232. Številka. v soboto 23. nouembra 190]. XL leto. >a*4}& mK aau izimSi ncaeljc in pijutuiA*, t»« rc»j* *e potu Frcjcman ta «r»tr» i|rtit aeZcic m ik telo ^v*6 pol teta «3 K, ** tem teta 6 K SO b, za en mesec 2 K 30 tu Za Lfta*l|a&o a pošiljanjem na dom za vse let« Š4 K, za pol ieta 12 K, za četrt leta 6 K,n to nesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 Kf za po leta U K, za Četrt leta 5 K 50 h za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe Ztez istodobne vpošiljatve naročnine se nc osinu — Za r*"a, kakor jo započenjajo višje instance glede dopuščanja notarskih kandidatov v službo, nam je v stanu s časom ponemčiti notari jat. V večini pisani se uraduje tudi nemško, to bode izgovor, da se dopusti nemški kandidat, in ker je imel ta priliko občevati s slovenskimi strankami, se mu bode potrdilo znanje slovenskega jezika in tako bode vsak nemški kandidat, ne da se je kdaj pobrigal, da se priuči slovenščini, lahko vsposobljeu za katerokoli notarsko mesto pri nas. Opozarjamo na ta slučaj, ker je simptoinatičen za to, s kako ravnodušnostjo se čedalje bolj teptajo pravice slovenskega jezika in se bije v obraz narodni ravnopravnosti. Proti ..kulturnemu" delu S. L $. Pretekli torek se je zbralo dunaj sko napredno dijaštvo, da na manifr stačnem shodu da duška svojemu ogorčenju nad zločinom, ki ga j«- uni čila slovenska klerikalna državno LISTEK. Jesenska noč. (Zofka Kveder-Jelovšek.) Solo - scena. Meblirana soba, v kakršnih stanujejo navadno starejši garconi. Na mizi nekaj knjig. Po stenah nar umetniških barvotiskov, bakrorezov in skic. Soha je temna. Zunaj je burja in dež. Mirko J* o v S e . pisatelj, kakih petdeset let star. bolehen, bled in u- trujen prižge petrolejsko svetilko, odloži klobuk in svršnik, mane si roke in počasi stopa p<> sobi gor in dol. Kakšno vreme je zunaj in kako pusto je povsod v kavarni, doma . . . Rekel sem gospodinji opoldne, naj mi zakuri, da bo toplo, jako toplo, ko pri dem. Pa kaj se brigajo tak«* Ženske za človeka. Samo, da ji prvega plačam, drugo ji ni mar (odpira vratci od peči.) Na. saj sem vedel. Naložila ji' drva notri, zažgala in odšla. Ce irori, gori, če ne, j<* pa tudi dobro, si misli. Ce hočeš imeti toplo, pa si zakuri sam. To je življenje, na! . . . Skloni se, popravlja drva v peči, prižge papir in ga vtakne noter). Oh. ali je pusto, pusto mi svetu. In danes bi moral še kaj napisati. Kakšno novelo ali kaj takega. Obljubil sem in i>a, zima bo, plačati bom morat krojaču zimsko suknjo, drva moram kupiti. Drug teden moram prolongirati menico... In glava je težka, same skrbi, skrbi . . . Od ko'' naj vzamem prazničen sujet, idejo, katere me ne bi bilo preveč sram?! Zakaj jaz sem še vedno ambicijozen. Ha, ha! Zdavnaj je že vzel vrag vse, ali jaz sem še vedno ambicijozen!. . Človek hi se smejal. Že dvajset let j»-konec vsega; t isteci mojega skromnega talenta je konec popolnoma ali jaz Mirko Povše še vedno ne verjamem, da je križ in amen z menoj že davno! Glava j«, prazan ali jaz bi na pisal rad kaj originalnega! (Ozre se proti oknu.) Kako okna žvenkecejo, bnrja rjove, dež lije. Jesenska noč. Žalostno je pri meni. Skuhal bom čaj, morda se odtaja kakšna pozabljena misel v glavi. (Na umivalui-niku stoji star samovar. Nalije vode v lončić hi zapali Špirit), Koliko je nral Oh, še le deset. Zoj>et so se pričele te dolge noči. Spati ni moč. V kavarni sedeti.... hm, cel dan sem tam. Neumne je to. braz- miselno. Dokler si mlad ,biljardiraš, razgovarjaš se % blagajniearko, saniraš, ko si prebral vse časopise... A!i ko ostariš, zdi S€ ti vse neumno, topo. Človek bi pital k;«ko lepo knjigo doma, ali oči pešajo, štediti jih je treba za lastne rokopise in korekture. Samo, če bi imel še malo ognja v sebi, živahnosti, malo verve. Ali vse je tako prisiljeno, kar napišem! Star sem in talenta ni več. j zborska delegacija nad interesi slov. I naroda s tem, tla je privolila v usta-; novitev nemške gimnazije v Ljub-! ljani, ki naj kot nekak Oesslerjev klo-; huk triumfira nad središčem slovenskega naroda. Shoda se je mnogoštevilno udeležilo dunajsko napredno dijaštvo brez razlike frakcij, svoja zastoj Kstva pa je odposlala tudi večina dunajskih slovanskih društev. Posebno pomenljivo je, da se je shoda udeležilo tudi lepo število državnih poslancev skoro vseh slovanskih narodov, namreč slovenski državni poslanci župan Hribar, Boblek, Štrekelj , hrvaška poslanca M a n d i č in I v a n i š e v i ć . Teški posl. D ii r i c h , H r a s k v in K a I i-n a ter ruski posl. dr. M a r k o v. Shod je otvori] sklicatelj fi!. Josi p li e r c č , na kar so bili izvoljeni v predsedstvo akademiki: t"il. Ber-c e (»Slovenija«) predsednikom, j ur. Suhač (»Sava«) podpredsednikom, zapisnikarjem pa jur. Piku ž (»Slovenija«) in jur. J e i e n e e (»Sava«) . Nato je dobil besedo fil. F r a n M r a vijak, ki je izvajal približno sledeče: Slavna gospoda! Danes še um in pamet naša sta voditelja, Pa jutri sta pohlep in strast, naših del roditelja.« To »danes« smatrajmo za dobo do novejšega časa, ko so se bojevali naši predniki brez razlike stanov z izvanredno bistroumnostjo in z nesebičnim narodnim navdušenjem za naše narodne pravice, sploh za eksistenčne predpogoje slovenskega naroda. V boju za narodno enakopravno« t si videl osivelega starčka v talsrju oh strani čilega mladeniča, ki je pred kratkim Še občutil bridke udarce nemškega Šovinizma na tujem vseučilišču. Kdinole n a r o d n o s t n a ideja je bila njihova vodnica do pozitivnih uspehov, združevala je ocd slovensko trobojnico elemente raznih svetovnih naziranj, raznih stanovskih interesov. In v sedanji debil Napočil je že ta »jutri«, ko pohlep in strast prevladujeta mišljenje gotovih slovenskih voditeljev, ki so ponehali se ozirati le na narodne interese, ampak jih vodi v njihovem delovanju želja, da hi za trobentah v svet: »Glejte, kaj smo zopet dosegli, ali nismo res vaši prijatelji!« \i še dolgo tega, ko so slovenski klerikalni listi z bombastičnimi besedami zaklicali v slovensko javnost : Glejte, tako rešuje S. L. S. Pro-ftovc al'ere! V resnici, slovensko di- Ali kaj. poskusiti treba. militi se mora človek, ni druge . . . Vzame svetilko z okrogle mize pred zofo in j<» postavi na pisalno mizo. Sede in poskuša pisati). Kaj naj pišem f O ljubezni, o šareči, i» zadovoljstvu 1 Ne poznam tega. a to. kar me duši tu v prsih, to je tako mrtvo, enakomerno, sivo. Rezanimi \ o. Jn še te«r;i ae znam opisati, d i hi bilo čitljivo za druge, da hi se ganilo komu srce. Smešno bi bilo. ee bi napisal to jaz. Mogoče imam kje še kak Star rokopis, ali vsaj kako notico, kakšen začetek . . . Tako .je: časi pridejo, ko živi človek od svojih lastnih odpadkov. Ha, ha! (Odpira predale, meče papirje mi mizo, brošure in pisma.) Nič, vse je že desetkrat pregledane in prebrano! . . . Pleve in res nič drugega. In med temi pričetimi, nikdar ne končanimi rokopisi stara ljubavna pisma, pozabljeni računi, fotografije nekdanjih ljubic. (Mej, ta čr nolaska je mrtva že davne, davno. Moja mladost je umrhi ž njo. Čeprav jo nisem ljubil posebno. Ali slučajno, takrat ob njenem času sem bil najsrečnejši, vesel, podjeten. Kakor j:i-sen pomladanski dan, tako hitro Šo minila tista leta. Ta smejoč?! mlada lepotica je zdaj že babica. Vnuke ima že, lasje so se ji pobelili; kakor planina v jeseni. Ali srečna je. Srečnejša, kakor jaz. Njen smeh je jasen in čist, človc- jaštvo, ki je na zadnjem mauifesta-enem shoda v letnem tečaju med Jru-gim tudi z največjo ogorčenostjo protestiralo proti podelitvi ravnatelj -skega mesta prve državne gimnazije celjskemu Proftu, ni daleko ni pričakovalo, tla hi se na tak način rešila cela zadeva Ni pričakovalo, da bi ljudje, ki se še prištevajo k voditeljem slovenskega naroda, na tako predrzen način izdali naše narodbe interese in s takim demagoštvom si pripravljati pot do zaupnic. Delitev I. drž. gimnazije v Ljubljani je n a j li u j š i udarec n a enakopravnost slovenskega naroda, je naravnost