca in nas pravzaprav kot takega ni zanimalo, kakšne normative imajo prodajalci. Primerjati smo hoteli le ceno »surovin« v trgovinah s ceno sendvičev na gostilniških pultih. Ob tem je seveda treba tudi pripomniti, da je sendviče pregledal tudi sanitarni inšpektor, ki pa — vsaj to! — nad kakovostjo živil ni imel pripomb. Akcija je bila končana. Končna slika sicer ni tako klavrna, kot bi po nekaterih pritožbah lahko sklepali, nekateri primeri pa le izstopajo, saj prodajna cena sendviča, ki je npr. za 3 dinarje dražji od prodajne cene »sestavin« v trgovini na drobno, le ni tako majhna stvar. Prav je, da prodaja sendvičev tudi pomeni zaslužek, ne sme pa se izroditi v odiranje potrošnika. Darinka Sedej W m ^jgj* — %JI lL# A Sp ' Govorni razvoj otroka Starši budno spremljajo razvoj dojenčka in težko pričakujejo prvo besedo, ki jo bo otrok spregovoril. Nemalokrat so zaskrbljeni, če otrok slabo govori, nerazumljivo, premalo ali popačeno. Nujno je, da spoznamo normalen razvoj govora pri otroku, da vemo, kaj lahko v določenem starostnem obdobju od otroka pričakujemo. Prvo leto je izredno pomembno v razvoju govora. Prvi krik ob rojstvu je znak, da je otrok živ. Takrat dojenček prvič uporabi glasilke. V drugem mesecu že prične tvoriti grgranju podobne glasove. V tretjem mesecu se pojavi beb-ljanje. Otrok ritmično ponavlja zloge. Ta doba traja do približno šestega meseca starosti. Od šestega do devetega meseca otrok pridobiva nove glasove in nove zveze med glasovi — to je doba glasovnih iger. Starši so nemalokrat navdušeni nad temi zlogi, imajo občutek, da otrok govori. Te glasovne igre preidejo okrog devetega do dvanajstega meseca v govor. Otrok govori že prve kratke besede (ata, mama, avto). Ze povezuje besedo z določeno osebo ali predmetom v okolju. Od dvanajstega meseca dalje otrok pridobiva nove besede, ki imajo stalen pomen, pridobiva nove glasove, enostavne stavke in fraze. V tem obdobju mora imeti otrok možnost, da posnema govor, ne smemo pa ga učiti govora, ker so njegove govorne sposobnosti še zelo majhne. Pustimo, da otrok govori v svojem žargonu, govor okolja pa mora biti pravilen. Med drugim in tretjim letom otrok govori že več, tvori že. daljše stavke, čeprav nepopolne, slovnično nepravilne, določenih glasov ne izgovarja ali pa jih popači. V tretjem letu otrok govori že sam od sebe, prične uporabljati pretekli čas, prihodnji čas, sam popravlja napake v govoru (sičnike in šumnike). V četrtem letu pri otroku razvijamo razumevanje govora, pričnemo ga učiti pesmi, ga navajamo, da se samostojno izraža. Med petim in šestim letom pa otrok popolnoma obvlada svoj govor. Za dober govor otroka je potrebno, da vsi v njegovem okolju lepo govorijo, to je počasi, enostavno in razločno. Do četrtega leta starosti je govor ožjega okolja najpomembnejši, kasneje pa si otrok poišče svoj govorni vzgled. Darinka Milek, logoped Fižol v stročju Potrebujemo: l kg stročjega fižola, 5 d kg masla, 2 žlici moke, l jajce, 1 limono in zelen peteršilj. Fižol očistimo in skuhamo v slani vodi. Preliv pripravimo tako, da raztopimo maslo, dodamo moko in napravimo svetlo prežganje. Po malem dodajamo vodo, v kateri se je kuhal stročji fižol (četrt litra). Pet minut naj vre ob stalnem mešanju. Posebej dobro umešamo rumenjak s sokom ene limone in to po malem dolivamo prežganju. Stročji fižol odredimo in prelijemo s tem prelivom. Ponudimo v ogreti skledi. Teja iz Kranja — V septembru grem na morje, zato potrebujem obleko, ki bi jo nosila na plesu. Vzorec prilagam. Všeč so mi obleke do tal. — Stara sem 28 let, visoka 166 cm, tehtam pa 58 kg. Vse o umivanju (4) Skorajda si ne znamo več predstavljati kopel brez dodatka dišeče milne pene. Na voljo je več vrst tekočih in drugih dodatkov kopelim, zato je treba vedeti kakšno kožo imamo, da bomo izbrali pravo. Mastna koža prenese najbolje kopalne soli in tudi peneče kopeli. Za normalno kožo uporabljamo takšno penečo kopel, ki kože ne izsuši preveč. Za to vrsto kože so pripo-ročjive tudi mlečne kopeli. Za suho kožo uporabljamo oljno ali kremno kopel, ki dovajajo koži potrebno maščobo. Za izredno suhe in občutljive kože pa so priporočljive le kopeli, ki so sicer namenjene za dojenčke (na primer Kosili). Ce uporabljamo penečo kopel, navadno ni treba uporabljati še mila. Ce menite, da vas peneča kopel ne očisti dovolj, se enkrat na teden okopljite z milom, druge dneve pa uporabljajte peno. Peneča kopel osveži in očisti kožo, kad pa nima nevšečnega roba umazanije. Ce uporabljamo oljne kopeli, moramo uporabiti pri umivanju še milo. Oljne kopeli prevlečejo kožo z nežnim maščobnim filmom. Te kopeli se ne penijq. Kopel za dojenčke očisti kožo in je ne razmasti. Pripravljene so za nežno dojenčkovo še ne dovolj mastno' kožo, ki tudi še nima varovalnega kislega plašča. Poznamo pa tudi kopeli za huj-šanje. Vse večje kozmetične kolekcije imajo tudi sredstvo za hujšanje, ki ga dodajajo vodi za kopanje. Dobro pa je vedeti, da že samo kopanje, zaradi vpliva na presnovo in prekrvavitev v organizmu pomaga porabljati kalorije, zato je pogosto kopanje eden od načinov za hujšanje. Diete pa seveda ne more zamenjati. Pri kopelih z dodatkom kopalne soli moramo uporabiti še milo, ker sol deluje le pomirjujoče in poživljajoče, ne pa čistilno. Marta — Obleka za vas je dolga in oprijeta. Zapenja pa se zadaj na zadrgo. Hrbet ima prost, le okoli vratu je trak, podaljšek prednjih naramnic. Slabost na potovanju Marsikomu povzroča slabost na potovanju pravo muko in pokvari še tako lepo in zanimivo potovanje. Ce ste nagnjeni k slabosti, še ni treba ostajati doma, pač pa se je proti njej potrebno zavarovati. Pred vožnjo je treba vzeti ustrezno tableto in sicer dovolj dolgo pred začetkom potovanja, da bo začela delovati. Vozniki naj se takih tablet izogibajo, ker povzročajo utrujenost. Ce vam je na potovanju rado slabo, sedite v avtomobilu na sprednji sedež, v letalu ali na ladji pa ostanite na sredini. Na ladji bodite kar največ zunaj na palubi in glejte v daljavo ter premišljujte vse mogoče, samo o slabosti ne. Pri daljših vožnjah z vlakom je dobro preizkusiti, kako lažje sedite, z obrazom v smeri vožnje ali obratno. Vsekakor pa velja pogum. Ne pričakujte slabosti vsak hip, že takrat ko vstopite v avtobus ali letalo' ali avtomobil, saj jo prav to pričakovanje prikliče. Ne sprašujte neprestano otroka, ali mu je že slabo, ker bo začel bruhati. Zamotite ga z razgovorom, z razkazovanjem okolice in podobnim. Ze doma mu dajte tabletko ne da bi povedali, čemu je namenjena. Z malo iznajdljivosti in malo denarja lahko naredimo otroku koristno igračo, ki je še posebej primerna za urjenje iznajdljivosti, spoznavanja oblik in barv ter spretnosti. Slike iz-lanskega koledarja, s katerimi ne vemo kaj početi, so pa lepe in živih barv, nalepimo na trše kartone. Slika naj bo primerno velika, vsaj 40 krat 40 cm. Karton sedaj razrežemo na nepravilne manjše kose in že dobimo doma narejeno sestavljalnico. Ponudimo jo otrokom, kadar zunaj dežuje, z njo pa se bodo zabavali tudi na počitnicah ob morju ali kje drugje. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Imamo večjo izbiro dekliških oblek, primernih za šolarke in dijakinje, v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Kmetijsko živilski kombinat Kranj nudi poleg programa Pasquali, domače in italijanske proizvodnje, pestro izbiro raznih priključkov za vse traktorje trotočkovnega sistema na kredit vseh vrst dvobrazdnih in enobrazdnih plugov, trodelne in štiridelne brane, izkopalnike za krompir, kultivatorje, sejalnice za žito in koruzo, vseh vrst enoosne trrtonske in pettonske prikolice, škropilnice 5001, 3001 in 2001 z vgrajenimi teejet šobami, tračne obračalnike sena vogelnoot in domače proizvodnje, ličkalnike za koruzo, traktorske zadnje nakladalce itd. Vse priključke dobavimo takoj ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. ŽIVILA Cenjene kupce obveščamo, da bomo v naših prodajalnah prodajali ozimnico: papriko, krompir, slive, jabolka in hruške, po zelo ugodnih cenah. V prihodnjih dneh boste že lahko nabavili papriko in krompir, za ostalo pa vas bomo sproti obveščali. Priporočamo se za nakup ŽIVILA IZBRALI SMO Z A VAS• IZBRALI SIVlO Z A VAS*IZBRALI SMO Z A VAS*IZBRALI SMfj V Mercatorjevi blagovnici v Tržiču si lahko kupite moderno srajčno bluzo iz diolena. Imajo jih v vseh velikostih, izbirate pa lahko med zelenim in rjavim karom. Cena: 187,45 Za nade šolarke vam predstavljamo tale simpatičen komplet krila in bluze: karo bluze se ponavlja na lacu krila kot žep. V velikostih od 6 do 16 let, v modri, rdeči in rjavi osnovni barvi (tkanine krila kot za kavbojke!) jih dobite v vseh prodajalnah TRIGLAV konfekcije (v Kranju, Kamniku in Tržiču). Cena: od 161 do 181 din ISčete darilo zanj? V MURKINEM ELGU v Lescah se dobi lep komplet vžigalnika in pepelnika iz makedonskega oniksa. Cena: pepelnik 40 din vžigalnik 217 din v---/ Moderne volnene Športne brezf . kavnike v surovi barvi, najveći"" gre za unikate, lahko dobite v Pr dajalni ALMIRE v Radovljici. Cena: do 250 din SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM Mali Luca umrl . Luca di Bernardino, doslej najmanjši živorojeni otrok na svetu, je mrl v neki rimski bolnišnici 44 ur rojstvu. Rodil se je štiri mesece j?rezgodaj in je ob rojstvu tehtal 0fnaj 600 gramov. Kljub prizadeva-J.u zdravnikov, da bi ga utrdili za Pijenje, je umrl. Dolgo življenje V rimskem cesarstvu so ljudje- ži-sel1 poprečno 22 let, v začetku dvaj-e'e£« stoletja pa so Evropejci dose-Salt že 50 let starosti. Danes se je Prečna zgornja meja pri moških Umaknila na 68 let, pri ženskah ™ na 73 let. Glede na to, da se sta-meja dviga, znanstveniki Lfdvidevajo, da bodo ljudje v raz-j^b deželah čez čas doživeli tudi & in več in da to ne bo nobena eakost kot je še sedaj. Onesnaženi zrak onesnaženosti zraka v Inf Je tQlikšna, da časopis PreriJaCl0nes vsak dan obJ(wlJa sti ' Je stopnja onesnaženo- Pon%VeČJa- Če bi človek okoli dveh Cib i legel na tla v bližini trga že Piše časopis, bi se onesvestil tetrr° ne^aJ minutah. Nekatere boli V tem rnestu štejejo med naj-J °nesnažene na evropski celini. Razprava o Afriki sč°nec te8a leta bo U etiopskem konnem mestu Adis Ahebi tretjl praSf?s društva afrikologov. Raz- ber>V * bodo o ekonomskem, druž- kun171' Političnem, znanstvenem in kal Urnem razvoju Afrike od pred- Ul°nialnih časov do naših dni. Vročina hAživalci s temno kožo na našem (i^netu lažje prenašajo hudo vro-tudi tako do 52 stopinj Celzija. t^anstveniki pa so ugotovili, da i>olra polt ni edino rnerilo vzdržlji-fiof v, Vročini. Eskimi na primer, so }ir m> ko so se preselili v vroče ,ye, lažje prenašali visoko vročino r tamkajšnji prebivalci in so celo (r .Je zboleli za sončarico kot kož*' Po-iav SI razlagajo tako, da Eskimov bolje uravnava izme-tf^o toplote med telesom in okolico ?t koža črncev. Prebivalci Evrope, perike in Avstralije pa dobe son-Qrico lahko že pri vročini 20 do 22 pinj Celzija. To velja predvsem J1 bolnike, k temu pa pripomore še lJVanJe alkohola, neprimerna ob-na m obutev. ^ost samomorilcev vefu0viti most Golden Gate, ki po-l(inJ(' mesto San Francisco z Oak-izbir!!71 Je že od nekdaj kraj, ki ga 0dka obuPanci nad življenjem. Čil() r So ga zgradili, je z njega sko-m0fitl2e. 4^2 samomorilcev. Ograja rtireil0 Jv.sioer zavarovana z visoko pre(t y naj bi samomorilcem pre-Pd ij Clja skok v globino, kljub temu ^oslu Je še vedno skačejo s tega Nevarne ploščice Znanstveniki so ugotovili, da so nekatere vrste blestečih keramičnih ploščic, ki jih izdelujejo v italijanskih keramičnih tovarnah za oblaganje sten in tal, zdravju nevarne. Lošču je menda primešan dodatek iz odpadlega uranovega oksida. Zmleti uranov oksid, odpadek pri proizvodnji urana 238, vsebuje namreč še toliko radioaktivnih snovi, da je moč z geigerjevim števcem ugotoviti dokaj intenzivno žarčenje. Podobno žarčenje so odkrili tudi na nekaterih drugih keramičnih izdelkih italijanskih proizvajalcev. Strupeni plin Zaradi eksplozije v kemični tovarni v Carsonu v Kaliforniji je mesto prekril oblak strupenega žveplo-vega trioksida. Policija je pozvala prebivalstvo, naj ostane v stanovanjih in da naj pijejo mleko. Iz