provokacija s 1 o v e n s k g a ž i \ 1 j a k brezobzirnemu uporu proti vladi in proti sovražnikom naših narodnih in kulturnih zahtev v naših lastnih vrstah. Slov. narodno dijaštvo se je zbralo na današnjem shodu, tla z ogorčenjem protestira proti takozvaiieiuu »kulturnemu« uspehu S. Li. S., proti delitvi I. drž. gimnazije, da pa tudi ponovi že staro zahtevo po poslovenjenju v s e h obmejnih srednješolskih zavodov. Na podlagi natančnih statističnih podatkov hočem dokazati, kako sramotna in nevarna je za nas Slovence delitev J. državne gimnazije, drugi tovariš-govornik bo pa doka zal, kaka nesmisel so slovenske gimnazije, na katerih se bodo poučevali nekateri predmeti v nemškem jeziku. Največja krivica se godi slovenskemu narodu, ki šteje nad poldrugi milijon duš v avstrijski državi. nima doslej nobenega svojega kulturnega zavoda, dočim ima 25 tisoč privan-dranih Nemcev na Kranjskem eno nemško gimnazijo, eno realko, vrhu tega pa še gimnazije in učitelj išče, ki po svoji učni metodi v popolni meri, da, celo še bolj ustreza jo nemškim, k»»t slovenskim dijakom. In to nečuveno krivico hoče vlada v zvezi z dr. Šusteršičem odstraniti še z večjo krivico, za nas Slovence sramotnim postulatom, da se za zatirane nemške revčke na Kranjskem postavi še e n a g i m u a z i j a s kompeuzacijo, da Slovenci pravzaprav ne dobijo nič. ker zavodi, na katerih se ne poučujejo vsi predmeti na podlac*] materinega jezika, sploh niso slovenski zavodi. Xe glede na vse te krivieo pa š«4 ena nemška gimnazija na Kranj skem polog kočevsko sploh nima eksistenčinh predpogojev. Kdaj more Kranjska izkazati zadostnega števila nemškega dijaštva za dve gimnaziji? Število nemških di- jakov na I. drž. gimnaziji se je gibalo v zadnjih 20 letih med 97 in 120. Omeniti pa moram, da so takrat prihajali v višjo gimnazijo še nemški dijaki iz Kočevja. Letos se je otvoril peti razred v Kočevju, ki šteje osem Nemcev, isto število, ki ga izkazuje tudi peti razred prve drž. gimn.izije. Za IG nemških petošoleev h o č e v l a d a v z d r zevat i d v a razreda, m e d t e m ko s p r o -t i v i z a (5 0 u č e n c e v v o b m e j -n i h z a v o dih ustvariti vsaj paralelke! (Ogorčeni medklici). Ako upoštevamo dejstvo, da izmed teh 10 petošoleev ne bodo vide'i vsi osmega razreda, bomo videli, da DO v nemških razredih več profesorjev kot dijakov! Kočevska gimnazija šteje 130 učencev, a od teh je vsaj četrtina Slovencev. Obe nemški gimnaziji bi šteli komaj 200 dijakov, kar pri naših šolskih razmerah še za eno gimnazijo ne zadostuje popolnoma. Pre-iskujmo pa še dalje! Le majhen del teh nemških dijakov so kranjski de-želani. večinoma so sinovi inportira-nih uradnikov, ki so po krivici nameščeni na slovenskem ozemlju, med tem ko morajo po principu enakopravnosti naši rojaki si iskati kruha na tujih tleh. Da bi se pa za avstrijske Nemce ravno na Slovenskem in še celo v naši metropoli zida! kak deinoralizujoč refugium peceatorum, da bi se na teh zavodih gojil narodni šovinizem in narodna uestrpitu^t, te provokacije, mislim, slovenski narod, ako ima še količkaj ponosa v sebi, ako po nekaterih svojih voditeljih še ni postal vladni sluga, ne more in ne bode prenašal! (Nikdar ne!) Peščica Nemcev na Kranjskem ne bo mogla vzdržavati dveh zavodov, 8 podporami se bo vabil nemški naraščaj iz ostalih avstrijskih dežel, s podkupovan j em i n z u s t a n o v a in i pasebodolovilice-1 o s i n o v i slovenskega n a -i o d a in bodite prepričani, da se bo marsikateri tudi ujel! Od leta do leta bo naraščal nemški inteligenčni proletarijat, zasedel bo najboljša uradniška mesta in s tem se bo pričela germanizacija po celi deželi. Z gotovo opravičenostjo bodo tudi zahtevali, da se jih pusti na Kranjskem, ker so vendar v tej deželi uživali vzgojo i a si pridobili s tem takorekoč domovinsko pravico. Stolno mesto Ljubljano bo pa gotovo zadela v kratkem s«- ta sramota, da bo imela v svojem okrilju nemški St ndentenheim«. In kakega pomena je tak zavod za umetno gojenje nemškega naraščaja kn se zgane srce, ko jo sliši. Pri ^in>: živi in radi jo imajo vsi. Vsako nedeljo se snide vsa družim;. Koliko -ilt je! Sinovi, hčere, vnuki. Lepo jo je videti, ko sedi tako med njimi .. Nekdaj j«' ljubilo mene. Ali pozabila je Da to. gotovo. In če ni, jo je sram tiste njene nespametne ljubezni. Kajti jaz, glejte, sem že dolgo skrahiran človek. In taki znanci niso nikomur v čast. Ne, res ne! Proč s to saro. Zakaj buditi -tare spomine in očitanja t! Zaigrano je mnogo, vse recimo, prijatelj. Ali kosanje, to je neumna stvar. (Polneče papirje nazaj v predale, vstane, stopi k peči in začne zopet hodit i gor in dol). Ce se takole spominjam na mladost . . - I\i. visoko sem letel, res. Mnogo sem hotel, mnogo sem si dami slj;il. Pod solnce sem hotel, pa so mi opešale moči in padali smo doli vedno bolj nizko, vedno nižje ... In 'daj smo tn. Ha. ha. Hotel sem biti prost, \e hoden, kakor ptica pod oblaki. D:i hi laglje dosegel svoje celje, da bi laglje izvršil SVOJe nakane. Kdo bi se vezal ?! Kdo bi živel navadno življenj«4, če je poklican za velike stvari. Kaj študije, služba. poklic,to je za tilistre, j dragi moji. .laz pa sem bil darovit mlad človek! škodn talenta, da bi ga zadušile dolžnosti . . . Drugi so se za-ročovnli, ženili . . . ali jaz, o, jaz sem preziral to. Da se tak duh vpogue v jarem, da se podi v suženjstvo vsak- danjosti, skrhi za ženo. redi otroke, o 1o noj delajo drugi navadni ljudje. Mi. mi smo poklicani za višje, plemenitejše ideale! Ha. ha! Drugi so spoštovani trgovci, uradniki, profesorji, zdravniki, njih delo je koristno in plodonosno, ponosni so lahko ita svoje delo, na vsa ta dolga leta blagoslovljenega truda. Jaz, jaz nisem nič. Slab pisa tel j je smešna figura in odveč, zelo odveč. Parasit človeške družbe... IJes. veliko sem dosegel. Ha, ha. In pa oni. oni dragi, katere t9tm\ nekdaj preziral, om imajo družino* obdani so od ljubezni. Toplo jim je, prijetno. Kakšno lepo starost bodo imeli, kakšen prijeten počitek . . . Jaz m' bom odpočival, ne. do zadnjega dne. piši, piši. piši!... Drugega ne znaš, a to kar znaš ni za nič. Prazno klasje . . . To vem. O. oni so bili pametnejši. Vsi oni. ki sem jim očital, »hi so filistri! A mi, slabiči, mi ljubimo to }>sovko zelo. (Hej. kaj se je rodilo iz nje? Za- \ ist! Vsi oni, glej, imajo svoj dom, svoj kot za srečo in }H>čitek. Jaz. jaz pa sem sam. (V sredi sobe obstoji, ogleda se in zdrsne se) Sam sem. In strah me je. Jesen ska noč je. ploha bije na okna, burja tuli okrog voglov in jaz sem sam. Strašno sam! (Zgrudi se v naslanjač in pokrije obraz z rokami). 13 v srednjih šolah, dokazuje pač sijajno ptujska gimnazija. V preteklem šolskem letu je štela ta gimnazija 170 učencev. Od teh je bilo 34 iz mesta Ptuja, 96 iz ostale Štajerske in 40 iz izvenštnjerskih dežel. Če prištejemo 25 Slovencev, ki so iz ptujske okolice k 34 Ptujčanom, dobimo število 51), ki odgovarja namenu -ptujske gimnazije, katera je vendar ustanovljena za Ptuj in okolico. Vsi ostali učenci so iz krajev, kjer so ž e učni zavodi. Isto razmerje bo zavladalo tudi na nemški ljubljanski in kočevski gimnaziji! Zahtevajmo pa iste pravice za obe narodnosti. Kakor znano, je cela dežela razdeljena v okrožja, tako ža novomeško, kranjsko in ljubljanski gimnaziji, tako da dijakom iz novomeškega ali kranjskega ozemlja ni dovoljeno študirati v Ljubljani. Kar velja za te kranjske slovenske z a v o de, zahtevajmo z vso odi o č n o s t j o t u-d i za nemške gimnazije na Kranjskem in Štajerskem! Prepričani smo pa lahko, da se na ta način v kratkem izpraznijo. Pomislimo nadalje, kako se ravno pri nemških postulatih lahkomiš-ljeno gospodari z davki vseh avstrijskih davkoplačevalcev, ki so vendar po svoji pretežni večini slovanske narodnosti.Na Kranjskem se snujeta brez vsake najmanjše potrebe dva državna učna zavoda za Nemce, med tem ko država in vlada z neko skopo štedljivost jo zavrača upravičene kulturne potrebe in zahteve slovenskega naroda. Ali morebiti s krvavimi žulji pridobljeni davek slovenskega prebivalstva res nima nobene vrednosti, je-li slovenski narod stoletja in stoletja zastonj plačeval svoj krvni davek ? Hvaležna je že lahko vloga ljudi, ki t r o b e n t a j o: »P u s t i m o Nemce pri mir u,« marsikaterega sebičneža bo tako zastopanje slovenskih interesov gotovo presenetilo z visokim odlikovanjem, a na narodu se je maščevala še vsaka popustljivost in se bo posebno na majhnem narodu, ako bo imel le take voditelje! Na tisoče otrok je že po-neinčila ena sama na nemški podlagi ustanovljena ljudska šola, koliko več jih bo še nemški srednješolski zavod, ki ho ustanovljen edinole v ta namen, da vzgaja naj zagrizene j še nemške šoviniste. Vsi razlogi pa, ki govore tako oči vidno proti nemški gimnaziji v Ljubljani, naravnost kriče za slovenske srednješolske zavode v obmejnih krajih. Kako more vlada opravičiti svoje postopanje napram Slovencem, ko nudi 3317 nemškim srednješolcem na našem ozemlju 9 popolnoma nemških gimnazij. 5 nemških realk, eno nemško učiteljišče, nadalje celo kopico zavodov, na katerih se protežira v zasmeh slovenskemu narodu nemški jezik, dočim nad 4200 slovenskih srednješolcev nima niti enega popolnoma slovenskega srednješolskega zavoda. Ako bi se na podlagi enakopravnosti sploh moglo govoriti o kaki kompenzaciji glede ustanovitve nemške gimnazije na Kranjskem, bi bila edino mogoča kompenzacija — ustanovitev toliko popolnoma slovenskih zavodov v naših obmejnih krajih, kolikor zahteva štev. slovenskega prebivalstva. Ce torej vlada smatra na Kranskem za 200 nemških dijakov, kateri pa notabe- n e niso vsi domači ni , dve gimnaziji za potrebni, potem nam mora pri poznati upravičenost slovenske realke v Ljubljani, podržavljenje idrijske realke, ustanovitev na jm a n j treh slovenskih gimnazij in dveh realk na Štajerskem, slovenske gimnazije na Koroškem, dveh realk in dveh gimnazij na Primorskem. Vse te zavode bi morali dobi-ti kot enakopravni avstrijski državljani, nikakor pa ne samo štiri že obstoječe gimnazije na Kranjskem, katerih tudi v bodoče ne moremo smatrati za slovenske, ker se ne bodo vsi predmeti poučevali na podlagi slovenskega jezika. Pri paktiranju za nemško gimnazijo za kulisami j e vlada dr. Š u s t e r š i č a v njegovi kratkovidnosti ali nesramno ogoljufala, ali pa se je mož tako daleč spozabil, da je zataj il v tako važnem trenutku prave n a r o d-n e interese. Oboje je mogoče! Človek, ki pošilja svoje sinove na nemške učne zavode, ki vzgojuje svojo družino v nemškem duhu, gotovo ne čuti potrebe po slovenskih učnih zavodih. Dolžnost zavednih Sloveu-cev-inteligentov pa je, zaklicati ob uri preteče nevarnosti slovenskemu ljudstvu: Varujte se ljudi tega kalibra, proč z g r o b o k o -p i naših narodnih interesov! Da pa imajo slovenske srednje šole tudi eksistenčno možnost glede števila dijakov, dokazuje statistika slovenskih srednješolcev iz preteče-nih let. Omeniti hočem samo ono iz lanskega šolskega leta. Na vseh slovenskih gimnazijah je okoli 2700 gimnazijcev, nimamo pa niti ene slovenske gimnazije. Vseh realčanov Slovencev pa je okoli 700. Na podlagi dane statistike je naša odločna zahteva: Ustanovitev slovenske realke na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem ter podržavljenje idrijske realke. Naša odločna zahteva je nadalje: Usta n ovite v popolno m a slovenske gimnazije v Mariboru, v Celju, v Celovcu in na Primorskem (v Gorici in v Trstu) ter poslovenjenje vseh kranjskih gimnazij. Obmejne gimnazije so že davno prenapolnjene. Pri sprejemnem izpitu v prvi razred se ne ozira toliko, ali slovenski dijak kaže sposobnost za srednje šole, kakor pa, ali ne bo prenapolnjen prvi razred. Marsikateri marljivi in nadarjeni dijak dobi nezadostni red edino iz tega vzroka, ker bi sicer ravnatelj ne mogel vseh učencev stlačiti v prvi razred. Ali ni to v nebo kričeča krivica? Ni čudno potemtakem, da nam na vseh koncih in krajih primanjkuje slovenskih uradnikov, da čez 500 uradniških mest zasedajo Nemci. Ni čudno nadalje, da izkazuje uradna statistika v Avstriji na 1 0 0. 0 0 0 nemških prebivalcev 328 gimnazijcev, pri Slovencih pa samo 2 18! Koliko slovenskih dijakov pa še odpade vsled napačne učne metode v poznejših letih! Zahtevamo pa tudi odločno, da se povsod, kjer prebiva slovenski živel j, ustanovi potrebno število popolnoma slovenskih učiteljišč. Le učitelj, ki pozna bistvo in lepoto svojega materinega jezika, more uspešno delovati na polju ljudskega šolstva. Dokler se ne ustanovijo vse te potrebne Srednje šole, pa zahtevamo, da mora priti na vse zavode, kjer študirajo slovenski dijaki, vsaj toliko slovenskih profesorjev, kolikršno je procentualno število slovenskih dijakov. Sedanjih nezaslišanih razmer, ki so v sramoto kulturni državi, bo takoj konec, če se ustanovi za Slovence po vsem slovenskem ozemlju potrebno število popolnoma slovenskih srednjih šol. Imamo eksistenčne predpogoje za te zavode glede števila dijakov, pripravljene so že tudi slovenske učne knjige, imamo pa tudi zadostno število slovenskih profesorjev, posebno mlajšega naraščaja, ki bo znal vzgojiti iz slovenskega dijaštva kremenite narodne značaje. Končno prehajam še k neki točki, ki v prvi vrsti tangira slovenske filozofe kot bodoče profesorje, glede katere pa mora zavzeti odločno stališče tudi vse slovensko dijaštvo. Preznačilna je za naše slovenske razmere afera kranjske deželne vlade s s 1 o v e n. profesorskim društvo m. Le pod kako absolutistično vlado se more zgoditi, da deželni predsednik, ki je poklican braniti zakone in postave, naravnost pritiska na posamezne mero-dajne faktorje. Iz verodostojnega vira mi je znano, da je deželni predsednik Schwarz dan pred sejo, ko se je glasovalo glede Profta, spremil L e v c a domov in mu pri slovesu rekel približno: »S i e h a n g e n v o n m i r a b u n d i c h v o n I h n e n!« (Ogorčeni medklici). Takih represa-lij se poslužuje c. kr. uradnik na popolnoma slovenskem ozemlju pri izvrševanju svojih germanizatoričnih namenov. In s tem še ni ustavil svojega krivičnega postopanja! Kmalu na to pade po profesorskem društvu, ki je popolnoma upravičeno odslovilo izdajice narodnih interesov. Zahteva celo od posameznih članov profesorskega društva, da obžalujejo svoje postopanje. In zopet se je našel narodni mlačnež, ki je zlezel pod klop, a našel se j e tudi narodnjak prof. dr. Ile-šič, (Burni živio-klici) ki se je z vso odločnostjo uprl proti nezakonitemu postopanju deželnega predsednika. Vkljub temu, da se je upravičeno skliceval na društvena pravila, po katerih on kot odbornik ne more biti odgovoren za sklep celega odbora, se je uvedla proti njemu preiskava, deželni šolski svet mu je izrekel ostro grajo! Ali niso to škandalozne razmere'? Dr. Ilešiču, ki se je zagovarjal izključno le v slovenskem jeziku, je odgovarjal deželni predsednik slovenske Kranjske le nemški! Slovenska a k a d e m i č n a mladina najodločneje protestira proti takemu postopanju c. kr. uradnikov na slovenskem ozemlju! Vsa čast pa g. prof. dr. Ilešiču, ki se je tako možato potegoval za pravice slovenskega naroda. Slavna v 1 a d a s i naj pa zapomni, da bo kmalu nastopilo več dr. Ilešičev, da bo to krivično postopanje vzbudilo n e b r o j maščeval-c e v. (Gromovito odobravanje). Kakor vsikdar, je tudi sedaj, ko je aktualno vprašanje slovenskih kulturnih zavodov, slovenska akademi-čna mladina sklicala po vseh vseuči-liških mestih shode, da ponovi svoje že stare zahteve. Kot svojo dolžnost pa smatrajmo tudi, da ponesemo te ideje med narod, ki naj stopi v brezobzirni boj za svoje svete pravice. Obračamo se pa tudi do svojih slovanskih bratov, posebno do gg. poslancev, da podpirajo upravičene kulturne zahteve majhnega slovenskega naroda. V prvi vrsti pa kliče slovenska mladina na kulturno delo slovensko državnozborsko delegacijo! Kot prvi poslanci pravega ljudskega parlamenta si bodete pridobili neveni j ivih zaslug ravno s tem, da stopite v brezobzirni