najbolj ogroženih območij okoli tovarne so izselili okoli 1000 ljudi. Nekaj deset delavcev iz tovarne so prepeljali v bolnišnico zaradi hude zastrupitve splinom. Raj za pešce Središče Rima je bilo zaradi avtomobilske gneče še pred kratkim skoraj neprehodno. Odkar pa je mestni svet prepovedal vožnjo z avtomobili skozi središče, je ta del mesta postal pravi raj za pešce. Do konca leta bodo menda prepovedali promet z avtomobili še v dveh mestnih področjih, najbrž tudi v trgovski četrti okoli Španskega trga. Nenavaden nebotičnik V ameriškem mestu Tucsonu bodo kmalu začeli graditi najtanši nebotičnik na svetu. Visok bo 88 metrov, na najširšem delu pa bo širok samo 15 metrov. Nenavadno stavbo, ki bo imela 26 nadstropij, že sedaj imenujejo preklasti nebotičnik. Na najožjem delu bo stavba široka le osem metrov. Kajenje in zdravje V zadnjih dvajsetih letih se je v , Bolgariji za šestkrat zmanjšala umrljivost ljudi za jetiko, nekajkrat pa je naraslo število bolnikov z boleznimi dihal, zlasti s kroničnim bronhitisom. Te bolezni so za boleznimi srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Bolgariji. Še bodo potresi Strokovnjaki za seizmologijo napovedujejo, da bo do leta 2000 na področju San Francisca in Los Angelesa še več potresov, ki bodo terjali okoli 50.000 življenj in povzročili 21 milijard dolarjev škode. Če bi v San Franciscu prišlo do potresa z jcikostjo 8,3, bi zaradi tega umrlo nad 10.000 ljudi, 30.000 pa zaradi tega, ker bi se porušili jezovi in nasipi. Potres, ki je leta 1971 opustoši) San Fernando pri Los Angelesu, je terjal 58 smrtnih žrtev. Spet gripa Na Japonskem in v Avstraliji se je pojavil nov 1 virus gripe, za katerega so mikrobiologi ugotovili, da je tip B. Epidemija gripe se je na omenjenem območju začela konec aprila, se razširila po vsej -Japonski, zdaj pa že pojema. Epidemija gripe zaradi virusa A — Anglija pa razsaja v Keniji in nekaterih državah Latinske Amerike: Argentini, Braziliji, na Trinidadu in Tobagu in v Urugvaju. Avtomatska hipnoza V SZ so konstruirali nenavaden medicinski aparat, s katerim je mogoče ozdraviti nespečnost, jecljanje, visok krvni pritisk, bronhialno astmo in podobne bolezni. Aparat deluje na pacientove možgane tako, da odpošilja ritmične, električne, svetlobne, zvočne in toplotne impulze ter organizmu diktira pravilen fiziološki ritem. Zdravljenje z napravo, ki ji pravijo avtomatični hipnotizer, se opravlja brez kontaktnih elektrod. Potres na Etni Nedavni potres nci Etni priča, da se najaktivnejši evropski ognjenik po dveh letih spet prebuja. Prebivalstvo na pobočjih Etne je prestrašeno zapustilo domove, potem ko so se stresla tla v potresu pete stopnje po Mercalijevi lestvici. Kakih 20 hiš se je porušilo, okoli 70 pa je poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo. Nagrajena hrabrost Mladen Klarič iz Oneka pri Kočevju je letošnji zmagovalec jugoslovanskega dela mednarodnega natečaja Plus ultra, ki ga organizira zagrebški Vjestnik u srijedu. Po tem natečaju so nagrajeni otroci, ki so se v zadnjem letu izkazali s hrabrostjo, humanostjo in požrtvovalnostjo. Mladen je lani skupaj z bratom naletel v gozdu na medvedko z mladičema, ki je napadla Mladenovega brata. Mladen se ie nad žival spravil z rogovilo in jo pregnal, nato pa še enkrat, ko je nezavestnega brata vlekel proti domu. Nagrada za Mladena je potovanje po Evropi skupaj s petnajstimi vrstniki iz raznih držav, ki so se izkazali podobno kot Mladen. (17. zapis) Delo Matevža Ravnikarja- Požen-čana za slovensko književnost še ni pravično ocenjeno. Čeprav je bil v svoji dobi pomemben mož, ki je budil, pisal, nabiral in otel pozabi mnogotere ljudske pesmi, danes veljavne kot bisere naše ljudske poezije (npr.: Marjetica in Trdoglav, Sirota Jerica, Kralj Matjaž, Alenčica — Gregčeva sestrica in druge), sem oni dan, ko sem zbiral »na terenu« gradivo za te zapise, opazil, da na rojstni hiši (Poženik št. 21) ni nobene spominske plošče, ki bi govorila sodobnikom in zanamcem: Tu se je 1. VIII. 1802 rodil pesnik in pisatelj Matevž Ravnikar-Poženčan. Če so Cerkljani znali tako imenitno počastiti rojaka Ignacija Borštnika, velikega dramskega igralca,in Dvorjana Davorina Jenka, slovitega glasbenika, bi prav storili, če bi tudi v rojstno hišo zaslužnega Poženčana vzidali vsaj skromno spominsko ploščo. Morda bi iniciativo za izvedbo tega pietetnega dejanja prevzeli kar današnji cerkljanski slavisti (profesorji in učitelji slovenščine v tamkajšnjih šolah). »GORNJI ILIR« Tako se je Matevž Ravnikar podpisoval v pismih, ki jih je pošiljal Stanku Vrazu. Kajti to moramo poudariti, da je bil naš Poženčan trden pristaš ilirske miselnosti v Slovencih. Ni pa šel do skrajnosti, saj je hotel le,- da bi imeli vsi južni Slovani enoten, skupen ilirski pravopis in črkopis. Hotel je tudi, da se ohrani slovenska dvojina. Ne le Vrazu, tudi Poljaku Koryt-ku je Poženčan pošiljal svoje nabrano narodno blago. In tako je marsikaj prišlo tudi v Prešernove roke. Seveda velikemu pesniku ni bilo prav, če se je kdo oprijemal ilirskih idej, saj je to — po njegovem mnenju — krnilo kultiviranje slovenščine. In naš Ravnikar je bil celo pri objavah v raznih revijah tako vnet za Vrazove sanjarije, da se je nekaj časa podpisoval pod "članke kot »Mirko Poženčan, Ilir iz Kranjske«. PESNIK IN ZBIRALEC Zakaj Poženčan svojih pesmi ni objavljal v Cbelici, to ostane literarna uganka. Ali je bil preskromen in ni upal siliti med veli- Delovna skupnost OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA v Kranju razglaša prosto delovno mesto administrativne delavke — strojepiske Pogoji: dokončana srednja ali nižja administrativna šola. Prijave z dokazili o dovršeni šoli pošljite Občinskemu javnemu pravobranilstvu v Kranju, Trg revolucije št. 1, v 15 dneh. Pre-iskusno delo 2 meseca. kane — ali pa so ga le- ti odklanjali, pač zaradi ne prav visoke umetniške vrednosti Poženčanovih pesmi. Kdor pa prelistava vseh pet zvezkov Cbe-lice, vidi, da je bilo natisnjenih mnogo slabših stvari, kot so bile Po-ženčanove. Po naravi je bil Matevž Ravnikar osamljen človek, značilna zanj je bila romantična otožnost, občutek minljivosti in vdanost v samoto. Vse to odseva tudi iz njegovih pesmi, ki jih je 65 zbral v rokopisni knjižici »Pesmi iz samote« — a ki niso nikoli izšle v samostojni knjigi. Objavljane pa so bile v raznih revijah in v časopisju, največ v ljubljanskih Novicah, ki jim je bil Poženčan zvest sodelavec do smrti. Res, naš Ravnikar »ni bil eden od vodilnih duhov slovenskega preroda, pač pa je bil eden izmed vsestranskih in izredno marljivih delavcev. Nadaljeval je Vodnikovo tradicijo in bil zadnji, a najplodovitejši njegov učenec.« Poslušal je Poženčan poziv slavnega Celakovskega, ki se je obrnil od Slavjanov ob Dravi in Savi, naj vendar že prično zbirati ljudsko blago, ki še ni utonilo v pozabo. In tako je Ravnikar med drugim zapisal tudi imena in pomen bajnih bitij med Slovenci v onih krajih, kjer je kot duhovnik služboval. Popisal pa je naslednje: Kurent, Rojenice, Hrusti, Mora, Torka, Polkonj, Vrok, Škratelj, Trdoglav, Divji in Povodni mož, Vedomec, Veles, Rakovnik, Rakuž, Volkodlak, Gozdni šoštar in druge. Prvi je zapisal pripovedke o Klepcu, o Štempiharju in o kralju Matjažu. V Vodnikovem almanahu je Poženčan objavil pripovedko o Brni-karjevem gradu, v ljubljanskih Novicah (1858, str. 148) pa pretresljivo pesem »Pri žaljah kranjskega mesta«. V njej se ustavlja tudi pri Prešernovem grobu. Pesnitev ima osem kitic, za primerek Poženčanovega pesnikovanja naj zadostujejo prve štiri: Kokra in Sava z desne in leve, Silno šumi, V burnem vihranji, v noči brezlunji Nekaj bliši. Tukaj počiva pesnik ljubezni, Kranjski Ovid! V viharjih je živel, mnogo je željo Hotel spolnit. Bela kapela, zraven so žalje, Tamkaj en križ. Kaj si ti tukaj? nekaj mi reče, Nič ne storiš ? Torej viharji dalje še večkrat Tukaj buče, Njega zastonj še iz zemlje domače Kviško bude. Iz besedila je očitno, da je Poženčan pesem zložil pred letom 1852, ko je stal na prvem pesnikovem grobu le črn lesen križ . . . 0 pisatelju Antonu Kodru (1851 do 1918), ki je mladost sicer preživljal v Poženiku, a je pokopan na cerkljanskem pokopališču, kjer ima tudi visok nagrobnik, bo stekla beseda v zapisih o Cerkljah samih. C. z. ZO RMAN 40 braga moja Iza »Mlal- ■ In y 1 'niajo svoje življenje,« je rekel Gašper. »StaHa: In n '.nas težko razumejo . . .« » asper: In Ver'! nas nt' m()re.i0 • ■ (< In r^v1'80 tako čemerni...« In v . Ksni Pa naj bodo, ko so stari. . ..« 1 vera- In P V"111 st'- kakšni bomo mi. . .« »k ,asPer: • (^■H' še to!« Lll'a sta, kakor da sta sama pri mizi, in Gašper se je ob t*lovaT'-monike obrnil k Veri, kakor bi bila prišla z njim »Hi 7dn,1C0- ne z menoj, »p ^Plesala?« je vprašal, i P()tlei'a a,<< ie rekla Vera. 1 sta plesala ves večer, jaz pa sem preživljal svoj ? sl)reni!!!tliS° Ve,a dva, tri plese zavrtela tudi s kom drugim, in ',n za <)(l(lih' a,i l)a zato<(,a bi dokazala, kako si jo ^ bilopotlej sPet odfrfotala Gašperju v objem. Kolikor je ' Pusti) i^j- ev• dosti «e jih ni moglo zvrstiti, ker jim Gašper I) ? 8a'n i! Mene seve(,a ni bilo med n jimi. Vse dolge ure v«;, 1 usedel pri mizi, in kolikor pomnim, je bil to najbolj h. tistih tet. ('e^onike" • 'e VTeščala in se mi posmehovala. Nisem maral f.7; (b'Ugei bile možne . . . sedaj ko me je lahko primerjala z Gašperjem. A je bila tudi skrb, da bi ne začel piti, satno bežna. V mislih se je' vračala k doživet jem komaj minulega večera. Poplesavala je po pločniku, zdaj v ritmu valčka zdaj v ritmu polke, in tu pa tam je obstala in se zasanjala, da sem jo moral čakati. »Veš, koliko časa že nisem plesala?« je rekla. »Nisi veliko zamudila.« »Ti tega ne razumeš . . .« »Tu ni ka j razumet i.« ». .. ti si rojen za meniha Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. 4Rr 1 1% 9 Sobota, 1. septembra 1973 Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj sprejme več sodelavcev za naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo vzdrževanja in energetike Pogoji: diplomirani strojni inženir z najmanj 4-letno prakso pri vzdrževanju strojev in strojnih naprav v industrijskih podjetjih. Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat še moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti, ki odgovarjajo temu delovnemu mestu. 2. več delavk iri delavcev za priučitev na različnih delovnih mestih v proizvodnji predilnice, tkalnice, pletilnice in plemenitilnice. Obratovanje je pretežno dvoizmensko. Kandidati naj oddajo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo vsak dan od 6. do 14. ure v kadrovskem sektorju podjetja. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Hotel Grad Podvin Podvin, p. Radovljica zaposli takoj ali po dogovoru 2 KV kuharici Interesentke naj se zglase v Upravi podjetja. Pismene vloge pa je treba poslati na gornji naslov. Samska stanovanja preskrbljena. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Merkur veleželeznina Kranj PE Komunalna skladišča komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: kurjača centralne kurjave na trda goriva Pogoj: opravljen izpit za kurjača centralne kurjave na trda goriva in po možnosti izučen kovinske stroke — klepar ali ključavničar delavca težaka snažilke Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave pošljite na naslov Merkur, PE komunalna skladišča Kranj, Gregorčičeva 8, najkasneje do 15. septembra 1973. S Zavarovalnica SAVA PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. osebni avto sunbeam-arrow-saloon leto proizvodnje 1970 z 39.000 prevoženimi km, začetna cena 25.000 din 2. osebni avto peugeot 204 leto proizvodnje 1967 s 44.000 prevoženimi km, začetna cena 4.500 din. Ogled vozil je možen vsak dan pri Zavarovalnici Sava PE Kranj od 8. do 14. ure. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 5. septembra 1973, do 12. ure z 10% pologom od začetne cene. Zavarovalnica Sava PE Kranj ^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^ Bili smo na Poljskem Odhod. Vse je na svojem mestu: dokumenti, potni listi, denar (dolarji, dinarji, marke, šilingi). S pesmijo zapustimo mesto. Odhajamo z velikim upanjem, da bpmo uspeli. Naš cilj je Poljska. Povedali so nam, da naša pot ni kar tako. Izbrali so nas za poslance kulture naše domovine. Sklenili smo, da bomo opravičili zaupanje. »Zaplešite in zapojte, kakor znate doma,« so nam položili na srce. Svojo pripoved sem začela z odhodom. Kdo smo? Imenovali smo se folklorna skupina Sava Kranj. Takšno ime nosi ožja skupina, ki predstavlja plese jugoslovanskih narodov. V - celovečernem nastopu so nam pomagali še oktet tovarne Sava Kranj in tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Sodelujemo že kaki dve leti, tako da tudi na tej turneji ni bilo težav z vživljanjem v skupino. Potovali smo kot ena družina. Malce velika, ampak šlo je imenitno. Razen enkrat, se ni nikjer nihče iz-' gubil. Prvo neprijetnost smo doživeli na avstrijsko-češki meji. Zelo prijazno so nam pojasnili, da je prehod že od maja zaprt. Na to smo sicer računali že doma, a so nam vsi pristojni organi zatrjevali, da je vse v redu. Obrnili smo se proti Madžarski, bratislavski stolp se je umaknil z obzorja. Lotila se nas je slaba volja. To je pomenilo še večjo stisko s časom, da ne bo počitka s kopanjem in da bo treba odšteti najmanj šestnajst tisočakov in pol (starih) za dvestoštiri-deset forintov. Po prehodu avstrijsko-madžarske meje se je pred nami odprla neskončna ravnina. Cesti ne vidiš konca. Ze v prvem naselju opaziš, da si v Panoniji. Cesta, na obeh straneh pa nizke hiše. Kam s forinti v tako kratkem času? Ustavili smo se v malo večjem kraju. Domačini so presenečeno gledali množico turistov, ki se podi po trgovinah in kupuje vse, kar vidi. Dobili smo napačno informacijo. Na Poljskem menjajo forinte kar dobro, nam pa so dejali, da se je zelo težko iznebiti te valute. Tako smo si na vso moč prizadevali, da v eni uri zapravimo vseh dvestoštirideset forintov. Kaj smo kupovali? Plošče prave madžarske glasbe, klobuke, očala, zvezke, keramične okrasne predmete, pa seveda cigarete, žgane pijače, bombone, skratka vse, kar si lahko dobil v eni uri. Do madžarsko-češke meje se nadaljuje ravnina. Bratislavski stolp, ki smo ga malo prej izgubili z obzorja, se je zopet prikazal, tokrat že večji, kar je pomenilo, da Bratislava ni več daleč. Pokrajina se m dosti spremenila. Ravnina, le dreves je več. Cesta je ozka, na drogovih v naseljih so nameščeni zvočniki. Nekateri so že malce rjavi od rje, drugim pa ni kaj očitati. Bratislava, center Slovaške. Občudovanja vredna konstrukcija je most Čez Donavo. Nosi ga en sam visok steber. Stolp, ki sem ga že dvakrat omenila, je del tega stebra. Peljali smo se čez most. Za pešce je namenjen spodnji prehod. V Bratislavi se nismo ustavili. Na periferiji so številne tovarne, na drugi strani ceste pa bloki in stolpnice. Zelo zanimiva so umetna jezera med temi bloki. Več jih je. Kopalcev pa ni bilo dosti. ✓ Ura je kazala nekaj minut do druge. Avtobus je vztrajno hitel dalje. Mesta so se menjavala z vasmi. Na poljih je na kupe zložena slama opozarjala, da je žetev pri kraju. Sonce neusmiljeno pripeka. Reka, ki se vije v daljavi, vabi. Ni časa, še tako bomo pozni. Vztrajno naprej. Pe-i]em, ki običajno prinese dobro voljo, ni pomagala. Strašno vroče je. Na cesti ni gneče. Prav kratek postanek za pivo, češko pivo. Prileže se. Z globokim vzdihom se peljemo mimo toplic, kjer smo načrtovali kopanje. Cesta že dolgo ni več ravna, ampak se dviga in pada. Posamezni odseki so dvopasovni. Kot se počasi pokrajina vzpenja, tako se počasi večeri. Z večerom pa se ozračje tudi ohladi. V avtobusu postaja vse bolj mirno, Karte leže razgrete na polici, nedaleč od njih pa sameva kitara. Pesem je utihnila. Še en postanek pred mejo. Uredimo sebe in avtobus, kajti na oni strani nas čakajo naši gostitelji. Temno je že. Stojimo na mostu in čakamo carinika. Poljska in češka carina sta skupaj, vendar postopek ni zato nič krajši. Končno smo na poljskih tleh. V avtobus sta vstopila Eva in Jurek, naša vodiča po Poljski in sploh prijatelja, ki sta nam predstavila ta del Poljske. Utrujenost se je porazgubila. Kot veleva naš običaj, smo ju pozdravili s »C-M-O-K, CMOK-CMOK-CMOK«. Jurek in Eva sta bila predstavnika organizatorja »Beskidskega tedna«, prireditve, na kateri smo sodelovali. Na prireditev so opozarjali veliki lepaki. Šele tu smo zvedeli nekaj več o pri- reditvi. »Beskidski teden« organizira več mest, center pa je v Bielsko-Biali. Poleg nas so sodelovale številne domače skupine, pa še Francozi in Španci. Ker smo stanovali nekaj kilometrov iz Bielsko-Biale, v Szcyrku (izgovori se nekako tako kot naš ščurk, vendar samo nekako tako), se nismo srečali z nobeno od skupin. Bilo je že pozno, ko smo prispeli v dom, pa nas je vendar čakala večerja. Ko sem vstopila v dom, se mi je zazdelo, da sem nekaj takega že videla. Seveda, Dom Ferjalcev v Sarajevu. Prav neverjetno je, da se zgradbi tako ujemata v razporeditvi prostorov. Ujemata se tudi v namenu. Kot ona v Sarajevu, tako tudi ta v Szcyrku služi izletnikom, tujim in domačim. Teh pa ni malo. Poljaki zelo radi hodijo na izlete. Ljubijo svoje hribe in svojo deželo, zato jo spoznavajo. Povsod srečuješ organizirane skupine z nahrbtniki. Mnogi pa se odločijo za kolesarjenje, seveda v skupinah. Nenavadno za nas je, da je moral biti po deseti uri v domu popoln mir, da pivo točijo šele po deseti uri zjutraj, da pijejo čaj zjutraj in zvečer. Ko je v domu mir, zažive restavracije. Sprejmejo le toliko gostov, kolikor je miz, oziroma stolov. Večkrat bi morali ostati zunaj, če nas ne bi prepoznali, da smo iz Jugoslavije. Radi nas imajo in nas cenijo, in resnično se med njimi počutiš kot drag gost. Tako so nas sprejeli, kadar smo bili na odru, kadar smo si ogledovali mesto in prav tako, ko smo zvečer ,prišli na ples. Prav zato smo radi sprejeli njihove navade. Pili smo čaj, zvečer pa vodko. Program, ki so ga pripravili za nas, je bil pester. Imeli smo tri celovečerne nastope, ves ostali čas pa smo izpolnili z ogledovanjem in spoznavanjem dežele. Ves prvi dan smo preživeli v Krakovu, naslednji dan, bil je prav sončen in lep, Smo se z žičnico odpeljali na bližnji hrib, visok okrog 1200 metrov. Toliko izletnikov srečaš pri nas malokdaj. Družine, skupine otrok, skupine mladih fantov in deklet. Po vrnitvi v dolino nas je sprejel župan mesta. S ponosom nam je pokazal njihov Dom kulture, kjer imajo delovne sobe za vse "kulturne skupine, ki delujejo v mestu. Tu je tudi knjižnica, tu so razstave. Tisti čas je.bila razstava domače umetnosti. Slikarji amaterji, kiparji, izdelovalci domače obrti, so prikazali svoje celoletno delo. Povedali so, da so take razstave tradicionalne. Dom je res čudovito urejen. Ne spomnim se, da bi pri nas imel kakšen kraj takšnega. Ta dan smo imeli prvi nastop in zaradi obiska v Domu kulture, ki ni bil v programu, smo kasnili za pol ure. Publika nas je potrpežljivo čakala. Bili so to delavci, ki preživljajo svoj dopust med zelenimi gozdovi in med rekami. Njihovi počitniški domovi so pravi hoteli. Okolica in notranjost sta domiselno ujeta v celoto. Domov je veliko, največ jih je v Wisli, ki se imenuje po reki, ki teče skozi. Naslednjega dne dopoldne so nas peljali v Katovvice. Že po zunanjem videzu lahko sklepaš, da je mesto raslo z industrijo. Nedaleč od mesta je velik športni park, namenjen rekreaciji, pa tudi športu. Poljaki zelo cenijo svojo pretek lost, svoje velike može. Vse umef" nine cenijo in hranijo za prihodnje generacije. Eden teh velikih mož J® Kopernik. Pred planetarij, ki stoj ob športnem parku, so mu postavi} ogromen spomenik. V Wisli je j" naš drugi nastop. Šlo nam je čude vito. Vsaka skupina bi bila taker nastopa vesela. Publika je sled»a programu že štiri ure, potem pa gledali še nas. Skoraj nas niso Pu' stili, da bi končali. Tudi tretji nastop je bil odlic®" vse do predzadnje točke, ko se je ne' nadoma ulil dež. Močno nas je Pre' senetil. Organizatorji so nam p0^' žili, da se je nekaj podobnega zg od" prejšnje leto. Tradicija! Bili sn>® mokri, pa tudi žalostni, da se je tak končalo. Pregnal nas je dež. Pregn?" nas je z odra, ostali pa smo v sr 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-ge> U. 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in dr?e,vi), 17, 18, 23, 24; ob ne-3ah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, dh' 14, 15, 17, 19.30 (radijski nevnik), 22, 23 in 24. SOBOTA, 1. SEPTEMBRA SD°bro jutro; 8.10 Glasbena ma-Va; 905 Pionirski tednik; 9.35 S be. ®askimi ansambli zabavne glas-Harji- 6 Kličemo letovišče; 11.20 Z <0 doma i" na poti; 12.10 Melo-sVet2a opoldan; 12.30 Kmetijski na-I33J 12.40 Cez travnike zelene; st^'j. Priporočajo vam; 14.10 S pe-tU° ln plesom po Jugoslaviji; 15.40 Ijat naši operni pevci; 16.00 Vrti-HTv 40 S Plesnim orkestrom ID ,v Ljubljana; 17.10 Glasbena 17.20 Gremo v kino; 18.15 l^ii? za tfajdene skladbe; 18.45 S Jiznega trga; 19.00 Lahko noč, 19.15 Minute z Dobrimi 2aJnci; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 radijska igra - V. Zupan: Ma h om in Pilulo hrabrosti; 21.45 22,2o ansambli zabavne glasbe; ^■05 q 'daJa za na^e izseljence; S pesmijo in plesom v novi ^05gi proSram vah, MXodni akordi; 8.40 Sobota na valeo ; 12 30 * °Poldanski poroče-Gla„i' 12-40 Panorama zvokov; 14.35 fil^ni variete; 15.35 Zabavna, si^o .ka glasba in še kaj; 16.05 Danes W ali;1640 pies na Piaži;17,40 18.00- glasba doma in po svetu; l8.4o Pddaja progresivne glasbe; ^ skladateljem Johnom Le-n°m in Paulom McCartneyem CLprogram Wa.fet niinut humorja; 19.05 Pro-20.AadQni koncert; 20.05 Svet in mi; v Sv Sobotna serenada; 21.00 Okno fatuf 21,10 Naša orkestrska lite-' dra aj21.40 .Iz oper in glasbenih ; 22.55 Iz slovenske poezije ■ ^ ■ NEDELJA, 2. SEPTEMBRA ?a30oP°bro jutro; 8.05 Radijska igra V fi°re: Tristo zelenih abrakada-40 Skladbe za mladino; 9.05 NihČ Popevko poletja; 10.05 Še Ki (/J/te, tovariši; 10.25 Pesmi boja ^jo jyf; 10,45 Naši poslušalci česti-Vh Pozdravljajo; 13.30 Nedeljska Nblp a; 13.50 Z domačimi an-11 iti ' i14-05 S slovenskimi ansam-xuHio estri zabavne glasbe; 14.30 %r»Ieska tega tedna — Guy de a ant: Spomini; 15.05 Radijih B. P. Moliere: Amfitri-Glasbena medigra; 16.00 Nelnne operne- melodije; 16.30 Lahkn 0 športno popoldne; 19.00 otroci; 19.15 Glasbene $20 o1Ce> 20.00 V nedeljo zvečer; r tabli Plesnim orkestrom RTV MteJana; 22.40 Vedre note; 23.05 C°cktaU nokturno' ' 23,15 Nočni bru . za nedeljsko jutro; 8.40 NhnJ- niozaik; 9.35 Nedeljski HOo°gl; 12.00 Opoldanski cocktail; anorama zvokov; 15.00 Ne-. na valu 202 19.00 pr°gram ScenSŠi kraj» in ljudje; 19.15 Iz ,n simfonij; 20.05 Športni r°dni dneva; 20.15 Slovenske priredbah Janka Rav- K?aja CP »Gorenjski tisk«, Stav Ji' Ulica Moše Pijadeja 1. Kranek: CP »Gorenjski tisk« tisk: Združeno podjetje Konu a. Pravica, Ljubljana, ^iŠtv ,Jeva 2- " Nasl°v ured" M0s a 1!? uprava lista: Kranj, fač,, Pijadeja 1. - Tekoči 5i5n£oPri SDK v Kranju št. gla^:6°l-10152 » Telefoni: Uredai urednik, odgovorni in uprava 21-190, 2u8fiO Vo 21-835, novinarji HišL malooglasni in naroč-nC °ddelek 21-194. » Naroč-3o letna 60 din,- polletna cena za 1 številko 15 JJJ- Mali oglasi: do 10 besed 2 (j:"' vsaka nadaljnja beseda PoPu i naročniki imajo 25 % nk- Neplačanih oglasov -j ^OjJ^vljamo. - Oproščeno »etnega davka po pristoj-Ss^^^em mnenju 421-1/72. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 - 13 14 i ■ • 16 ■ 18 19 ■ 20 ■ 22 23 ■ 24 * ■ 26 27 28 ■29 30 31 32 • 33 34 35 ■ 36 37 38 39 ■40 41 42 43 ■ 44 ■ 46 ■ 48 ■ 49 50 51 52 53 54 55 loterija Vodoravno: 1. pikajoč dvokrilec, čigar ličinka živi v vodi; prenašalec bolezni, 6. malik dobička, denar, bogastvo, 11. glad, 12. matematični znak za enakost, 14. glavno mesto Jemena, države v jugozahodnem delu Arabije; reka v zahodni Bosni, 15. nekdanja Ljubljana, 17. srednjeveško mesto na Nizozemskem, znano po siru, 19. pripadnik veje starih Slovanov, 20. tkalska priprava, motovilo, 22. ime jugoslovanske pevke zabavne glasbe Štefok, 23. Ljudovit Gaj, 24. pisec scenarija, 26. kratica za Zvezo narodov, 27. deli skeleta, 29. nizek ženski glas, 30. mlajše obdobje železne dobe (po švicarskem kraju La Tene), 32. težak predmet, težava, skrb, 34. letoviško in pristaniško mesto v Slovenskem Primorju, 35. oslovo oglašanje, 36. knjižica, v kateri so pesmi, često z notami, 40. rimska številka štiri, 42. ograjen prostor okoli hiše ali ob hiši z nasadom, 44. tuje žensko ime, po gori Karmel v Palestini, 45. junakinja povesti Mire Miheličeve »April«, tudi Iva Zormana v »Glasu«, 48. znan ansambel narodno-zabavne glasbe, 49. rajanje, ritmično gibanje telesa ob glasbi, 50. izbuhline, 52. kdor se ukvarja z anatomijo, 54. slovenski skladatelj, Blaž, 55. samec pernate živali, racman. , Navpično: 1. nemški filozof, utemeljitelj kritične filozofije, Immanuel, 2. veletok v SZ, desni pritok Volge, tudi mera na bližnjem Vzhodu, 3. avtomobilska oznaka za Mostar, 4. glavno mesto Grčije, 5. nekdaj zelo popularna španska popevka, 6. slovenski pesnik in prevajalec (Shakespearovi soneti), Janez, 7. letopis, kronika, 8. avtomobilska oznaka za Makarsko, 9. ata, 10. žensko ime, tudi up, 11. zahodno-germansko pleme, ki je pod kraljem Alboinom zavzelo severno Italijo, 13. nauk holandskega katoliškega škofa Kornelija Jansena, 14. ameriški mikrobiolog, ki je vpeljal cepivo proti otroški paralizi, 16. posoda ovalne oblike, ovalna skleda, 18. nemški pisatelj, nobelovec 1929., Thomas, njegov brat, tudi pisatelj, Heinrich, 20. kar požene kal, kar se scimi, 21. samica tovorne živali, tudi majhna osla, 24. vrsta plesnega koraka, plesa, tudi ruska stepa, 25. teža embalaže, 28. kratica za svojeročno, 31. znak za kemično prvino tantal, 33. luka na zahodu južnega dela japonskega otoka Hokkaido, 34. opilki, piljevina, pilanice, 35. ime slovenskega šahovskega mojstra Bajca, 37. mrtvak, mrlak, 38. Agripina Marka Agripe, 39. zbiralec rekov, tudi kdor prebiva na reki, 41. manjše naselje, 43. trditev, predmet znanstvene razprave, 45. zgodovinsko mestece na desni obali Donave v Sremu, 47. mednarodni avtomobilski oznaki za Romunijo in Brazilijo, 49. egiptsko božanstvo, stvarnik sveta, Ptah, 51. angleška krat ica za Združene narode (United Nations), 53. italijanska kratica za a conto. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. mesnina, 8. Osmark, 14. Spartak, 15. Trentar, 17. Tom, 18. ovajanje, 20. La, 21. ahat, 23. Ida, 24. AA, 25. Got, 26. Arieseni, 29. kvota, 31. islam, 32. MK, 34. Isar, 35. sito, 37. Ni, 38. Irene, 40. prača, 42. Katarina, 45. lan, 46. ZZ, 48.* dan, 49. limb, 51. en, 52. soldatje, 55. čar, 56. Temerin, 58. Ocumare, 60. cepivo, 61. rigoroz Izžrebani reševalci Prejeli smo 130 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Pavla Kocmur, Kranj, Jošt 1; 2. nagrado (40 din) Darko Oman, Kranj, Moše Pijade 3; 3. nagrado (30 din) pa prejme Ana Šimunac, Kranj, Partizanska 33. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do četrtka, 6. septembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V drugem nadstropju je razstava gorenjskih likovnih umetnikov: I. Šubic, B. Ceh, V. Tušek, J. Ravnik, M. Batista, S. Kump, K. Legat, H. Gvardjančič, H. Marchel, F. Novine, B. Jesih, M. Vovk-Štih. V Galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava slikarja Veljka Tomana. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa razstava Partizansko zaledje na Gorenjskem 1941—45. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarja-naivca Borisa Lavriča. Gorenjski muzej v Kranju je odprt od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, razen ponedeljka. poročili so se v Kranju Janžekovič Alojz in Fajfar Slavka, Sajovic Janez in Gerkman Marta, Perovič Tomislav in Korbar Milena, Lebar Marko in Štuler Blaženka, Roblek Anton in Dobrin Marija, Fi-ster Drago in Horvat Romana, Ni-količ Radojice in Eržen Irena, Boži-lovič Miodrag in Teropšič Vida, Krničar Jožef in Jarc Marija v Škofji Loki Kalčič Anton in Jerman Vera, Coralič Ernest in Dragojevič Jovan-ka, Prevodnik Janez in Debeljak Marija, Lukančič Janez in Jereb Cecilija, Lukančič Vinko in Burjek Milena, Pintar Jože in Seljak Ivanka, Stržinar Tomaž in Gartner Frančiška v Tržiču Mlinar Rudolf in Meglič Andrejka S C0 TJ oj Z E 08 TJ o "aS -o f ca .ti t/3 O >o so zadeli dobitek c " 2 N „Q c/i TJ C £ O tfl 40 30 95 20 37120 800 15 40 14900 . 800 19025 800 334750 5.000 05765 1.000 198510 5.000 ■ 31 61 581 8571 55541 095071 595741 72 0722 10292 78102 243492 467242 83 663 03353 42923 156863 34 64 44 8874 69174 87824 334104 380644 30 50 80 500 1.000 10.000 10.000 20 200 600 1.000 5.000 5.000 20 60 600 1.000 10.000 20 30 40 300 600 600 5.000 150.000 ' 6 18086 58666 21686 12816 22376 40306 087846 717 80877 11817 96407 89117 56457 190767 54408 37208 301208 89 669 379 65279 76459 20089 79159 203449 362829 10 600 600 800 800 1.000 1.000 5.000 60 600 800 800 1.000 1.000 10.000 10 600 800 5.000 20 80 100 600 600 800 800 5.000 10.000 IMI 2o LET H Cesta JLA 6/1 j — PROJEKTIVNO .1 PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ 12 Sobota, 1. septembra 1973 umrli so v Kranju Lang Marija, roj. 1905, Zupan Janez, roj. 1879, Ušeničnik Franc, roj. 1932, Sankovič Zivko, roj. 1948, Zupan Janez, roj. 1900, Gladek Ciril, roj. 1914, Zevnik Jožef, roj. 1921 v Škofji Loki v Tržiču Dežurni veterinarji : od 31. 8. do 7. 9. Anton Bedina, Kokrica tel. št. 23-518 ali 21-283; od 7. 9. do 14. 9. Jože Rus, Cerklje tel. 73-115; od 14. 9. do 21. 9. Bogdan Cepuder, Kajuhova 23 tel. št. 22-994; od 21. 9. do 28. 9. Janez Teran, tel. 23-716 ali 22-644. V primeru, da se na navedeni tel. štev. veterinarja nihče ne javi, kličite tel. št. 21-283. trzni pregled Jesenice Solata 5 do 6 din, špinača 3 din, korenček 3,50'din, slive 6,50 din, jabolka 5 do 6 din, limone 11,30 din, česen 21 din, čebula 3,80 din, fižol 5 din, pesa 2,50 din, kaša 2,50 din, paradižnik 5 din, kumare 3,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,15 do 1,55 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 86 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,80 din, cvetača 6 din, paprika 5 din, krompir 2 din Kranj Solata 6 din, špinača 5,50 din, korenček 4 do 5 din, slive 6 do 7 din, jabolka 4 din, pomaranče 6 din, limone 11 din, česen 20 din, čebula 4 din, fižol 5 din, pesa 4 do 5 din, kaša 8 do 9 din, paradižnik 5 din, lubenice 3 din, med 28 do 30 din, breskve 8 din, hruške 7 do 8 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna moka 4 dinarje, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 do 18 din, klobase 6 do 7 din, skuta 8 din, sladko zelje 2 din, cvetača 6 do 7 din, paprika 6 din, krompir 2,50 din Tržič Solata 6 din, korenček 8 din, slive 6 din, jabolka 5 din, pomaranče 8 dinarjev, limone 15 din, česen 28 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa '4 din, paradižnik 5 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 7 din, cvetača 8 din, paprika 9 din, krompir 3 din Jutri že osmič sto žensk na Triglav Uredništvo Tedenske tribune iz Ljubljane je organiziralo letos že osmi zaporedni pohod stotih žensk na Triglav. Ženska stotnija se je zbrala včeraj v hotelu Jezero v Bohinju. Danes zjutraj pa so ženske z avtobusi odrajžale na Rudno polje na Pokljuki, od koder bodo pešačile do doma Planika, kjer bodo prenočile. Stotnija se bo povzpela na Triglav jutri zjutraj in takoj sestopila na Rudno polje, kjer bo skromnejši piknik, nato pa odhod proti domu. Spet nepozabno doživetje za novih 100 žensk! -jk UIT ■OKAINVES IŠKOFJA LOKAl Lokainvest Škofja Loka razpisuje zbiranje ponudb za najem poslovnega prostora Škofja Loka, Mestni trg št. 5 za frizersko dejavnost. Vsem interesefitom so na voljo pogoji najema pri Lokainvest Škofja Loka, Mestni trg 38, od 1. 9. 1973 dalje. Kranjsko Planinsko društvo povečuje članstvo Planinsko društvo Kranj postaja vse bolj množična organizacija. Njegovi prostori na Koroški ccsti v Kranju so odprti vsakomur, in sicer ob ponedeljkih med 9. in 11. uro, ob sredah, četrtkih in petkih pa med 13. in 17. uro. Obiskovalci in ljubitelji planin lahko dobč v tem času v pisarni planinsko literaturo, člani društva pa tudi precej posebne opreme za gornike in hribolazce. Planinsko društvo Kranj želi, da bi za pomemben jubilej — 70. oblet- Kranj CENTER 1 1. septembra amer. barvni J1^ v ŠKORPIJON UBIJA ob 16., I8." { 20. uri, premiera amer. barv. [% UMAZANI HEROJI JUKE ob «' j uri - ^ I 2. septembra amer. barv. risap ? MAČJI KONCERT ob 10. J. amer. barv. film ŠKORPIJON si JA ob 15., 17. in 19. uri, pr« li amer. barv. filma DETEK1 1 KLUTE ob 21. uri . 3. septembra amer. barvni " 3 UMAZANI HEROJI JUKE ob ^ | 18. in 20. uri , . f)|, J 4. septembra amer. barvni ^ UMAZANI HEROJI JUKE ob 10 <> 18. in 20. uri t| Kranj STORŽlC 1. septembra angl.-amer. ti film MARIA STEWART ob 1*0 Si 18. uri, amer. barvni film K™ KROG ob 20. uri . » 1 2. septembra amer. barv. risa1iri 11 MAČJI KONCERT ob H- ..uKi x amer. film NEPOZABNI KOM^ « ob 16. uri, angl.-amer. barvni > ^ MARIA STEWART ob 18. uri, K. miera ital.-nem. barv. filma ' v » ŠCEVALEC IZ CAROLINE ob uri 0 | 3. septembra ital.-nem. barv- i MAŠČEVALEC IZ CAROLIN& 16., 18. in 20. uri ^Bj 4. septembra ital.-nem. barv. t MAŠČEVALEC IZ CAROLlN^ j 16., 18. in 20. uri j ] i Tržič $ 1. septembra ital. barv. film. .g j | G ulja za 300 MILIJONOV o" in 20. uri 2. septembra ital. barv. film, GULJA ZA 300 MILIJONOV ; in 19. uri, amer.-ital. barvni RATLER KID ob 17. uri Kamnik DOM ^ 1. septembra amer.-ital. barv^of TRIJE DOLARJI SEJEJO S*1 ob 16., 18. in 20. uri 0 2. septembra amer.-ital. TRIJE DOLARJI SEJEJO S^U ob 15. in 19. uri, nem. barvni »J ljubim vse ženske ob i' fi|„ 3. septembra nem. barvni * ljubim vse ženske ob jp 20. uri jtf 4. septembra ital. barv. "y"hl| GULJA ZA 300 MILIJONOV ; in 20. uri Škofja Loka SORA J 1. septembra amer. barv. film LIKI JAKE ob 18. in 20. uri 2. septembra amer. barv. film LIKI JAKE ob 18. in 20. uri . fip 4. septembra amer. barvni ^i) PAST ZA DVOJNEGA AGt»f i ob 20. uri Železniki OBZORJE J 1. septembra jug. barvni film. j ZANOVO POPOLDNE ob 20. uri j 2. septembra franc. barv. film MEJI NOROSTI ob 18. in 20. un Radovljica ^ 1. septembra ital. barv. VIDNI SOVRAŽNIK ob pf amer.-ital. barv. film MOK*^ L A ob 20. uri -a^l 2. septembra amer. barv. r's' JUNAKI RISANEGA FILM^I 16. uri, amer.-ital. barv. film A TADELA ob 18..uri, franc. Df.j film PREKLETA MARIJA uri t 0 3. septembra amer. barv-DOC HOLLIDAY ob 20. uri . 0 4. septembra angl. barvni RDECl BARON ob 20. uri Jesenice RADIO (jlj 1. in 2. septembra amer. REVOLVER V ROKAH 3. in 4. septembra jug.-ital-film TRI URE DO ZMAGE Jesenice PLAVŽ J • 1 b^r I 1. in 2. septembra jug.-ital- | film TRI URE DO ZMAGE ■ f| 3. in 4. septembra amer. b®rTnF REVOLVER V ROKAH Dovje Mojstrana ■ $ 1. septembra amer. barvn PLES NA VASI rq f| 2. septembra franc. barv. ^.tflF OSTROSTRELEC Z OBALE Kranjska gora rS^l 1. septembra franc. barv. OSTROSTRELEC Z A/jU 1 OBALE V 2. septembra franc. barv. RUJ SE PRIJATELJEV Javornik DELAVSKI D0^ $ 1. septembra amer. barv. ^ , SEKSUALNO SPOZNANJE . (P 2. septembra amer. barvi" PLES NA VASI Revija šolanih psov v Lescah V nedeljo, 26. avgusta, je Klub za vzrejo športnih in službenih psov v Lescah pri Bledu organiziral na nogometnem igrišču revijo šolanih psov. Ob nogometnem igrišču se je zbralo precej gledalcev, ki so spremljali revijo dvajsetih šolanih psov iz leškega kluba ter klufia za vzrejo športnih in službenih psov iz Ljubljane. Najprej so svoje znanje iz poslušnosti in ubogljivosti pokazali psi, ki so zaključili trimesečni tečaj v Lescah, nato pa so sledile težje vaje že šolanih psov. Med njimi so bili tudi štirje psi s svojimi vodniki, ki so že sodelovali na mednarodnih tekmovanjih in so se tudi v nedeljo izkazali. Revija je potekala v dobri organizaciji Kluba za vzrejo športnih in službenih psov v Lescah, izpolnilo pa jo je strokovno in tudi duhovito koment iran je napovedovalca. D. S. Planinska priznanja Na zadnji seji upravnega odbora' Planinskega društva Kranj so zakoncema Savli iz Kranja podelili častni znak Škofjeloške planinske poti. Dolgoletni planinec Culk pa je prejel • znak slovenske planinske transverzale. Vsi trije transverzalisti so članom upravnega odbora pripovedovali spomine in vtise s poti. -jk nico delovanja društva — na katerega se kranjski ljubitelji gora vneto pripravljajo, člani čim prej poravnali članarino. Razen tega pa se obrača na občane, naj se še mno-žičneje vključijo v planinske vrste. Prav tako jubilant želi vključiti v svoje vrste čim več strokovnjakov, ki bodo pomagali in svetovali pri gospodarjenju društva, sodelovali pri varstvu gorskega sveta in narave, sodelovali pri markiranju in delali s planinskim podmladkom. -jk Prodam jJ^odam dobro ohranjeno KOSIL-vii V alpina. Mohorič Janko, Nji-7, Besnica 4993 if0 .zelo ugodni ceni prodam 15 novih VRTNIH GARNITUR t miz m stolov. Gostilna Hlebce 16, ,lce . 