boj proti šikanam krivične vlade, da nam priborite naše narodne pravice — potrebno število srednješolskih zavodov. Dovolj dolgo je prenašal slovenski rod spone raznarodujočega suženjstva; otresi mo se jih in dokažimo, da imamo tudi krepke pesti! (Dolgotrajno viharno ploskanje). Nato je povzel besedo med. Pavel Š a v n i k , ki je izvajal sledeče: Slavna gospoda, velecenjeni gospodi poslanci, cenjeni tovariši! Iz besedi tovariša predgovornika je razvideti dovolj jasno, kakšne so naše misli in kaj si želijo naše mlade študentovske duše, kadar pride med nami govorica na naše srednje šole. Nadaljevati pa moram dnevni red in prevzel sem nalogo, govoriti o stvari, ki je pravzaprav sama ob sebi umevna in jasna, kakor beli dan, ki pa prikliče na milijone pošastnih strahov pred obličja naših preljubih birokratov in nemške naše gospode: govorim naj za upeljavo slovenskega učnega jezika za vse predmete po naših srednjih šolah po vsem Slovenskem. Predno pa se lotim stvari saj;/1, dovoli mi slavna gospoda, nekaj stavkov! Razdrapana ter od bodečega trnja je obdana na vseh straneh pot, katero mora hoditi slov. narod proti svojim ciljem. Pri tem pa je ta pot premno-gokrat blatna do neskončnosti. S tem pa nočem opevati solza- katere pretakajo nekateri po izgubljeni sreči, kakor imenujejo raztrgano slogo slovenskega naroda. Rade volje bežim proč od tega kapiteljna in si dovoljujem le pripomnjo, katero si želim kot uvod ali kot spremljevanje vsem na-daljnim svojim besedam! Ce namreč ne marata sedeti skupaj »Dauičar« in pa »Savan« in najbrž tudi ne »Daničar« in pa »Slove-njan« s svojimi društvenimi znaki pri eni mizi, je to naravna posledica različnih načel ter nazorov, po katerih sta si do brezmejnosti tuja. Ni pa, gospoda, boj načel ter prepričanj, če se v pravdi celega slov. naroda z oholo nemško gospodo, v pravdi za našo dobro pravico, zaklenejo narodni zastopniki ene struje za svoje duri in skozi svoja okna po svoje koketirajo s sodnikom ter po končani pravdi še zasmehujejo svoje kolege nasprotne struje, češ: »glejte, mi smo zglihali, za Vas pa se še zmenil ni nihče.« To, gospoda pač ni boj različnih načel, to je čisto navaden boj osebnosti. In v znamenju osebnosti se je pred kratkim končala ena taka pravda za naše srednje šole, t. j. za stvar, ki bi morala biti na levo in na desno sveta. Po teh besedah pa se lotevam svojega grenkega oreha. Grenkega pravim zato, ker je celo med Slovenci mnogo, mnogo takih, ki mislijo, da je nemški poduk na naših srednjih šolah za nas blagoslov, brez katerega bi mi ne znali drugega, kot tolci kamenje ali pa voditi plug DO naši lepi zemlji. Klici po slov. srednjih šolah prav Ccz trnje do sreče. Povest (Dalje.) XXIV. Anton Košan je bil slab opazovalec in ni znal nikdar uganiti misli in čuvstev drugih ljudi, najmanj še misli in čuvstva svoje zagonetne žene. Bil je razdražen in užaloščen vsled govorice,ki je krožila o Pavli in nevoljen na grofa Rotto in ni znal polagati svojih besed na tehtnico preudarnosti. Ni mu bilo v mislih, užaliti El-viro, toda že njegove prve besede so bile take in tako izrečene, da so itak do skrajnosti razdraženo Elviro morale spraviti iz uma. Breg vseh ovinkov je stopil Anton pred svojo ženo in ji rekel: »Prosim te, spravi mi še danes tega svojega bratranca iz hiše. Zdaj je ta. nadležni človek postal celo povod grdi in sramotni govorici O Pavli. Vedno je lazil za njo, vedno se ji je vsiljeval in naposled jo je četudi nehote spravil še ob dobro ime.« Elvira se pri tem ogovoru kraj najboljše volje ni mogla premagati. V tem slučaju je bil njen temperament močnejši od njene volje. »Kar si rekel, je sramotna in nečastna obdolžitev,« je zakričala na svojega moža. »Ti bodi vesel, če ti tak mož, kakor je moj bratranec, hoče izkazati čast, da prebiva nekaj tednov pod tvojo streho, saj se te razen lovskih hlapcev, biričev in pisačev tako ves svet ogiba.« »Nisem se prišel prerekat s teboj,« je zavrnil Anton razljučeno svojo ženo. »Ti si povabila grofa Rotto in ker je postal kot gost nadležen, je tvoja dolžnost, da ga odpraviš. Meni je več za čast in poštenje mojega otroka, kakor za vse tvoje sorodstvo. Zahtevam, da na primeren način poveš svojemu bratrancu, naj se odpravi.« »Jaz — pa naj bi svojega lastnega sorodnika, edinega sorodnika podila iz hiše? Ali si zblaznel? Ce ti je grof Rotta nadležen, povej mu sam, kar mu imaš povedati.« In z usmevom, ki je dal njenemu obrazu nekaj krutega in brezstidnega, je Elvira porogljivo dostavila. »Ali te je morda strah stopiti pred grofa Rotto ? Ali se morda bojiš, da bi moral ž njim stopiti na samoten prostorček z orožjem v roki? Moj bratranec strelja jako dobro!« Ta hudobija je Antonu vzela vso prevdarnost. Kri mu je kar zavrela in krčevito je stiskal pesti. Ponosnega moža je to sramoten je huje zadelo, kakor vsako drugo žaljenje. »Ti si sirova in hudobna žen ska,« je rekel Anton svoji ženi: »Nič srca nimaš in nezmožna si vsakega plemenitejšega čuvstva. Toda nikar ne misli, da si me s svojimi besedami odvrnila od mojega namena. Za čast svojega poštenega otroka sem pripravljen dati tudi življenje.« Elvira je sprevidela, da je šla predaleč. T8da poskusiti je hotela vse, da prepreči Antonov namen. Bala se je, da bi ostala brez branitelja in zaščitnika, če bi jo zdaj zapustil grof Rotta. »Meni zameriš vsako besedo,« je rekla užaljena, »pa nič ne misliš, da si morda mojemu sorodniku krivico storil. Dolžiš ga, da je vzrok sramotni govorici, ki baje kroži o Pavli. Si H že preiskal, kaj je na tej govorici resničnega in kaj zlaganega. Morda je le kaka iskrica resnice vmes.« Učinek teh besed je bil ves drugačen, kakor ga je pričakovala Elvira. Upala je, da vzbudi v Antonovem srcu vsaj rahel sum in se že pripravljala, kako ga raznetiti, medtem ko je s svojim sumničenjem vzbudila v Antonu le ljuto ogorčenje. »Kaj hočeš s tem reči?« je zagrme] Anton. »Ali hočeš v svoji hudobiji zdaj še ti sumničiti Pavlo in črniti čast mojega otroka?« Ves iz sebe je začel Anton begati po sobi, potem pa je naenkrat prijel Elviro za roko in rekel zapovedujoče. »Zahtevam, da ponoviš svojo obdolžitev Pavli v obraz, vpričo cele ro-dovine, a povem ti že zdaj, da bom brezobziren in neizprosen sodnik med teboj in med njo.« S trdo roko je potegnil Elviro 3 seboj. Močna in samovoljna žena mu je sledila vsa zbegana in je prišla šele k sebi, ko je videla pred seboj Pavlo in staro gospo. Anton se je težko sopeč trudil, da bi govoril kolikor mogoče mirno. Hotel je biti nepristranski, zakaj čutil je, da mu bo težko, biti sodnik nad ženo in hčerjo. A tudi Elvira je čutila, da je udarila odločilna ura. »Poslušaj, Pavla,« je rekel Anton, »in odgovarjaj po pravici in po poštenju na moja vprašanja. Govorica, ki se je raznesla o tebi in ki je sramotna za celo rodovino, ti je znana. Rekla si, da je popolnoma neutemeljena in od konca do kraja zlagana. Ali je tako? »Da, papa,« je odgovorila Pavla s tisto odločnostjo, ki jo daje samo mirna vest. »Ali mar kdo dvomi?« Na to vprašanje ni odgovoril Anton, nego se obrnil k svoji ženi. »Ti, Elvira, si rekla, da bi se moralo najprej preiskati in dognati, če ni na tej govorici vendar kaj resničnega. V teh tvojih besedah je obseženo očitno sumničenje. Rečeno je z njimi, da ne verjameš Pavli in njenemu zatrdilu. Prosim te, povej zdaj Pavli v oči, na kaj se naslanja tvoj sum.« Za trenotek je v sobi zavlada »a tista smrtna tišina, kakor pred krvavo bitko. Naenkrat je Elvira dvignila glavo in osorno rekla: »Pavla, ve, zakaj ji ne verjamem.« Kakor bi bila sfrčala strupena pšica skoz zrak, tako so zadele te besede, Anton se je zganil, stara gospa je sklenila roke in je prestrašeno vstala in Pavla je postala bleda kot smrt in kolena so si ji šibila, da se je morala oprijeti stola sicer bi bila padla na tla. Kar vrtelo se ji je v glavi in ni bila vstanu izreči le besedico. (DtlJ« »rlbođnjtft.). gotovo ne prihajajo kot kak postulat narodnega šovinizma. Slovenec ima sicer močne prsi in močno pest, a r narodnem oziru je podoben bolj — ovci. In kdor poskuša Slovencem očitati kak naroden šovinizem, je močno podoben človeku, ki bi se postavi! pred krotko ovco in ji razlagal njeno bestijalnost ali pa človeku, ki bi očital golobici krvoločnost. O tem bi bilo škoda vsake nadaljne besede. Da so slov. srednje šole čisto navadna pedagoška potreba, to mi ho na tihem pritrdil tudi naj zagrize ne j ši narodni nasprotnik. Cisto navadna zdrava pamet pravi in veli tako, da se učenec izobražuj na podlagi in s pomočjo znanega mu materinskega jezika. Pri nas na Kranjskem se vsaj v nižjih razredih na gimnazijah pndu-čuje v slovenščini. Ko pa dijak nbsol-vira spodnjo gimnazijo, ko se mu je duh prič« I razvijati in postajajo njegovi možgani sposobni razumevati razna razmot rivan ja učitelja, v tem naj važnejšem času pa mora čuti naenkrat od katedra sem — tuj jezik. In sedaj bi vprašal nemške pedagoge, kaj pravi preljuba pedagogika k temu, če mora naš petošolee na tihem premišlja vati, ali naj reče »ich babo«, ali »ich hiitte« ali celo »ich bin«, in to v istem trenotku, ko naj vsaj malo čuti lepoto Homerjeveira petja in v trenutku, ko mora misliti na posledice kataloga! Pravijo, da naj bo pouk v nižjih razredih priprava za višje razred«-. Kako naj uporabi pri nas petošolee to, kar se je naučil v 4 letih, ko mu pridejo kar naenkrat s tujim jezikom in navadno še samega sebe le slabo razume, ko prestavlja latinske ali grške klasike po na pamet se naučeni prestavit! Da se razumemo! Ne mislim ^ tem reči, da naš petošolee ne razume nobene besedice nemški; saj zna že pisati razne nemške naloge in to včasih z najlepšim uspehom. Toda, «ro-spoda, klasiki se nam na gimnazijah pač niso servirali zato, da bi vedeli, kako se po nemški pravi raznim toaletam starih in mladih boginj in junakinj in tudi ne zato, da bi vedeli, kako se imenujejo po nemški neštete čaše in kupice večno žejnih bogov! Vprašani Vas, kako je mogoče pri čitanju latinskih in grških klasikov na naših nemških gimnazijah ustreči namenu: Ko naj bi učenec poslušal večno lepo poezijo in čutil finese teh jezikov, pa se mu mrcvari duša in zaletava jezik, ker ne zna in ne more povedati tega, kar čuti, kar ve in zna, ker mu je tuj jezik, v katerem naj odgovori. Naravno je, da mora človek celo v materinščini napeti vse sile, če hoče dati svoji prestavi podobo, ki naj ne bo samo smešna karikatura! In tako se pri nas na gimnazijah Že toliko let zbija brezvestna šala: mladi dijakovi možgani se ubijajo in morijo v znamenju tujega in nerazumljivega povelja! Gospoda, in v isti meri se greši nad slov. dijaštvom v vseh drugih predmetih. Ni treba biti bogve kako visoko izobražen v naravoslovju, zadostuje, če je človek zajemal z malo žličico, pa mora vedeti, da trpi mnogo, mnogo škode ta disciplina pri nas prav vsled tujega učnega jezika. Gospoda, vmislite se nazaj v peto ali šesto »šolo«. V naši lepi materinščini, da bi nam predaval profesor o življenju nature . . . Kako vse drugače hi poslušal cel razred. Seveda, kdor prisega na metodo, po katerih se na naših gimnazijah uči naravoslovje, t. j. v znamenju f ig o v i h peres, temu je nazadnje lahko vseeno, če se naš (lijak uči v slovenščini ali v nemščini, kakšne barve da je tisti rep — od lisice! Prej ali slej pa mora prodreti v srednje šole vsaj nekaj biologije, a, če se bo ta lepa veda prednašala v nemščini, bo našim dijakom pri enem izmed najzanimivejših predmetov, t. j. pri poduku naravoslovja, prav tako dolgčas kot jim je sedaj! Vsak predmet, gospoda, bi lahko tako obdelal, a tega ni treba. Na realkah se ne podučuje klasičnih jezikov, same takozvane zanimive in praktične vede se tam učijo. Toda, prosim Vas, vzemimo ljubljansko re a 1 k o. Leta 1883. je bilo v I. razredu vseh učencev 7(>. Med temi 40 Sloven cev, kar odgovarja 52%. Leta 1889. je bilo od teh dijakov v VIL razredu vseh skupaj 14, od teh Slovencev 5, kar odgovarja 35 Torej je procentualno število slovenskih dijakov v tem letniku od I.—VII. razreda padlo o d 5 2 n a 3 5 , dočim je ono Nemcev naraslo od 48 na 65 . . . Deset le t pozneje: Leta 1893. je bilo v I. realki vseh učencev 8 6 , od teh Slovencev 4 3 , t. j. 50%>. Leta 189 9. je bilo v VII. razredu od teh vseh skupaj 2 5 , Slovencev 9, t. j. 36%. V tem letniku je število slovenskih dijakov od I.—VII. šole procentualno padlo od 50 — 3 6. Leta 1 9 00. je bilo v I. realki 60%, v sed- (Dalje v prilogi). 1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 272., dne 23. novembra 1907. mi šoli jih je bilo potem leta 19 0 6. le 5 0 Jk. Imamo tako tabelo za vsa leta od 1. 1883. do 1. 1901. Naštevati pa vam nočem vseh teh žalostnih številk, saj je povedano dovolj z dejstvom, da se je v vseh teh letih procentualno število slovenskih dijakov od I.—VII. razreda vedno manjšalo, dočim je ono od Nemcev vedno raslo! In tega je kriv tuji jezik, v katerem ee poučuje 1 Bivši naš deželni predsednik Heiu se je pred leti skliceval v deželnem zboru na dobre uspehe slovenskih dijakov v 1. razredu in je s tem ovrgel na videz trditvi' slovenskih deželnih poslancev, tla ljubljanska realka ne ustreza potrebam prebivalstva. Zakaj pa takrat ni nihče zavrnil napačnega dokazovanja s pojasnilom, da se slabi uspehi pokažejo šele pozneje, ker se v I. razredu neznanje učnega jezika upošteva, v poznejših letih pa ne.' Ce bi v omenjenih 19 letnikih (1883.—1901.) na ljubljanski realki »»stalo procentualno razmerje slovenskih dijakov do Vil. razreda vsaj približno isto, kakor je bilo v I. razredu, hi naš narod štel med svojimi danes vsaj 50 absolventov realke več! Kaj pomeni ta izguba za majhni naš narod, <> tem pač ni treba govoriti! Gospoda, in to ni samo na ljubljanski realki, tako je po vseh naših srednjih šolah, kjer študirajo Nemci in Slovenci in je nemški pouk. Procent u a 1 n o število slovenskih dijakov pada od I.—VIII. šole. . . In vendar smemo upravičeno trditi, da prihaja od Slovencev povprečno skoro izbran material v srednje šole, docim pri Nemcih na južnem Štajerskem. Koroškem, Kranjskem in Primorskem študira skoraj prav vse. Slovenski učni jezik na vseh srednjih šolah po Slovenskem je, si. gospoda, pedagoška }>otreba iu vsled tega kulturna potreba. Ne samo faktično znanje našega dijaka, cel naš narod trpi škodo nad izgubo neštetih dijakov, ki morajo zapustiti srednje šole, ker ne zmagujejo učenja v tujem jeziku. (Konec prihodnjič.) Črno goro. V Ljubljani, 22. nov. Zadeva eksministra Kadoviča iz Crne gore je rešena. Ni mu treba več zdihovati v tigor-janskih luknjah, ni mu treba več spati pod streho tržaškega detektiva in nič več ali vsaj ne v tako intenzivnem številu mu ne bodo policijski agentje za petami. Ves ta znani dogodek z Radovičem je zanimiv slučaj v kazensko-pravnem ozi-ru. Menda so se vršile hude debate glede vprašanja, ali je bilo sploh po naših zakonih in naših pogodbah s Črno goro dopustno, vsled prošnje došle iz črnogorskega dvora na Dunaj, postopati zoper inozemea radi nekega atentata, nameravanega v Otinju,« ga zapreti, ga vreči v kazensko preiskavo vsled poskusa umora itd. Mogoče, da se je postopalo »avec trop de žele«, mogoče, da je člen III. konvencije s Crno goro z dne 23. oktobra 1872 čisto jasen za kriminalista, ki nima n i k a k i h povelj od zgoraj. Pravijo pa. tla je bil ves ta aparat glede izročitve Kadoviča črnogorski vladi, ne glede na pomanjkanje postavnih premis, povsem nepotreben, ker je Radovie menda sam pripravljen vsak hip oditi v Crno goro, ako bi ga pozval knez, oziroma vlada. To s<. stvari, ki bi bile za presojanje avstrijskega birokratizma zelo zanimive, zlasti ker ima me tudi še v neodvisni justici pri nas vse polno odvisnosti. Sedaj je vsaka preiskava oficialno končana, interpelacija v državnem zboru je pomagala in državno pravdništvo v Trstu, menda tudi policija, so svoj posel dokončali. Nas, ki nismo z g. Radovičem v nikaki zvezi, njegova oseba vobče ne zanima. Vsaj pokaže menda stroga preiskava, kaj da je na obdolžit