5019 vJ^ajevna skupnost Voklo proda (5>o količino STREŠNE OPEKE °orovec. Ogled pri šoli Voklo 5023 b„yodam ŠTEDILNIK kUpers-pgch in .visokotlačno KOPALNO vse dobro ohranjeno. Bre-Britof 112, Kranj 5024 stil0 u£°dni ceni prodam 10 tednov J6 JARČKE. Izbrana vrsta pri-feh £esnic »PHELUX«. Petrič T^ka, Šenčur, Zupanova 6 5025 3vPodam GRADBENO BARAKO Hrastje 175, Kranj 5026 ApWam električni VARILNI DPq8AT> PUNTE, BANKINE in (St> • Vodnik, Skokova 9, Kranj P j ) 5027 tal U mlado KRAVO simen- K Ko.s teletom ali brez. Podreča 54, pnj 5028 t-fjodam KRAVO po izbiri in 50 kg ftga PRAŠIČA. Haiman, Kovor p 5029 ^ Pfodam 70 kg težkega PRAŠIČA „• oopitanje. Dolar, Vrba 9, Žirov- P. ^ ' • 5030 MaM?"1 lePe lovske PSE DAL-s^riNCE. Ogled pri Kenda Ivanki, Gorje 143 pri Bledu, 64264 Zg. fi* 5031 ^eli on HRASTOVA DRVA. Ba-Preddvor 5032 prodam ročni VOZIČEK in kom-Pt0^no ANTENO za prvi in drugi Prvi am ab zamenjam za večjo za sa '.Program. Glas Osvald, Gorenjema cesta 10, Kranj 5033 Ml?£eni Prodam POMIVALNO z enim koritom in ŠTEDIL- 5 gorenje. Juvan Miha, Skokova ' p ražišče, Kranj 5034 trPf?xdam KRAVO, ki bo v kratkem pJie teletila. Voglje 49 5035 &eWam BOROVE PLOHE. Sp. P* \ Preddvor 5036 Vjdam KOMPRESOR primeren ,lcarje. Cesta na Klanec 57, Kranj I 5037 meso kamnik Zahtevajte v vaših trgovinah kamniški želodec Gostom ga servirajte 8 hrenom f Mo 40dno prodam motor la- iast; 7s^abljen 20 ur in nemški gumi-dei« £°LN Pivk Milan, Moše Pija- ' Kranj. telefon 23-451. Ogled 5038 St.5rodam nove GAJBICE. Mavčiče p:' 5039 V daLm POSTELJICO za dojen-°Bl&belko)> PELERINO in dve §tavn\ i>za nosečnico (za večjo po-Kta" • Bogataj, Moše Pijadeja 48, » Kril 5040 Mofipv? dobro ohranjeno SLA-tttT^CO s puhalnikom in ve-% ULTRA 3. Srednja vas 55, Šen- T ^ 5041 H*; °dam suhe SMREKOVE PLO-tCjboje 65 5042 t°bo pm POHIŠTVO za samsko *Wii žrelih, Jezerska cesta 13, x K'J. 5043 Nl^jdam dve diatonični HARMO-Kfa : Cemaz Ivan, Kidričeva 6, , PtL 5044 : ^fiiS?1 KRAVO. Srednja Bela 6 or 5045 KRAVO in TELICO. | J0cJ^agora2, Kranj 5046 ^Htkt1. Prodam rabljeno viseče vaG1KjSKO POHIŠTVO s POMI-Ser MIZ0 in ŠIVALNI STROJ »Podšivalka«, primeren za pr JJ Cerklje 122 5047 Stite KRAVO S TRETJIM ^1GM. Gorenja vas 26, Reteče ^Aoh 5048 i ^K ?? globok OTROŠKI VOZ1-" Magajne, Hrastje 65, Kranj ' 5049 M)2°oani GNOJNICNO ČRPALKA Rotorjem in 8 let starega KO-49-L .P[?ma<<- Pečar Mirko, Titova iS^^J^na 5050 ^ejci perutnine! krilnici v Naklem lahko do-vsak dan od 6. do 14. ure mesece stare jarčke po Oh125 din- I® u sred&h poslujemo do ^^etijska zadruga Naklo več kub. metrov suhih V^KOVIH DESK 20, 25 in 1 ^ Babni vrt 6, Golnik 5051 Jo }0 prodam ČOLN s priko-l^Meglič Stanislav, Retnje 43, rAort 5052 PEC kiipersbusch, dobro ^M^o KUHINJSKO KRE-ln GAJBICE. Posavec 19 a, art 5053 Prodam še dobro ohranjeno SPALNICO. Potočnik Stane, Moše Pijadeja 8, Kranj 5054 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in MLIN za mletje sadja. Rupa 16, Kranj 5055 Prodam 5 PRAŠIČEV, težkih po 25 kg. Lahovče 47, Cerklje 5056 Prodam novo KUHINJSKO OMARO višine 253 cm, širine 96 cm, globine 80 cm. Delavska cesta 32, Kranj 5057 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor, cvetnik in vesna. Lahovče 13, Cerklje 5058 Prodam rabljene ŠPIROVCE. Rogelj Ivana, Ljubljanska 32, Kranj KRANJSKE OPEKARNE KRANJ razpisujejo prosto delovno mesto blagajnika v upravi podjetja Pogoji: srednja ali ustrezna nižja strokovna izobrazba. Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Prijave sprejema uprava podjetja v Kranju na Skali 5. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in enodelno OMARO. Stopar Stane, Jahačev prehod 2, Kranj 5121 Prodam LESONIT PLOŠČE. Osterman, Britof 120 5142 kupim Prodam MOTOR kolibri T 12-v voznem stanju in več tridesetkilo-gramskih GAJBIC (vogali okovani). Studenčice 4, Lesce 5085 Prodam globok otroški VOZIČEK. Svoljšak, Godešič 92, Šk. Loka 5086 Prodam dva meseca stare MLADICE novofundlandske pasme z rodovnikom. Silvo Demšar, Sorška 30, Šk. Loka 5087 Prodam 1 leto starega VOLCJA-KA samca. Puštal 72, Šk. Loka 5088 Prodam dobro ohranjen ČEBELNJAK za 28 AZ panjev. Tavčar Albin, Stara vas 26, Ziri 5089 Prodam deljivo dnevno OMARO. Rogač Jakob, Cankarjeva 8 (blok 4), Radovljica 5090 Prodam globok otroški VOZIČEK. Cesta talcev 9, Kranj 5091 Prodam kostanjeva suha DRVA. Bašelj 7, Preddvor 5092 Za 2000 din t&koj prodani: JEDILNICO (raztegljivo mizo, 4 oblazinjene stole, 2 fotelja, knjižno omaro, komodo in kavč — vse oreh) in samsko orehovo SPALNICO. Rozman, Skalica 2, Kranj 5093 Prodam jedilni KOT, macesnovo stensko OBLOGO in prevozno mizo za televizor. Naslov v oglasnem oddelku 5094 Prodam 10 PRAŠIČEV od 50 do 60 kg in 7 let staro KOBILO. Krč Janez, Kokrški log 10, Primskovo, Kranj 5095 Prodam dobro ohranjen levi stoječi kromiran štedilnik z dvema pekačema. Šenčur, Kranjska c. 14 5096 Prodam PRALNI stroj Gorenje s pokvarjenim bobnom. Cena 400 din. Jezerska c. 93 a, Kranj 5097» Prodam KRAVO sivko tik pred telitvijo, smrekove PLOHE in strešno OPEKO bobrovec. Zg. Brnik 7 Prodam gradbeno BARAKO in PUNTE. I nI formacije vsak dan na tel. 23-100 od 20. do 21. ure 5099 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom ali zamenjam za, kravo za zakol ali bika. Sp. Bela 12, Preddvor 5100 Prodam strešno OPEKO folc. Do-dič Alojz, Bistrica 19, Duplje 5101 Prodam nemškega VOLCJAKA, starega štirj mesece. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5102 Prodam betonske PLOŠČE navadne in teraco, v vseh je železo. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5103 Prodam ŠTEDILNIK EKA AEG sistem — kabinet na trda goriva in ŠKODO Š-100 s 30.000 prevoženimi km. Smledniška 126, Kranj 5104 Prodam starinska VRATA in OKNA s križi, primerna .za garažo. Britof 72, Kranj 5105 Prodam 5 let starega KONJA, težkega 550 kg, vajenega kmečkih del in 8 kub. metrov bukovih DRV. Višev-ca 3 pod Šenturško goro, Cerklje Prodam 7 tednov, stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 5107 Prodam dvobrazdni PLUG (vin-kelj), IZRUVAC za krompir in VE-JALNIK (pajkelj) za žito. Pr. Polica 14, Cerklje 5108 Prodam komplet BOBNOV znamke Kingsstone. Ogled vsak dan po 15. uri. Pesjak Mirko, Lancovo 29, Radovljica . 5109 Prodam DRVARNICO, primerno za garažo ali gradbeno barako. Rozman, Kranj, Staneta Žagarja 23 Prodam CEMENT in rabljene ŠPIROVCE. Naklo 11 5111 Prodam mlade ZAJCE za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 5120 Prodam semensko PŠENICO in drobni KROMPIR. Pivka 2, Naklo Kupim večjo količino LESA za špirovce ali že gotove špirovce 12 x 14 od 5 do 7 m dolžine. Oblak Franc, Zasavska cesta 53, Kranj 5123 Kupim DESKE za opaže. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu) 5124 Kupim levi vzidljiv nerjaveč ŠTEDILNIK (dve plošči in pol) s pečico ali kiipersbusch. Zvelc, Titova 31, Jesenice 5125 Kupim suhe SMREKOVE DESKE od 2 do 6 cm debeline. Punger-šek Jakob, Pot na Jošta 6, Kranj 5126 Kupim 2 toni CEMENTA in BETONSKI MEŠALEC. Informacije na telefon 23-931 5127 Kupim 100 trdih BUTAR in poceni prodam 2 m visok rdeč OLEANDER. Brezar, Cesta talcev 51, Kranj 5060 Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO folc. Sodnik, Pivka 13, Naklo 3061 vozila Prodam ŠKODO, letnik 1969. informacije na tel. 23-994 Prodam FIAT 850 kombi. Gostilna KRIŠTOF Predoslje, Kranj 3062 Poceni prodam dostavni AVTO SPAČEK, letnik 1966 in starejši OPEL REKORD, letnik 1955. Bokal, avtoličar, Zminec 35, Škofja Loka , 3063 Prodam FIAT 750 z novim motorjem. Cena 6500 din. Tel. 24-891 3064 Prodam FIAT 850. Zasavska 40 a, Kranj 3065 Prodam karamboliran FIAT 124, letnik 1969 z novimi deli. Naslov v oglasnem oddelku 3066 Prodam FIAT 1300, letnik 1967. Cirče 2, Kranj 3067 Prodam KOMBI MORIŠ, letnik 1969. Škrlec Miha, Velesovo 65, Cerklje 3068 Prodam FIAT 750, letnik 1968 in oljno PEC kontakt 7500. Štirnova 10, Kranj 3069 Prodam DELE za ŠKODO 1000 MB, letnik 1966. Jenšterle, Šorlijeva 16, Kranj, tel. 23-838. Doma popoldne 3070 Prodam KATRCO, novejši letnik. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 3071 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Bobovek 4, Kranj 5128 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, FIAT 1400 in PUCH 250 SGS. Trii ar Franci, Puštal 103, Škofja Loka 5129 * Prodam SIMCO 1301, letnik 1969/70. V račun vzamem tudi ZA* STAVO 750 ali ček. Hartman, Sp. Bitnje 21 5130 Prodam FIAT 750, letnik 1965 za 6000 din in KOMPRESOR z elektromotorjem. Porenta, Sp. Bitnje št. 20 5131 Prodam ZASTAVO 750. Jezerska cesta 105 a, Kranj 5132 Prodam FIAT 750 de luxe, letnik 1971. Britof 152, Kranj 5133 Po ugodni ceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Medja, Rožna 7, Boh. Bistrica, tel. 76-129 5134 Prodam FIAT 125 italijanske izdelave. Osterman Ivan, Britof 120, Kranj 5135 Prodam STREHO za fiat 750. Kalan, Zapoge11 5136 Prodam RENAULT 6 TL, letnik 1972. Zminec 20, Škofja Loka 5137 Ugodno prodam nov MOPED to- mos avtomatic in kompletna VRATA za zastavo 750 (stari tip). Telefon 85-043 5138 Prodam OPEL REKORD 1961 za 2000 din. Milan Bertoncelj, Mošnje 49 (Podvin) 64240 Radovljica 5072 Na Planini oddam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku 5073 Prodam DKW F-ll. Vincarje 16, Škofja Loka 5074 Za 3000 din prodam osebni avto MOSKVIC, letnik 1966, prevoženih 65.000 km. Krofi Lizi, Ulica Milene Korbarjeve 23, Kranj 5075 Takoj prodam FIAT 850 sport coupe, letnik 1970, dodatno športno ► opremljen. Grm, Skalica 2, Kranj stanovanja Mlada zakonca brez otrok iščeta manjše STANOVANJE, garsonjero ali večjo sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Predplačilo za pol leta. Ppnudbe poslati pod »Kranj—Medvode« 5139 Mirna zakonca z enim otrokom nujno iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Za uslugo sprejmeta v varstvo otroka. Meglič Matevž, Zg. Bela 1, Preddvor 5140 Zakonca z dveletnim otrokom, intelektualca, iščeta skromno STANOVANJE za dobo dveh do treh let. Pogoj: možnost prevoza v Škofjo Loko in Ljubljano. Gresta tudi na vas. Cenjene ponudbe z opisom stanovanja in pogojev pošljite na naslov: Martin Puklavec, VP 1394/1, 68002 NOVO MESTO 5077 Fant išče SOBO v Kranju ali Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 5078 20-letnc dekle išče SOBO v Kranju zaradi službenih obveznosti. Plača do 500 din. Cenjene ponudbe pošljite pod »Gorenjka« 5079 Ženska srednjih let z odraslim sinom vzame v najem ali odkupi eno-ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5080 zaposlitve Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA ali DELAVCA za priučitev v mizarski stroki. Mizarstvo Kos, Klanec 35, Komenda 5112 Takoj sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč. Pire Slavka, Cankarjeva 8, Kranj 5083 STAREJŠO ŽENSKO iz Radovljice ali okolifce potrebujemo za varovanje dveh otrok za štiri ure dnevno. M. Skodlar, Radovljica, Cankarjeva 29 ali telefon 75-656. Nagrada in povrnitev stroškov po dogovoru 5084 VAJENKO pletilske streke sprejme BOUTIQUE BOZA, Koroška 33, Kranj 5111 posesti Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na lepi legi med Dupljami in Križami. Voda in elektrika na parceli. Naslov v ogl. oddelku 5081 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z dograjeno prvo ploščo. Spodnje Duplje 30 5082 obvestila GOSTILNA BOHINC (Zarja) v TRBOJAH je s 1. septembrom začela redno obratovati. Nudimo vam dobro postrežbo in se priporočamo 5141 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA BENEDIK od 1. do 15. septembra zaprta 5113 GOSTILNA AŽMAN Nomenj — Bohinj vam od 10. septembra dalje nudi poleg ostalih jedi še: žabe, postrvi, kmečke pečenice. Telefon 76-154. Vabljeni! 