vali njegove osebe glede atentata na črnogorski dvor resnice, in naj prihajajo te obdolžit ve od katerekoli strani. Veliko bolj zanimivo je vprašanje, zakaj da se v zadnjem času čuje o večnih nemirih v Crni gori, ki so našli sedaj svoj višek v atentatu, ki se je hotel baje vsaj ne ve se še prav nič — izvršiti. Crna gora je bila od nekdaj strogo dinastična, naravnost patrijarhalna v tem oziru. In tudi danes menda ne najdeš »antidi-nastičarjev«, ker vsi in splošno ljubijo svojega kneza. Tudi ustava, ki jo je knez Niki ta uvedel v svoji državi dne 6. decembra leta 1905 ni na veliki ljubezni in udanosti Črnogorcev do svojega vladarja prav nič izpre-menila. Ta historičen dogodek, ki je bil pač posledica sedanjih modernih časov in razmer, namesto zastarelega absolutizma tudi v Crni gori, je vzbudil novo življenje. In ko so se vršile prve volitve v narodno skupščino v mesecu oktobru leta 190(i., je po živahnem boju med različnimi kandidati vstopilo v skupščino 50 poslan- cev, ki so se kmalu zjedinili, dasi ne morda strogo organizirali v znano »narodno strank o«. Skupščina, ki se voli na štiri leta, ima 60 poslancev in 14 virilistov, med katere spada pet članov državnega sveta, predsednik »kontrole«, predseduik kasacije, metropolit, nadškof, muftija in trije »brigadirji«. Vlada ima kabinet iz petero ministrov, izmed kojih imata dva po dvoje portfelje v. Pri prvih volitvah je tedaj — kakor rečeno, — zmagala narodna stranka, ki ima vseskozi demokratski program, ki za-bteva svobodo v veri - v Crni gori je poleg pravoslavne večine (»krog 6000 katolikov in 15.000 mohameda-nov. Y tej stranki je zbrana skoro vsa inteligenca, činovniki in ^popovi«. Ta demokratska stranka pa je Midi strogo dinastična, -vsaj njen pro-gram pričenja doslovno z besedami; »Vjernost i udanost knjnzu, gospodaru i dinastiji, bila je i jest deviza narodne stranke.« Tako se je Orni gori obetala najboljša in najlepša prihodnjost, ko je močna svobodomiselna in napredna stranka z ogromno večino vstopila v skupščino, kjer se je nahajalo samo 10 izbranih in izmed virilistov 1- konservativcev, to je prijateljev odpravljenega absolutizma in protivnikov vsakega napredka potem moderne legislature. Tako se je podKadulovičevim ministr stvom pričela lepa doba parlamentarnega življenja v Crni gori. A kmalu so se konservativni elementi množili ter >o se začetkom tekočega leta z nekaterimi bivšimi in izstopivšimi elani narodne stranke združili v »pravo narodno stranko«, nekake pravaše. Ti parlamentarni dogodki in konservativna opozicija je napotila Rado-vicevo ministrstvo dne 4. aprila t. 1. k odstopu. Tedaj je »knjaz« imenoval svoj sedanji konservativni kabinet dr. Tomanoviča, pod kojem je bila v večini št1 vedno progresistična skupščina r a z p u š č e n a. Letošnjo jesen, menda 19. oktobra, so bile nove volitve. Konservativna vlada je pritiskala z vsemi mogočimi sredstvi na ljudstvo in grozil je strašni volilni boj med pristaši iu kandidati »narodne« in »prave narodne« stranke. Vendar bi svobodomiselni element dosegel komaj 25 mandatov. Vsled tega je »narodno« stranka, boječ se tudi bratomornega boja in krviprelitja, umaknila in preklicala vse svoje kandidature. Zgodilo se je tedaj, da so v sedanjo skupščino, ki se je otvorila dne 21. novembra, priromali sami konservativci, sami kandidatje absolutistično - konservativne stranke, ki bodo plesali kakor bode hotela vlada in dvor. Tako so v Crni gori, kakor vidimo, za enkrat kaj hitro eskamotirali svobodomiselno »narodno« stranko s pozorišča. Umorili so tudi že njeno glasilo »Narodna misao«, tako da ima vladni list »Slobodno rieč« povsem proste roke in prost teren v Ch*-ni gori, najintimnejšo zaveznico pa v »Beogradskih novinah«. Tako sedaj menda stoje politične akcije v Crni gori. In kakor blisk je prišla vest o bombah in atentatih na dvor. »Druck erzeugt Gegendruok«. Ali pa se hoče z izmišljotinami in najetimi lopovi totalno kompromitirati glave svobodomiselne opozicije! Kd<> ve.7 Menda je dovolj osebnosti v tej državi. In to je vedno velika škod.' za procvit skupnosti. Na vsak način se bližajo zanimivi časi Crni gori, ki pa prej ko slej z veliko ljubeznijo spoštuje svojega k njaza, gospodarja. Poslanska zbornica. X a I) n n a j u , 22. nov. Danes je vlada predložila zbornici zakonski načrt glede zgradbe belokranjske železnice in železniške proge Knin -Pribudie. O podrobnostih tega načrta vam poročam na dragem mestu. Poslanci Silberer in tovariši so vložili nujni predlog glede zopet-nega znižanja poštnih in telefonskih pristojbin. Posl. dr. Korošec in tovariši so interpelirali naučnoga ministra radi nemških dijaških izgredov na univerzah na Dunaju in v Gradcu. Pred prehodom na dnevni red je predsednik naznanil, da je bil za predsednika davčnega odseka izvoljen dr. Levicki, za podpredsednika pa dr. P 1 o j. Na predlog posl. Bielohla-weka je zbornica sklenila, nemudoma pričeti s podrobno razpravo t i -s k o v n e g a zakona. Za glavnega poročevalca o tem zakonu je bil določen dr. S k e d 1. Nato se je nadaljevala debata o nujnem predlogu glede draginje živil. O predlogu so govorili poslanci S t o k 1 e r , K o 11 a f in S e h b p -fer. Po končani debati je dobil besedo glavni protigovornik baron Bat-t a g 1 i a , ki je v imenu poljskega kluba izjavil, da bo glasoval proti nujnosti. Po govoru baromi B a 11 a -glia se je debata prekinila in zakonski načrt glede belokranjske in dalmatinske železnice se je izr očil brez prvega čitanja železniške-m u odseku. Nato je odgovoril naučni minister dr. M a r c h e t na interpelacijo dr. O f n e r j a glede napadov dr. Lu-egerja na vseučilišča. Minister je izjavil, da je bila svoboda pouka in raz-iskavanja vedno nedotakljivo svetišče avstrijskih vseučilišč in da bo učna uprava tudi v bodoče skrbno čuvala in ščitila to svetišče. To izjavo so svobodomiselni poslanci sprejeli z živahnim aplavzom. Posl. B r e i t e r je stavil vprašanje na predsednika radi dogodkov v legitimne i j skem odseku, kjer je posam-nim članom mogoče si preskrbeti uradne akte v svojo osebno uporabo. Koncem seje je predsednik prečita! dopis ministrskega predsednika, da je minister grof D z i e d u s z \ e k i odstopil in da je na njegovo mesto imenovan David vitez A bra hana o \v i c z , kar je izzvalo pri socialnih demokratih velik vihar. Posl. di*. D i a m a u t je stavil predlog, naj se. sprejme za prvo točko dnevnega reda prihodnje seje »razprava o imenovanju novega ministra /a Galicijo«, Ta predlog je bil sprejet s 1 H) proti 117 glasovom, kar so pozdravili socialni demokratje in Malorusi z viharnim aplavzom. Prihodnja seja ho v torek. Na dnevnem redu te seje je razen prve točke še poročilo imunitetnega od-seka in prvo čitanje proračuna. Parlamentarni klubi in odseki. Dunaj, 22. novembra. C e š k i a g r a r c i so sklenili v seji, ki ji je prisostvoval tudi minister Prašek, da mora biti predsednik novemu »N a r o d n e m u k 1 u b u« iz njihove srede, ker je klub agrarcev med vsemi strankami, ki tvorijo »Narodni klub«, po številu najmočnejši. Nadalje se je razpravljalo o znižanju davka na sladkor. To zahtevo so stavili češki agrarci takoj v začetku za pogoj, da stranka sploh vstopi v vladno večino. P oljski klub je dokončal včeraj posvetovanje o nagodbi. Posl. Zamorski se je pritoževal nad naraščajočimi šikanami pruske vlade napram poljskim delavcem. Nadalje je zahteval, naj se avstrijske dekan i-je izločijo iz vratislavske škofije. V nagodbenem odseku je ministrski predsednih baron Beck odgovarjal na včerajšnje vprašanje poslanca K u r a n d e zaradi poobla-stilnega zakona na Ogrskem. Baron Beck je pojasnoval, da se vsled tega položaj za avstrijsko vlado prav nič ne spremeni. Za Avstrijo je popolnoma isto, ako sprejme ogrski parlament vse točke nagodbe ali pa ves zakon v eni točki. Naj se nagodbeni zakon sprejme tako ali tako, s prvini januarjem 1908. stopi v veljavo. — Posl. L a g i n j a je predlagal, naj se o odgovoru ministrskega predsednika otvori debata, toda predlog je bil odklonjen. Potem se je začelo razpravljati o členu XX. nagodbe (promet z živino). Prvi je govoril posl. knez A u e r s p erg, nakar je poljedelski minister dr. Ebenhoch izjavljal, da s*« je vladi popolnoma posrečilo, ustvariti varstvo za domačo živinorejo. Častnikom se plače ne zvišajo. D u n a j . 22. novembra. Vojni minister S«- h on a i e h je bil danes pri cesarju v avdijenci, baje zaradi zvišanja častniških plač. Sedanji parlamentarni položaj je tak, da ni misliti, da hi se mogel postaviti v proračun za leto 1908. kredit za zvišanje častniških plač. Budimpešta, 22. novembra, (ilasilo neodvisne stranke »Buda-pest« poroča, da je skupni proračun za leto 1908. že sestavljen, a zvišanja častniških plač ni v njem. Stališče ogrske vlade je potemtakem zmagalo. Kriza na Ogrskem. B ud i m p e š t a , 22. novembra. Pooblastilu] zakon za začasno ureditev nagodbe je krizo le poostril. Ko je ministrski predsednik predložil ta zakonski načrt, slišali so se iz vrst poslancev, ki so izstopili iz neodvisne stranke, glasni klici ogorčenja. Tini i hrvaški minister pl. Josipovich se je pridružil nezadovoljnežem. Med tem ko se je nadaljevala v zbornici razprava o avtonomnem carinskem tarifu ter so govorili le hrvaški poslanci, agitiral je na hodnikih bivši minister P o 1 o n y i proti pooblastilnemu zakonu. Iz krogov, ki so blizu vlade, se resno razglaša, da se mora parlament razpustiti, ako naleti nagodba na ne-ovrgljive ovire. Take grožnje smatra vlada za zadnje sredstvo, da zastraši nezadovoljne elemente. Med državnimi poslanci je danes krožila izjava, ki jo je baje izrekel cesar napram ministrskemu predsedniku. Dr. Wekerle je namreč izjavil cesarju, da bo vlada najbrže primorana podati demisijo, ako parlament ne bo mogel delovati. Na to je cesar baje odgovoril. »Temu parlamentu ne mo- rem dati druge vlade, toda- vlada si lahko da drugi parlament.« Hrvaški poslanci izjavljajo, da hočejo vztrajati pri sedanji taktiki. Predsednik hrvaško-srbske koalicije dr. Medakovič je imel danes dolgotrajno konferenco s predsednikom parlamenta pl. J u s t h o m , a je po konferenci izjavil, da ni nikake nade, da bi se mir sklenil. Dosedaj je imela ogrska vlada v očitni opoziciji le Hrvate. Odkar pa se je predložil parlamentu pooblastil-ni zakon, narašča odpor na vseh straneh. Disident] neodvisne stranke, ne-madžarski poslanci, nova demokratična stranka, vsi se pripravljajo na hoj proti pooblastilnemu zakonu. V ponedeljek ali v torek se prekine razprava o avtonomnem carinskem tarifu ter se spravi na dnevni red pooblastilu! zakon. Posl. P o 1 o n y i poseže s svojo opozicijsko akcijo takoj vmes tor ho z obširno interpelacijo razvi] bančno vprašanje. Tudi hrvaški poslanci bodo začeli obstruirati z brezkončnimi govori. Črnogorska sku.oščina. C e t i u j e , 22. novembra. Včeraj se je otvorila nova skupščina. Prišli so vsi poslanci ter prirejal] knezu Nikoli živahne ovacije. Kdaj bo slovesna otvoritev, še ni določeno; najbrže se zgodi to prihodnji teden po verifikaciji volitev. Justične reforme v Ma-cedoniji. Dunaj. 22. novembra. Turški poljedelski minister Sel i m paša M e 1 h a m e je prišel na Dunaj, da v imenu svoje vlade vpliva na merodaj-nem mestu, naj bi se macedonska ju-stiea ne podredila evropski kontroli, ali pa bi se naj tozadevni načrt spremenil tako, da bi kontrolo izvrševali tisti evropski organi, ki delujejo že sedaj v Macedoniji. V ta namen je šel najprej v Rim, kjer pa so mu rekli, da je prišel nekoliko prepozno, ker je načrt za justično reformo že gotov ter so se poslaniki v Carigradu za reforme že zodinili, dasi se dotična nota še ni izročila turški vladi. Ruska duma. Petrograd, 22. novembra. Duma preizkuša volitve. Dosedaj je odobrila 300 mandatov. — Desničarji in oktobristi so danes razpravljali o spremembi adrese na carja. Poslancu Plevaku se je poverilo, naj predela adreso tako, da bo popolnoma nepolitična ter bode ž njo zadovoljna tudi opozicija. Danes prečita S t o 1 y p i n v dumi vladno izjavo, ki se v glavnih potezah ne bo razločevala od izjave, ki je bila podana v drugi dumi. Govori se, da dobi Stolvpin grofovski naslov. Državni prevrat na Portugalskem. M a d r i d , 22. novembra. Politični položaj na Portugalskem postaja z vsakim dnevom opasnejši. Bati se je, da se v najkrajšem času proglasi republika ter se izžene kraljeva rodbina. Naj odličnejši lisabonski meščanski krogi so so pridružili opoziciji proti absolutistični vladi. Za bodoče dni je napovedana velikanska demonstracija proti kralju in vladi. Pri tej priliki se najbrže tudi proglasi vstaja. — Cenzura je zelo stroga. Sumljive osebe izganja vlada v Afriko, pisma se odpirajo. Mnogo rodbin je že zbežalo na Špansko in Francosko. Včeraj so se na glavnih ulicah v Lisaboni razpočile bombe ter ubile tri osebe. Bombe so bile namenjene za kraljevo gledališče. Prinesli so jih zdravnik Lopes, neki elektrotehnik in neki mornarski častnik. Zaradi atentata so zaprli 138 oseb. Glasovi z Jesenic — Dr. Eger na Jeseni oah. O važnosti jeseniške postojanke z narodnega stališča danes nihče več ne dvomi in tudi Nemci so o tej važnosti tako prepričani, da tega svojega prepričanja niti skrivati ne morejo. Nemški most do Adrije hočejo Nemci na vsak način sezidati in prvi kol naj bi se zabil na Jesenicah, kot prehodni točki med slovenskim delom Koroške in Primorskim. Nemci so poslali svojega dr. Egra, da mešetari pri županskih volitvah ter s tem pokazali, da jim ni zgolj za gospodarske zadeve tovarne, ampak, da ima vsa stvar resno nacijo-nalno in politično ozadje. Vodja ljubljanskih kazinotov dr. Eger je vtaknil svoj nemški nos v dosedaj lokalni boj na Jesenicah ter nam tako dovolj jasno povedal, da smatrajo Nemci izid narodnega boja v jeseniški občini za svoje celokupno narodno vprašanje, ki stremi za tem, da se zaduši slovenski živelj na celi črti. Pretočeni teden bi se imela vršiti županska volitev. Ni zadostovalo nemški stranki, da se je nameravalo vo- liti za župana pristaša njihove stranke, naprej so si že hoteli z as i gurati mesto občinskega tajnika, ki naj bi pridno pomagal županu ponemcevati slovensko občino. Pri tej zahtevi je uvidela tudi slovenska ljudska stranka, da tako ne more iti dalje. Uprli so se nemški stranki, ki se je sedaj ustrašila, da je tako neprevidno razkrinkala svoj pravi namen. Znani dr. Eger je nemudoma hitel k vodju slov. ljudske stranke na Jesenicah ter lagal — prav nesramno lagal — da se je napredna stranka že ponujala Nemcem. To je storil mož seveda s čednim namenom, da privabi slov. ljudsko stranko v svoje mreže. Pa bilo je prepozno. Obe slovenski stranki tis po takem početju spoznali, da s takimi ljudmi ne more imeti nobena slovenska stranka stika. Na Jesenicah ni več gospodarske tovarniške stranke, imamo le še vsenemsko stranko najhujše vrste. Nemška viteza dr. Eger in Luckmann sta lahko sicer jako častivredna moža, a politika ni^ta iu previdna že celo ne. Pokojni Luckmann je bil vse drugače prebrisan! — Ob enajsti uri. Nemcem je zrastel na Jesenicah greben in nemška nevarnost ni več samo mo goča, ampak je že silno nevarna. V takih razmerah ni čudno, da sta se je!i približevati slovenski stranki, ki sta delovali dosedaj v takem nasprot-stvu, kakor morda nikjer drugod. Na to navidezno nepremostljivo na-sprotstvo so Nemci računali. Toda vračunali so se Kri ni voda in od ponedeljka 18. t. m. obstoji med n ar o dn o -n apr e d n o in slovensko ljudsko stranko kompromis, ki je časten za obe stranki. Kaj naj k temu pripomnimo ? Utrdili smo se v medsebojnem boju, med ljudstvom se je zlasti v narodnem oziru dokaj zjasnilo in naša dolžnost je, da porabimo sedaj skupno moč proti sovražniku, ki nam je vsem enako nevaren. Nemška nevarnost je zrastla v strah, ki nam 'ne dopušča počivati. Kar je bilo med nami, je pozabljeno, saj se je izvršilo v politični borbi, ki nikdar in nikjer ne pozna obzifov. V boju proti nemškemu kapitalu, nemškemu