5114 ZŠAM Tržič še do 15. septembra 1973 sprejema prijave za večerno šolo za poklicne voznike C in E kategorije in za tečaj D kategorije. Prijave sprejema in daje informacije Goričan, Tržič, Ročevnica 35. prireditve ŠD ŠENČUR - DRSALNA SEKCIJA priredi v nedeljo, 2. septembra, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Kegljanje za koštruna se prične 1. septembra, ob 16. uri — 2. septembra do 22. ure. Za veselo razpoloženje in ples igra ansambel TEKTITI. Vabljeni! 5115 TVD PARTIZAN TRBOJE prireja v nedeljo, 2. septembra, ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO v počastitev krajevnega praznika. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo veselica v dvorani zadružnega doma. Igra ansambel TURISTI. Vljudno vabljeni! 5116 MA PODNART prireja vsako soboto MLADINSKI PLES. Igra ansambel SONCE. Začetek ob 19. uri v kulturnem domu. Vabljeni! 5117 ŠPORT HOTEL POKLJUKA prireja vsako soboto PLES od 8. do 24. ure. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel VESELI TOP-NlCARJI 5118 rozinček jurko tonka NOVO mehko pecivo iz družine Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu,otroško varstvenih ustanovah in šolah. ZITO-LJUBLJANA TOZD GORENJSKA Prehitro v ovinek Voznik poltovornega avtomobila Karel Poženelj (1949) z Jesenic je vozil v sredo, 29. avgusta, ob treh zjutraj iz Kranjske gore proti Jesenicam. Zaradi prehitre vožnje po mokri cesti ga je v Mojstrani v levem ovinku zaneslo s ceste. Voznika in sopotnika Mira Jana (1952) z Jesenic so zaradi poškodb prepeljali v jeseniško bolnico. Skoda na vozilu znaša okrog 10.000 dinarjev. Izsiljeval prednost V sredo, 29. avgusta, se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti prvega reda na Laborah pri Kranju. Kandidat za voznika motornega vozila Miroslav Vadnav (1953) iz Kranja je pod nadzorstvom inštruktorja Janeza Kavčiča (1925) iz Kranja vozil iz mesta proti Laboram, kjer je zavijal levo na bencinsko črpalko. Pri tem je izsiljeval prednost pred voznikom pony ekspresa Zvonetom Zupancem (1956) iz Kranja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Zupane in Vadnav sta trčila. Zupanca so zaradi poškodb prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik pobegnil Voznik osebnega avtomobila Miro Skobe z Jesenic je peljal v sredo, 29. avgusta, ob osmih zvečer od Jeprce proti Meji. Na ravnem delu ceste med obema zaselkoma mu je po sredini ceste pripeljal nasproti voznik peugeota ali renaulta svetlejše barve. Vozili sta se oplazili. Neznani voznik po oplaženju ni počakal, temveč je pobegnil. Z motornim kolesom v avto Valentin Kalan (1942) iz Škofje Loke se je peljal v četrtek, 30. avgusta, s svojim osebnim avtomobilom po Kidričevi cesti v Škofji Loki proti kolodvoru. Ko je pripeljal v križišče Kidričeve ceste in ceste v Frankovo naselje, je trčil v njegovo vozilo Slobodan Dončič (1951) iz Škofje Loke, ki je vozil neregistriran moped brez vozniškega dovoljenja in zavijal levo. Zaradi poškodb so ga prepeljali na Polikliniko v Ljubljani. -jk Številne kazni ga niso spametovale V sredo, 22. avgusta, je stopil pred senat okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik tega sodišča Anton Zitko, obtoženec Janez RAKOVEC (1949) iz Dolenje vasi 30 pri Selcah, avtomehanik in zaposlen v Iskri Železniki. Obtožnica ga je bremenila, da je storil hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost s tem, da je vozil proti predpisom temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa in zaradi malomarnosti tako ogrozil javni promet na cesti, da je ena oseba umrla. Sodišče je Janeza Rakovca spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1 leto in šest mesecev strogega zapora. Odločilo se je tudi za varnostni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za dobo dveh let po prestani zaporni kazni. Janez Rakovec je vozil 10. februarja letos očetov volksvvagen od Dolenje vasi proti Selcam. Ker je deževalo in snežilo, je znašala vidljivost na cesti le okrog 20 metrov. Obtoženec je vozil s hitrostjo 60 do 70 kilometrov na uro. Ob 17.45, ko je obtoženec peljal proti Selcam, je bila vidljivost minimalna. Pravilno po levi strani mu je prišla nasproti peš 78-letna Ivana Krek. Obtoženec jo je zaradi neprimerne hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in premajhne pozornosti do razmer na cesti zadel s prednjim desnim žarometom. Nesreča se je pripetila na začetku vasi Selca. Ivano Krek je vrglo na vetrobransko steklo in nato na desno stran cestišča. Zaradi hudih poškodb je uro po nesreči umrla. Obtoženec se je sprva izmikal krivdi. Trdil je, da je šla pokojna v isto smer kot on in to po sredini ceste.. Takrat naj bi iz nasprotne smeri pripeljal avtomobil in jo zbil. Na sredi ceste so tudi našli dežnik pokojne, kar naj bi potrjevalo obtoženčevo pripoved. Ce bi bila obtoženčeva izpoved resnična, bi bila dobila Krekova udarec od zadaj, ne pa spredaj, kot je ugotovil zdravnik. Janez Rakovec je prvo izpoved spremenil in povedal tako, kakor se je v resnici zgodilo in tudi na glavni obravnavi krivdo priznal. Zagovarjal se je, da je ravnal res malomarno in da je ženico prepozno zagledal. Menil je, da zna voziti in da je bil usodnega večera kljub pijanosti (ugotovljen odstotek alkohola opravičuje ta izraz) sposoben opazovati cesto pred seboj. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo olajševalne in obteževalne okoliščine. Obtoženec je dejanje priznal in sodno še ni bil nikoli kaznovan, razen tega pa je senat upošteval družinske razmere. Po drugi strani pa je moralo sodišče upoštevati, da se je Janez Rakovec že 19-krat znašel pred sodnikom za prekrške v Škofji Loki, ker je vozil brez dovoljenja, od tega je bil 4-krat pod vplivom alkohola. Tokrat je bila koncentracija alkohola v krvi večja in po mnenju sodišča lahko govorimo o pijanosti in ne samo o vinjenosti. Sodišče je tudi upoštevalo okoliščino, da je Rakovec po nesreči prestavil pokojničin dežnik z brega ob cesti na cestišče. Enako je storil tudi z njenim čevljem. S tem je skušal onemogočiti ali vsaj otežiti ugotavljanje dejanskega stanja. Obtoženec je vse to storil zato, da bi zmanjšal svojo krivdo in jo celo naprtil pokojni, češ da je sama kriva nesreče, ker je hodila po sredini ceste. Opravičila, da je bil zmeden in živčen, sodišče ni upoštevalo. Janez Rakovec si je prislužil tudi varnostni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za dobo dveh let po prestani kazni. Tudi v primeru omenjene nesreče je bil brez vozniškega dovoljenja, pred tem pa se je že 19-krat zaradi enakega vzroka znašel pred sodnikom za prekrške. Sodišče je namreč upoštevalo takšen predlog javnega tožilca, ker je menilo, da je nevarno, če bi imel obtoženec vozniško dovoljenje. Dve leti sta dovolj dolga doba, da bi Rakovec sam uvidel, da je potrebno spoštovati prometne predpise, razen tega pa se bo lahko bolje in resneje pripravil za vozniški izpit, ki ga kljub poskusom ni uspel opraviti. J. Košnjek Aerodrom Ljubljana-Pula razpisuje za leto 1973/74 naslednje štipendije NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO NA EKONOMSKI FAKULTETI NA FILOZOFSKI FAKULTETI - ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO (INDUSTRIJSKI PSIHOLOG) NA PROMETNI FAKULTETI V BEOGRADU — LETALSKA SMER NA VIŠJI LETALSKI ŠOLI V ZAGREBU TER NA SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI ALI UPRAVNO ADMINISTRATIVNI ŠOLI Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli študentje in dijaki višjih letnikov, ki dosegajo boljši učni uspeh, pa so v slabšem materialnem položaju. Prošnjam za štipendije morajo kandidati priložiti kratek življenjepis, frekventacijsko potrdilo ali zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o premoženjskem stanju. in vabi k sodelovanju kandidate za naslednja prosta delovna mesta; A. STEWARDESSA B. STENODAKTILOGRAF C. VODOVODNI INSTALATER - KURJAČ STROJNIK D. VODJA AVTOPARKA E. SKLADIŠČNIK F. SNAŽILKA, SNAŽILEC G. POMOŽNI DELAVEC. Pogoji: pod A: popolna srednja šola, aktivno znanje angleščine in še enega svetovnega jezika; pod B: dokončana upravno-administrativna šola; pod C.: VK vodovodni inštalater, ki pozna centralno Kurjavo in prezračevalne naprave, 5 let delovnih izkušenj; pod D.: končana tehniška šola za strojno stroko, 2 leti prakse ali poklicna šola in 5 let prakse; pod E.: dokončana poklicna šola; pod F in G: dokončana osemletka Prošnje z dokazili sprejema v 15 dneh od razpisa Aerodrom Ljubljana-Pula Splošni sektor — Kadrovska služba Kranj, p. p. 33 Balinarski pokal Gorenjske Radovljičanom Balinarski klub Radovljica je bil preteklo nedeljo organizator osmega mednarodnega turnirja za poka1 Gorenjske. Nastopilo je 11 ekip >z Italije, Hrvatske in Slovenije. Naj' razburljivejša je bila vsekakor p?1' finalna igra med Šiško in Radovljic9 A, ki so jo domačini po ogorčenj borbi in dramatičnem finišu odloč1'1 v svojo korist s 13 : 12. Radovljica ekipa (Rebec, Leskovar, Železnikaf-Humerca in Lenac) pa je nato \ finalu odpravila še ekipo M. Gennar1 z Reke s 13 : 10. Zmaga RadovljiČf nov je še pomembnejša zato, ker Je to prvič, da je pokal ostal na Gorenjskem. Vrstni red: 1. Radovljica A, 2. »M. Gennari« — Reka,^ Šiška—Ljubljana, 4. Radovljica 5. Železničar—Postojna itd. F. P- Požar rp v« v v Trzicu V četrtek, 30. avgusta, ob enajstih • zvečer je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Stanovanjskega podjetja Tržič v Fužinarski ulici v Tržiču. Ogenj je deloma uničil ostrešje stavbe in povzročil za okrog 100.000 dinarjev škode. Komisija UJV Kranj, ki je bila na pogorišču, je ugotovila, da je ogenj po vsej verjetnosti povzročila nestrokovna napeljava električnega voda. -jk Na četrtem memorialu Rorn^ Bassina so gorenjski balinarji segli zelo lep uspeh. Tekmovanj? J bilo na balinišču ŠD Zarja v Lju'" ljani ob sodelovanju 20 ekip. Hepr^ zentančna vrsta Gorenjske v šesta Rebec, Humerca, Leskov-ar (v Radovljica) ter Krivec in Kozame,j nik (oba Jesenice) se je v tej hu konkurenci izkazala izredno dobf. Z odlično igro je dobila tri srečanj in eno izgubila. V predtekmovanJ se je uvrstila ekipa Gorenjske v s j pino ekip, ki so se borile za mesta o. 4 do 6. Medsebojne igre med ekipami so se končale z mrtv' tekom, saj so premagale druga dru^. z enakim rezultatom 11:5. ^a.ratj tega je bilo potrebno organiz'ra dodatno tekmovanje, katerega Pa ^ ekipa Trsta ni udeležila, srečanj med mlado reprezentanco Ljublja in Gorenjsko pa se je končalo v K rist Ljubljančanov. Vsekakor Je velik uspeh gorenjskega balinarsK ga športa. Vrstni red: 1. Slovenija, 2. 3. Ljubljana, 4. Ljubljana 1X1 - J 5. Gorenjska, 6. Trst, 7. Zagreb >l ' F. Praprotnic Obvestilo prebivalcem »DELO« je 25. avgusta 1973 na zadnji strani objavilo obvestilo, da Italijani izvažajo radioaktivne keramične izdelke. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je v sredo, 29. avgusta 1973 pregledal okrasno in sanitarno keramiko ter keramične ploščice v treh trgovinah v Kranju: Globus, Steklo in " Jugotehnika. Ugotovili smo, da radioaktivnost pregledane keramike ni večja kot radioaktivnost okolja. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Služba, družbenega knjigovodstva V SR Sloveniji podružnica 51500 Kranj razglaša za šolsko leto 1973/74 Zahvala Ob smrti naše drage mame in stare mame Marije Gašperin se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih in nepričakovanih trenutkih, dr. Hriberniku za večletno zdravljenje, moškemu pevskemu zboru za prelepo petje in č. g. župniku za spremstvo. Žalujoči domači Pivka, 31. avgusta 1973 4 štipendije za študij na ekonomski fakulteti. 14 Sobota, 1. septembra 1973 Kandidati za dodelitev štipendije morajo prošnjo vložiti na obrazcu št. 1,65 — Prošnje za štipendije, ki se dobi v vseh knjigarnah in priložiti zadnje šolsko spričevalo. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo študenti višjih letnikov. Prošnje sprejemamo do 15. septembra 1973. Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustil v 79. letu starosti ' dragi mož, oče, stari oče, stric in svak Ivan Strniša upokojeni obrtnik Spoštovane sorodnike, sosede, znance in prijatelje obveščamo, da bo pogreb dragega pokojnika v soboto, 1. septembra 1973 izpred mrliške veže na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Marija, sinova Ivan in Andrej z družinama, hčerki Marija in Amalija z družinama, sestra Manca z družino, svakinja Julka in drugo borodstvo Kranj, Predoslje, Ljubljana, Maribor, Cleveland II. zvezna vaterpolska liga Triglav: Vojvodina 9:5 i-j^anj, letni bazen, II. zvezna va-jPolska liga Triglav : Vojvodina sl(2:l 4:2, 1:1, 2:1), gledalcev 200, Šimenc (Zagreb). Grelci: 1:0 Švarc, 2:0 T. Balder-3^-jiz- Marinković), 2:1 Klaković, Gr x^odek. 4:1 T. Balderman, 4:2 S2®1*, 5:2 Mohorič, 5:3 Grašič (iz. Six?ln)' 6:3 T. Balderman (iz. Gra-,'C)> 7:3 T. Balderman, 7:4 Grašič Jr,m)> 8:4 B. Balderman, 8:5 Klako-B' Balderman na sv°jl k°ži Pa so jo Dril! tud* g°stje, ki so kljub temu kazali eno od boljših iger. Triglav : ŽAK 15:1 t anJ> letni bazen, II. zvezna va-(2 n°o Uga Triglav : ŽAK 15:1 hii,V:1» 5:0< 6:°)- gledalcev 200, sod- L°m1an (Koper). Riil?lci: 1:0 Kodek, 2:0 Kodek (iz. riJ1Ke). 2:1 Šargin (4-m), 3:1 Moho-di>' 4;1 Kodek, 5:1 Mohorič, 6:1 Nato^' 7:l Nadižar, 8:1 Nadižar, 9:1 SvQ Žar' 10:1 M- Malavašič, 11:1 14-1 xV 12:1 švarc> 13:1 Velikanje, ^ Nadižar, 15:1 Nadižar. deUŠlav: Vidic> Z Malavašič, Ko-BaU Bohorič, Nadižar, Švarc, T. Jerman, M. Malavašič, Velika-«■ Balderman, Rebolj. vana.razliko od prve tekme so varo-tako1 ^renerJa Didiča tokrat zaigrali v n ' smo jih bili vajeni gledati 2enu n°smih kolih v domačem ba-°dlit Kranjčanih se je tokrat d0 *oval rezervni vratar Vidic, ki je gol le z najstrožje kazni (4-m). Triglav : Bečej 12:4 K temrf?J' 'etni bazen, II. zvezna va-(4 n°o ia H&a Triglav : Bečej 12:4 nik iu ; 4:0> 1:3)> gledalcev 300, sod-n,kMedvedič (Ljubljana). Strelci: 1:0 Mohorič, 2:0 Kodek, 3:0 Kodek (iz. Sirotanovič), 4:0 Kodek, 5:0 Švarc, 5:1 Sirotanovič (4-m), 6:1 Švarc, 7:1 M. Malavašič, (4-m), 8:1 Švegelj (iz. Molnar), 9:1 Švegelj, 10:1 Nadižar, 11:1 Kodek, 11:2 Predan, 12:2 Kodek, 12:3 Molnar, 12:4 Prebin (4-m). V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so domačini že v prvi četrtini opravili s slabimi gosti iz Bečeja. Poslovilno tekmo pa je za barve Triglava odigral Karlo Švarc, ki je že včeraj oblekel vojaško uniformo. -dh v m .. 'mmmmš^mmm Franc Rebolj, vratar kranjskih va-terpolistov.je najstarejši vaterpolist Triglava. Ze trinajsto leto stoji med vratnicami, kjer ima nehvaležno nalogo. Če je v dobri formi brani odlično, včasih pa se mu zgodi, da »zaspi« in dobi poceni zadetek. Foto: S. Hain Leski padalci - Jugosljavija B nasiP(yedeljo, 2. septembra, pa do °smič • nedelje bo Portorož že tiega prlz°rišče neuradnega svetov- Fanski skega Prvenstva za Jad" 2aston . poka'- Jugoslavijo bosta Prezent državna in slovenska re-tanCo anc?' Republiško reprezen-Ijaio ' xi° j.e Jugoslavijo B, sestav- HAftar w ALC LesS? Pesiak-Ha ren; ,7rast, Lotrič in Šolar, ki so da so t m Prvenstvu dokazali, Na Joj nutno najboljši v Sloveniji. ?k lSMSkem pokalu na Sečovelj-b° letn u nedaleč od Portoroža držav °s sodelovalo- najmanj 12 tudi z * z moškimi, nekaj pa v elaenskimi ekipami. Discipline • tos netn?m skupinske. Jugoslavija !e večin z žensko ekipo, ker pm°vati reprezentantk prenehala V° ^fda0^0 tekmovanje je zanimi-atraktiv^nem zaradi raznolikosti in ;atnrex ^fti disciplin. Padalci bodo k 00 movali v Štafeti z višine ?v> skupinske skoke na cilj JJetrov Jah z višine 1000 in 1500 morje pa bodo skakali s - Na§irov višine. ža usp Padalci imajo lepe možnosti čeprav zadnjikrat v Porto- Smučarski skoki Remsa sPet pri nas Ljubl^0lledeljek se bodo v ne Pričele prve skup- ^aih^i-i?® priprave naših Wi«HAJŠ?h skakalcev na treni!?111 skakalnici. Na ekini f bo8ta obe (A in B> Pole«, naJ boljši mladinci. Zajca k trenerja Ludvika delovoi ? ?a Pripravah so-^i dl dosedanji zvez- bo v Zdenek Remsa, ki ljan0 p.elj° Prišel v Ljub-14 dni rtprave bodo trajale n« t.,: V8.e do n- mednarodna Vaur.neJe Mostec-Gorenja te^braOJr.d^15- in 16' 8eP" Pridal, i lede na to lahko Si 8k„?J®mo» da se bodo na-vUi *„alci odlično pripravo na;večjo mednarod- e.dltev na plastičnih MedtemICah v Jugoslaviji. 8lt» knJlvpa Je organizacij-»klenn za obe prireditvi Pilo -da bo lahko nasto-inbodrfJVeč 70 skakalcev Ie Pestili na start l>oSa®JIboljše skakalce iz a,I»ezmh držav. J. J. rožu niso ravno blesteli. O pripravljenosti državne reprezentance ne vemo dosti, vemo pa, do so Leščani letos dobro pripravljeni, še zlasti za skupinske skoke. m. Hudovernik Slovenska moška I A košarkarska liga BRANIK : TRIGLAV 50:77 Maribor — I. SKL A Branik : Triglav 50:77 (24:43), stadion na Ljudskem vrtu, gledalcev 200, sodnika Camplin (M. Sobota), Gomboši (Ljubljana). Triglav: Košir 21, Mavrič 4, Dež-man 6, Torkar 21, Skubic 5, Klavora 5, Fartek 5, Rus 10. Čeprav je med tekmo deževalo, so košarkarji Triglava presenetili domačega Branika s hitro igro in dobro obrambo in osvojili dve točki. JESENICE : FRUCTAL 56:77 Jesenice — I. SKL A Jesenice : Fructal 56:77 (25:28), igrišče pod Mežakljo, gledalcev 100, sodnika Rus (Kranj), Pljevnik (Ljubljana). Jesenice: Vauhnik 21, Vujačič 3, Campa 5, Pirih 12, Dragojevič 10. Vse do sredine drugega dela igre so bili domačini enakovreden nasprotnik. Nato so popustili in gostje iz Ajdovščine so zasluženo odnesli z Jesenic obe točki. Para sobotnega kola: Triglav : Radenska, Maribor : Jesenice, -dh Gorenjski ligaši pred startom v ZCNL Sava okrepljena Jutri, v nedeljo, se bo začel boj nogometašev za točke v zahodni conski nogometni ligi, kjer letos nastopajo trije gorenjski klubi: Triglav, Tržič in Sava. O pripravah na novo sezono nam je tehnični vodja NK Save Evstahij Dermota dejal: »S treningi smo pričeli v drugi polovici julija in smo vadili trikrat te-. densko. S trenerjem Stanetom Bre-zarjem sva pripravila program priprav, ki je vseboval kondicijsko in tehnično vadbo ter prijateljske tekme z močnejšimi nasprotniki. Ekipa se je dobro uigrala na srečanjih z Ljubljano, Ilirijo in Slavijo. Organizirali pa smo tudi turnir ob 40-let-nici nogometa v Stražišču. Tekme so pokazale, da je moštvo dobro pripravljeno za novo sezono, vsi igralci so bili disciplinirani in so resno vzeli priprave.« Ali imate kakšne okrepitve? »Da. V klub so prišli nekateri znani igralci, med njimi Kožar, Nosan, Klemenčič, Andolšek, Nedeljko-vič, Mokič in drugi. Za sestavo ekipe bodo prišli v poštev naslednji igralci: Zorman, Golob, Dinič, Potočnik, Konc, Nedeljkovič, Mokič, Nadižar, Kert, Vidic, Kožar, Nosan, Lutar, Lanz, Šemerl, Klemenčič, Zupan in Andolšek.« ^ Kakšni so načrti in želje pred startom? »Znano je, da je kvaliteta nogometa v Kranju v zadnjih letih precej padla in zaradi tega tudi zanimanje gledalcev za ta šport. Z dobrimi rezultati želimo vrniti gledalce na stadion in častno zastopati gorenjski nogomet v ZCNL. Letos se bomo borili za sam vrh lestvice, čeprav se zavedamo, da bo to težko, ker je izenačenost ekip velika. Naša želja je, da bi v naslednjem letu nastopali v prvi slovenski ligi.« M. Miklavčič Triglavani v borbi za sredino lestvice Jutri se bodo nogometaši Triglava, ki letos startajo kot tretji gorenjski ligaš v ZCNL, na stadionu Stanka Mlakarja v igri s sežanskim Taborom predstavili ljubiteljem kranjskega nogometa. Priprave Triglavanov so bile dobre, čeprav so izpadli iz slovenske lige. Nogometaši so trikrat tedensko trenirali pod vodstvom trenerjev Grosa in Perkoviča, odigrali pa so tudi lepo število prijateljskih tekem, kjer so dosegli dobre rezultate. Trenerja Gros in Perkovič imata na voljo 28 kandidatov za dres Triglava. V prvih prvenstvenih tekmah računata na naslednje igralce: Me-linga, Jakšiča, Ocepka, Kita, Špraj-carja, Lipeja, Svetelja, Mraka, Go-liča, Radosavljeviča, Arneža, Duli-ča, Blažeka, Pompeta, Štagarja, Ti-volta, Puceljna, Kosa in Klajiča, ostali pa se bodo enakovredno kosali in na vsaki tekmi lahko računajo, da bodo vskočili v moštvo. Iz kluba je odšel le Andoljšek, ki je okrepil Ko-rotan, v klub pa so prišli Pucelj (Sava) ter Svetel j in Arnež (oba Šenčur). Kranjski Triglav se bo V letošnji sezoni potegoval za mesto v sredini lestvice, saj ima mlado moštvo, ki bo šele nabiralo izkušnje. Če pa bo prvenstvo pokazalo, da lahko računajo na kaj več, se bodo enakovredno kosali za sam vrh in ponovno za družbo najboljših slovenskih moštev. •) -dh Nov spored prvenstvenih nogometnih tekem v sezoni 73-74 Člani: 1. kolo (1. 9.): Šenčur : Korotan, Jesenice : Lesce, Bled : Britof, LTH : Naklo, Bohinj : Alples; 2. kolo (8. 9.): Korotan : Alples, Naklo : Bohinj, Britof : LTH, Lesce : Bled, Šenčur : Jesenice; 3. kolo (15. 9.): Jesenice : Korotan, Bled : Šenčur, LTH : Lesce, Bohinj : Britof, Alples : Naklo; 4. kolo (22. 9.): Korotan : Naklo, Britof : Alples, Lesce : Bohinj, Šenčur : LTH, Jesenice : Bled; 5. kolo (29. 9.): Bled : Korotan, LTH : Jesenice, Bohinj : Šenčur, Alples : Lesce, Naklo : Britof; 6. kolo (6. 10.): Korotan : Britof, Lesce : Naklo, Šenčur : Alples, Jesenice : Bohinj, Bled : LTH; 7. kolo (13. 10.): LTH : Korotan, Bohinj : Bled, Alples ; Jesenice, Naklo : Šenčur, Britof : Lesce; 8. kolo (20. 10.): Korotan : Lesce, Jesenice : Naklo, Bled : Alples, Šenčur : Britof, LTH : Bohinj; 9. kolo (27. 10.): Bohinj : Korotan, Alples : LTH, Naklo : Bled, Britof : Jesenice, Lesce : Šenčur. Spored tekem pri članih je spremenjen zaradi odstopa ekipe Plamena iz Krope. Pionirji — A skupina: 1. kolo (1. 9.): Jesenice : Lesce, Bled : Britof, Bohinj z Alples, Šenčur : LTH; 2. kolo (8. 9.): Šenčur : Jesenice, Lesce : Bohinj, Britof : LTH, Alples : Bled; 3. kolo (15. 9.): Jesenice : Bled, Lesce : Šenčur, Bohinj : Britof, LTH : Alples; 4. kolo (22. 9.): Britof : Alples, Jesenice : Bohinj, Šenčur : Bled, Lesce : LTH; 5. kolo (29. 9.): LTH : Bled, Bohinj : Šenčur, Alples : Lesce, Britof : Jesenice; 6. kolo (6. 10.): Bled : Bohinj, Jesenice : LTH, Lesce : Britof, Šenčur : Alples; 7. kolo (13. 10.): Alples : Jesenice, Britof : Šenčur, LTH : Bohinj, Lesce : Bled. Tudi v tej ligi je odstopila pionirska ekipa Plamena, ekipa osnovne šole Lucijana Seljaka pa se je vključila v NK Korotan. Spored prvenstvenih rokometnih tekem v sezoni 1973/74 1. liga — 1. kolo (2. 9.): Kranjska gora : Tržič B, Jesenice : Sava B, Veterani : Storžič, Križe B : Krvavec, Kranj : Radovljica; 2. kolo (9. 9.): Radovljica : Kranjska gora, Krvavec : Kranj, Storžič : Križe B, Sava B : Veterani, Tržič B : Jesenice; 3. kolo (16. 9.): Kranjska gora : Jesenice, Veterani : .Tržič B, Kri- > že B : Sava B, K4anj : Storžič, Radovljica : Krvavec; 4. kolo (23.9.): Krvavec : Kranjska gora, Storžič : Radovljica, Sava B : Kranj, Tržič B : Križe B, Jesenice : Veterani; 5. kolo (30. 9.): Kranjska gora : Veterani, Križe B : Jesenice, Kranj : Tržič B, Radovljica : Sava B, Krvavec : Storžič; 6. kolo (7.10.): Storžič : Kranjska gora, Sava B : Krvavec, Tržič B : Radovljica, Jesenice : Kranj, Veterani : Križe B; 7. kolo (14. 10.): Kranjska gora : Križe B, Kranj : Veterani, Radovljica : Jesenice, Krvavec : Tržič B, Storžič : Sava B; 8. kolo (21.10.): Sava B : Kranjska gora, Tržič B : Storžič, Jesenice : Krvavec, Veterani : Radovljica, Križe B : Kranj; 9. kolo (28.10.): Kranj : Kranjska gora, Radovljica : Križe B, Krvavec : Veterani, Storžič : Jesenice, Sava B : Tržič B. Kraji in čas igranja tekem: Kranj v Stražišču v sobotah ob 19.30, Radovljica v sobotah ob 16. uri, Krvavec v Cerkljah ob nedeljah ob 10. uri, Storžič na Golniku v sobotah ob 16. uri, Sava B v Stražišču ob nedeljah ob 10. uri, Tržič B ob sobotah ob 17.15, Jesenice ob sobotah ob 16. uri (za osn. šolo), Križe B ob nedeljah ob 8.30, Veterani v Kranju na stadionu Stanka Mlakarja ob nedeljah ob 10. uri in Kranjska gora pri osn. šoli ob sobotah ob 16. uri II. liga — 1. kolo (2. 9.): Zabnica B : Žabnica A, Duplje B : Preddvor B, Besnica : Šešir B, Radovljica B : Alples B, Dijaški dom prost; 2. kolo (9. 9.): Šešir B : Radovljica B, Preddvor B : Besnica, Zabnica A : Duplje B, Dij. dom : Zabnica B, Alples B prost; 3. kolo (16. 9.): Duplje B : Dij. dom, Besnica : Zabnica A, Radovljica B : Preddvor B, Alples B : Šešir B, Zabnica B prosta; 4. kolo (23. 9.): Preddvor B : Alples B, Zabnica A : Radovljica B, Dij. dom : Besnica, Zabnica B : Duplje B, Šešir B prost; 5. kolo (30. 9.): Besnica : Zabnica B, Radovljica B : Dij. dom, Alples B : Zabnica A, Šešir B : Preddvor B, Duplje B proste; 6. kolo (7.10.): Zabnica A : Šešir B, Dij. dom : Alples B, Zabnica B : Radovljica B, Duplje B : Besnica, Preddvor B prost; 7. kolo (14.10.): Radovljica B : Duplje B, Alples B : Zabnica B, Šešir B : Dij. dom, Preddvor B : Zabnica A, Besnica prosta* 8. kolo (21. 10.): Dij. dom : Preddvor B, Zabnica B : Sešir B, Duplje : Alples B, Besnica : Radovljica B, Zabnica A prosta; 9. kolo (28. 10.): Alples B : Besnica, Šešir B : Duplje B, Preddvor B : Zabnica B, Zabnica A : Dij. dom, Radovljica B prosta. Kraji in čas igranja tekem: Radovljica B v nedeljah ob 10. uri, Alples B v Selcah v nedeljah ob 8.30, Šešir B v sobotah v Šk. Loki ob 16. uri, Preddvor B v nedeljah ob 8.30, Zabnica A v nedeljah ob 10. uri, Dijaški dom v Kranju na igrišču OŠ F. Prešeren ob sobotah ob 16. uri, Besnica ob nedeljah ob 10. uri, Duplje B ob nedeljah ob 8.30 in Zabnica B ob nedeljah ob 8.30. Težave s poškodbami Šešir : Novo mesto 28:15 ŠKOFJA LOKA. Igrišče v Pušta-lu, vreme oblačno, gledalcev 100, sodnika Komel in Šetinc (oba Ljubljana). ŠEŠIR: Pebenc, Vrbinc, Oblak 7, Kužel 3, Bregar 4, Šajna 1, Hafner 1, Mehonič, Trobec, Podnar 2, Pokorn 8, Kalamar 2. NOVO MESTO: Marn, Ojsteršek, Turk 3, Zupančič, Fink, Jaklič 4, Cvelbar 1, Kaplan, Goršek 2, Petan-čič 1, Pungerčič 4. Začela se je nova tekmovalna sezona v LCRL. V prvi tekmi na domačem igrišču je Šešir visoko premagal ekipo Novega mesta. Šešir je povedel, gostje pa so minuto kasneje iz sedmerca izenačili na 1:1. Nato so se domačini otresli začetne treme in vsilili nasprotniku svoj način igre. Pred koncem polčasa je bil rezultat že 9:1, ob polčasu pa 12:3. V nadaljevanju smo gledali dinamično in fer igro in pa obilo zadetkov. Sodnika sta bila solidna, a nista imela težkega dela. I. Novosel * Tržiški nogometaši, novinci v zahodni conski nogometni ligi, bodo prvo tekmo v novi nogometni druščini odigrali jutri popoldne ob 16.30 pred domačim občinstvom. Njihov nasprotnik bo moštvo Save iz Kranja, ki se je letos močno okrepilo, zato se obeta jutri na tržiškem nogometnem igrišču ogorčen boj, pravi gorenjski nogometni derbi. Pred tekmo smo se pogovarjali s sekretarjem Nogometnega kluba Tržič Dragom Kodrom. Kakšne so bile priprave nogometašev pred startom v zahodni conski nogometni ligi? Priprave nadih nogometašev so trajale dober mesec in sicer pod vodstvom trenerja Milana Krašovca. Odigrali smo 6 tekem za trening in 2 pokalni tekmi. V klubu smo s pripravljenostjo igralcev kar zadovoljni, čeprav se je nekaj igralcev poškodovalo. Omenim naj le Šerbca, Šuštarja in Hladnika. Vendar upam, da bodo le-ti lahko kmalu pomagali svojim soigralcem.« Kateri igralci bodo zastopali barve vašega kluba v letošnjem prvenstvu? »Na voljo imamo 18 igralcev. Ti, so: vratarja Humar in Markič ter igralci Valjavec, Dobrin, Šimnovec, Ivanovski, Zupan, Jazbec I, Majerhof, Bucalo, Hladnik, Šuštar, Valjavec II, Černi-vec, Jazbec II, Dominko in La-pajne. To so v glavnem igralci, ki smo jih vzgojili v domačem klubu. Novinca sta le Šimnovec, ki je prestopil v naš klub iz kranjske Save, in Bucalo, ki je prišel v Tržič od Triglava.« In vaša pričakovanja pred. jutrišnjim derbijem? »Će bomo osvojili točko, bomo zadovoljni, tako igralci, tehnično vodstvo kot odborniki. Sava je letos izredno močna. Sicer pa bo od starta močno odvisen naš uspeh v prvenstvu.« -jk Nogometni turnir v Trbojah V počastitev krajevnega praznika je bil v nedeljo v Trbojah članski nogometni turnir, na katerem je prvo mesto osvojila ekipa Trboj, ki je osvojila prehodni pokal krajevnega odbora SZDL. Drugo mesto so osvojile Vodice, tretja pa je bila ekipa Partizana iz Nakla. Rezultati: Trboje : Naklo 2:1, Naklo : Vodice 3:4, Trboje : Vodice 5:2. M. R. Šahovski turnir zveze slepih V nedeljo, 26. avgusta, je zveza slepih Kranj organizirala proslavo, ob 25-letnici obstoja zveze. Ob tej priložnosti je šahovska sekcija zveze slepih Kranj organizirala turnir po švicarskem sistemu. Prvo in drugo mesto sta si delila Radovan Andželič in Emil Muri, tretje in četrto mesto pa Silva Fe-renčak in Boris Zukevič. Ob koncu turnirja je predsednik osnovne organizacije zveze slepih Kranj Nace Ušlakar podelil zmagovalcu Radovanu Andželiču pokal zveze. R. A. Državno prvenstvo v smučanju na vodi Na Zbiljskem jezeru se je včeraj, v petek, 31. avgusta 1973 pričelo deveto državno prvenstvo v smučanju na vodi. V tridnevnih nastopih se bodo najboljši jugoslovanski smučarji na vodi pomerili v slalomu, likih in skokih. Favoriti so tekmovalci in tekmovalke Elana iz Begunj, ki so v izredni formi, saj so na dosedanjih nastopih osvojili večino prvih mest. -fr A§03*197? iskanju zunanjih, imamo pri pridobivanju sodelavcev znotraj kolektiva. Želeli bi« objaviti več prispevkov delavcev in pisati o njihovih željah in zahtevah.« Ing. Boštjan Jocif skrbi za redno izdajanje glasila v Jelovici: »Menimo, da je obveščanje silno pomembno za dobro delo in dobro počutje v podjetju. Zato smo se odločili, da bo naš list Jelovica izhajal redno vsak mesec. Povečali smo tudi obseg. V njem obravnavamo problematiko podjetja: gospodarjenje, kadrovsko politiko, zabeležimo športne dogodke in kulturne prireditve, obiske in podobno. Prispevke dobimo na podlagi predhodnih zadolžitev. Uredniški odbor predlaga, o čem naj bi v prihodnji številki pisali in tudi določi, kdo bo o tej ali oni stvari pisal. Vse premalo pa imamo sodelavcev, ki bi pisali na lastno pobudo. Se posebno želimo več dopisnikov iz naših dislociranih obratov.« Zvone Dolžan, odgovorni in tehnični urednik glasila v LTH:« »Naše glasilo smo imenovali Delo in uspeh. Izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih in ga dobi vsak član kolektiva ter upokojenci. Največ pišemo o vprašanjih in dogajanjih znotraj tovarne, v zadnjem času pa smo že pridobili nekaj sodelavcev. Dr. Kocijančič piše za naše glasilo prispevke s področja medicine dela, objavili pa smo tudi precej prispevkov o dogodkih v občini letos, ko naše mesto praznuje tisočlet-nico. Skoraj več težav kot pri Matjaž Cepin, glavni urednik lista v Gorenjski predilnici: »Naše glasilo Glasnik izhaja mesečno, v nakladi 700 izvodov in na osmih straneh. Pišemo o gospodarjenju, samoupravnem dogajanju, objavimo vse plane in periodična poročila in tudi zabeležimo športne dogodke, obiske v podjetju in podobno. Občasno objavljamo .prispevke o širši problematiki, ki zadeva tudi naše podjetje. Ce bi govoril o dopisnikih, bi lahko mirno rekel, da vsak raje bere kot piše. Zato mora uredniški odbor vložiti precej truda, da se s sodelavci dogovori za obdelavo posameznih vprašanj.« L. Bogataj Kranjčani in Ločani na Grossgloknerju Planinsko društvo iz Kranja je organiziralo v soboto in nedeljo, 25. in 26. avgusta, izlet na Grossglock-ner (3798 metrov), najvišji vrh Avstrije. Izleta se je udeležilo 30 planincev iz Kranja in Škofje Loke. Čeprav je bilo vreme slabo (megla, sneg, dež), se je na vrh povzpela dobra polovica izletnikov. Ostali so pod vrhom obupali zaradi izredne gneče. Za pristop na vrh so morali nekateri čakati tudi dve uri. Kljub temu je izlet dobro uspel. Pomeni pa tudi začetek sodelovanja med kranjskimi in loškimi planinci s tovarišem Milošem Mrakom na čelu. Izlet je vodil inž. Tomaž Jamnik. -Jk Otvoritev šole v Podlubniku Jutri ob 10. uri bodo slovesno izročili namenu novo šolo v Podlubniku. Otvoritev sodi v okvir praznovanj ob tisočletnici Škofje Loke. ^ V novi šolski stavbi bosta kar dve šoli: osnovna šola Petra Kavčiča in posebna osnovna šola. Osnovna šola bo imela 21 oddelkov od 5. do 8. raz- Med Bitnjami in Orehkom nova cesta Za delavce in stroje Cestnega Podjetja iz Kranja v teh mesecih praktično ni počitka. V ponedeljek, 27. avgusta, so začeli graditi novo cesto med Orehkom in Zgornjimi Bitnjami in sicer odsek od nove Iskrine tovarne na Laborah proti Bitnjam, do tovarne pa je bila cesta zgrajena že pred meseci, ko so gradili novo tovarno. Cestni odsek med Orehkom in Zgornjimi Bitnjami bo dolg okrog 1700 metrov in bo del regionalne ceste Jezersko—Sovodenj. Njegova izgradnja bo stala 4,5 milijona dinarjev. Če bo vreme naklonjeno graditeljem, bodo glavna dela opravljena do letošnjega novembra, vključno z vgrajenim bitogramozom. Vrhnjo plast asfaltbetona pa bodo položili spomladi prihodnje leto. (jk) — Foto: F. Perdan Jutri v Tržiču velika turistična in etnografska prireditev Dobimo se na suštarski nedelji Semenj na Trgu svobode večji kot pretekla leta — Za kič ni prostora — Brezplačna popravljalnica čevljev — Tržiške bržole in krofi — Popoldne šuštarska povorka in družabna prireditev s srečelovom v predilniškem parku Jutri bo v Tržiču ena največjih turističnih in etnografskih prireditev na Gorenjskem, šuštarska nedelja, katere pokrovitelj je tovarna Peko, organizator pa Turistično društvo Tržič. Prireditev, ki je lani privabila prvo septembrsko nedeljo v Tržič več kot 20. 000 ljudi, bo jutri že petič zapored in je zato obenem to tudi skromen jubilej. Program letošnje šuštarske nedelje se je začel že včeraj, ko je bila v paviljonu NOB v Tržiču modna revija tovarne Peko in razstava najsodobnejše modne obutve te tovarne, ki proslavlja letos 70. obletnico obstoja. Modne revije bodo tudi danes in jutri. Njihov program je razširjen, prav tako pa je tudi razstava čevljev letos pestrejša kot pretekla leta. Osrednja prireditev jutrišnje šuštarske nedelje bo šuštarski semenj na Trgu svobode. Njegov začetek bo naznanil promenadni koncert domače godbe na pihala in godbe s Hruši- ce pri Jesenicah. Semenj, ki bo letos •mnogo večji kot pretekla leta, bo za številne obiskovalce zanimiv, saj bodo cene znižane, občina pa se je odpovedala prometnemu davku. Na pravih stojnicah bo zastopana skoraj vsa slovenska čevljarska industrija s tovarno Peko na čelu, razen nje pa bosta svoje znane proizvode prodajali Bombažna predilnica in tkalnica ter tržiška Tovarna kos in srpov. Organizatorji šuštarske nedelje so letos odklonili gostoljubnost prodajalcem kiča in podobnih izdelkov. Semenj na Trgu svobode bo torej semenj v pravem pomenu besede, na katerem bo prevladovala tržiška industrija, predvsem obutvena. Na semnju bodo prodajali tudi tržiške razglednice in spominke. Posebna privlačnost šuštarske nedelje bo brezplačna popravljalnica čevljev na Trgu svobode. Za to bo skrbel čevljarski mojster BeganoviČ s svojimi delavci. Svoje stojnice bodo imele tudi vse tržiške poslova niče Tobaka. , V šuštarsko nedeljo se bod vključili tudi gostinci in trgovci. Ju tri bodo izjemoma odprte vS Mercatorjeve trgovine v mest^ Kuharji v gostinskih obratih Pof0e ja Zelenica bodo za številne g°sy skuhali prave tržiške bržole. gostilni Damulnek pa bodo raze bržol na voljo tudi krofi. jj Semenj se bo zaključil sre^ popoldneva. Medtem se bo na SlaP • že oblikovala šuštarska povorka-bo na vozovih krenila po mestu predilniškega parka pri paviljor1 • NOB, kjer se bo začel ob 16. uro zanimiv program, le-temu pa ^ sledila družabna prireditev. vozovih bodo tržiški in okoliški » štarji .ter godci in pevci. Za letošnj . šuštarsko nedeljo bo značilno, da bodo obiskovalci lahko že od Ju ^ dalje okrepčali tudi na zabaviščne prostoru v parku, kjer bodo zavz največ prostora paviljoni veletrgov ne Živila iz Kranja. Na druža^ prireditvi popoldne bo še bog.^ srečelov z bogatimi dobitki, ki so J prispevale tržiške in druge delov organizacije. ^ Organizatorji jutrišnje šuštaj^j. nedelje pričakujejo rekorden ob' ljudi od blizu in daleč, saj . prireditev pripravili tako, kot J treba! J. Košnji reda, posebna šola pa 8 oddelkov. Poleg tega bodo na voljo tudi kabineti, delavnice in telovadnica. V stari stavbi bo pouk za učence od 1, do 4. razreda. Pouk bo v eni izmeni in bodo lahko organizirali popoldansko varstvo, na kar prej niso mogli misliti. -lb Turistično društvo Tržič prireja SUSTARSKO NEDELJO Pokrovitelj ********* Sodeluje Program Petek 31. VIII. Sobota 1. IX. Nedelj al.. IX. murka Večje škofjeloške delovne organizacije izdajajo svoja glasila. Listi večina izhajajo enkrat mesečno in seznanjajo člane domačih kolektivov z gospodarjenjem, sklepi samoupravnih organov, športnimi dogodki, skratka z delom in življenjem v podjetju. Za našo rubriko smo se pogovarjali s sodelavci glasil v treh delovnih organizacijah.