molohu smo si podali roke in v tem z m i s 1 u vztrajamo tudi nadalje kot en mož. Zavedajmo se svoje naloge, ki nam veleva, ohraniti slovensko ljudstvo pri življenju, po katerem hlepi močan in neizprosen sovražnik. Slovenec proti Nemcu, slovenska stranka proti nemški stranki! — Drugo dejanje v politični borbi na Jesenicah se je pričelo z dnem, ko sta se sporazumeli obe slovenski stranki. Nemci bodo de ali sedaj s podvojeno silo, da si osvoje to važno postojanko. Zato pa tudi naša vztrajnost ne sme prenehati niti za trenutek. Kakšno stališče zavzame nemška stranka pri županski volitvi, še ni znano. V slučaju razpusta občinskega odbora se nadejejo Nemci z gotovostjo, da bo njihov pristaš imenovan za občinskega komisarja. Vlada si naj pošteno premisli, Če namerava res izvršiti tako izzivajoče imenovanje, ki bi pomenilo lenetenje narodnega boja in bi v tem slučaju slovenski stranki ne prenesli zaušnice brez primernega odgo« vora. Tudi Slovenci nismo več sami psički, ki bi pred v s a k i m v 1 a d n i m b i č e m stisnili rep med noge in to naj sivladna gospoda zapomni, Če noče nositi krivde za vsakojake morebitne posledice. — Železniška uprava se je priglasila kot virilistinja v jeseniški občini. Pooblaščenec je postaje-načelnik K o 11 e r. Ali ne diši to po propagandi nemštva od strani o. kr. državnih železnic? Postajenačelnik K o 11 e r je sicer velik prijatelj Jeseniških germanizatorjev ali tako neumen pa menda vendar ni, da bi vtikal svoje prste v ogenj, kjer si jih lahko pošteno osmodi. Sicer se bo pa o tej zadevi in sploh o razmerah na jeseniškem kolodvoru morebiti v kratkem govorilo jasno in odločno besedo. Naš kolodvor je pravi vzor nemškutarskega gnezda. — Zopetna županska volitev se vrši v soboto 23. t. m. v hotelu pri PoČivavšku. O izidu sporočimo I — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo je priredila zabavni večer z dramatično igro, petjem, šaljivo pošto in srečolovom. Prireditev je izborno uspela in mi le želimo, da bi se pri delu narodne vzgoje vztrajalo tudi v bodoče. Ljudstvo je veselo, da kaj lepega vidi in sliši. Zabavni večer se je izvršil po zaslugi voditeljioe otroškega vrtca na Savi. gdč. Podkrajškove in podru ž ničnega načelnika gospoda Smrekarja. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino priredi svoj običajni Miklavžev večer v Četrtek 5. decembra t. 1. v salonu g. S o h r e y a ob 7. uri zvečer za otroke jeseniškega otroškega vrtoa. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 novembra, — Belokranjska železnica. Vlad« je v včerajšnji seji predložila poslanski zbornici zakonski načrt o železni ški zvezi z Dalmacijo. V utemeljevanju tega načrta pravi vlada: Zgradba železniške zveze med Dalmacijo in ostalimi deli monarhije je naj živahnejša želja vseh prizadetih faktorjev. Zgradba te železniške proge je ne h4 v naroduo-gospodarskem oziru velikega pomena, marveč je tudi največje važnosti v splošno državnem oziru. Toda vkljub vsem naporom se zgradba te železnice ni dala omogočiti, ker se ni dalo doseči, da bi pri tej zgradbi sodelovale dežele ogrske krtine. Stremljenja, omogočiti železniško zvezo z Dalmacijo, datirajo že iz L 1S7;S. in so se v tem oziru že vršila med obema vladama pogajanja, ki pa so bila vedno brezvspešna. Ob priliki letošnjih nagodbenih pogajanj sta obojestranski vladi razpravljali tudi o raznih železniških vprašanjih. S tem je oživelo tudi vprašanje železniškega spoja Dalmacije z ostalo monarhijo. Avstrijska vlada je ob tej priliki raztegnila posvetovanje na zgradbo železniške zveze med dolenjsko progo in med progo Reka-Karlo-VOC. Dasi se je ogrska vlada preje z vsemi silami uporala temu projektu, vendar je vlada vstrajala pri svoji zahtevi, ker je uvidela, da je s p o j Dal m a c i j e z žele z n i Š k O progo K e k a - K a r1 o v e c z a n a š o d r ž a v n o polovico k o -r i s t e n s a m o v slučaju, ako se proga K a r1 o v e c - R e k a z v e ž e z dolenjsko železnico. Po daljših pogajanjih se je 9. oktobra 1907. posrečilo skleniti pogodbo, s katero se je definitivno rešil ves kompleks železniških vprašanj. — Pogodba z Ogrsko. Točka 1. Avstrijska in ogrska vlada soglašata v tem, da se zgrade normalnotirne železniške proge a) iz Novega m t -sta preko Metlike do deželne meje in od tam v Karlovce: b) iz Ogulina ali od kake druge pripravne točke na progi Karlovec-Reka preko Otočca. Gospi-č a , O r a d c a . M a 1 e Popi n e in P r i b u d i č a do deželne meje in c) od tam do Knina. Določitev mejnih prehodnih točk pri Metliki in Pribu-diču, kakor tudi določitev ohratno menjalnih postaj se pridržuje posebni pogodbi. Vladi bosta skrbeli za to, da se prične z železniško zgradbo na obrh teritorijih 1. 1908. in sicer mora biti železniška proga N o v o m e s t o-K a r 1 o v e c dograjena naj kasneje do oktobra 1910., proga K a r 1 o v e c , oziroma Ogulin-K n i n pa najkasneje do decembra leta 19 1L Točk a 2. Na vseh dalmatinskih državnih železni ški h progah se imajo tarifi tako določiti, da bo blagovni promet med Avstrijo in Ogrsko na eni strani in Dalmacijo enakomerno urejen. — Dočim se je vprašanj*- železnice Ko-ščice-Bohumin lahko rešilo naredbe-nim potom, je vlada primorana iskati za zgradbo navedenih prog odobrenja državnega zbora. V projekt so j" sprejela tudi zgradba postranske železniške J »roge ori proge N o v o m e -sto -K a r 1 o v e c v Črnomelj, da se s tem pritegne to mesto, ki tvori gospodarsko središče Belekraj i no. železniškem prometu. Opis trase. Približno 56 kilometrov dolga nor-malnotirna proga Novo mesto-M e 11 i k a - d e ž e 1 n a m e j a prof i Karlovcu kaže po predloženem načrtu to-le sliko: železnica, ki ima izhodišče v Novem mestu, prekorači Krko, vodi preko Š m i h e 1 a v dolino T e š k e v o d e in se dviga preko Vi rčne vasi ob okrajni cesti preko Uršne, Vele in Laz k razvodju med Krko in Kolpo. Od postaje Semič, ki se ima na tem mestu zgraditi, vodi proga nizdol ob južno-vzhodnem pobočju Kamenega V r h a nad vasema Semič in Os o j n i k v belokranjsko dolino. Nato se vije železnica mimo Brez o-vega, Reber in Lokvic, prekorači dvakrat okrajno cesto Novo me-sto-Metlika in dospe do postaje Metlika, ki se ima zgraditi z a p a d -n o od mesta. Od tukaj se spelje železnica na kranjsko-hrvaško mej b. Železniška proga v C r n o -m e 1 j je dolga približno 1 1 kilometrov. Izhodišče ji je M e 11 i k a. Od tukaj se izpelje proga preko Gradca ob potoku L a h i n a in ob cesti Tfi e -tlika-Ornomelj do postaje C r-n o m e 1 j , ki se ima zgraditi na desnem bregu potoka L a h i n e. Po dogo vi>ru z ogrsko vlado bo Metlika obratnomenjalna postaja za progo Novo mesto-Karlo-v e c. Na progi Ljubljana-No- vo mesto-Metlika-Crno-m e 1 j se uvede prehodni železniški promet. — Stroški zgradbe. Stavbni stroški te 67 kilometrov dolge železnice so proračunjeni nal8milijo-n o v 4 0 0.000 kron. Dotični zakon tvori i>et točk. V 1. točki se vlada lHK>bbišča, da zgradi liormalnotiriio železniško progo iz Novega mesta preko Metlike v smeri proti Karlovcu do deželne meje, s stransko progo iz Metlike v Črnomelj in železnico iz Knina v smeri proti P r i b u d i č u do deželne meje in s proračunjenimi najvišimi stroški 1K,400.(H)0 kron za prvi dve progi in 11,400.000 kron za drugo progo. Druga točka določa, da ima vse te ie-1 e z n i c e voditi država v svoji r e ž i j i in pooblašča vlado, da se pogodi z Ogrsko vlado glede železniškega spoja na meji in o vseh, s tem v zvezi stoječih prometnih in obratnih vprašanjih. V pokritje celotne potrebščine 29,400.000 K izda vlada, v kar jo pooblašča točka 2L, obligacije z zakonom dne 2. avgusta 1S9*J. uveljavljene rente v znesku, ki je potreben, da se dobi gori omenjena vsota v gotovini. Glasom 4. točke so vse pogodbe, dopisi, ki se tičejo nove železnice, proste vseh kolkov in pristojbin. Schulvereinske šole. Da so šole nemškega Schul\;ereina, ustanovljene med Slovenci, samo za poneinče-vanje slovenskih otrok, vidi vsak, kdor pozna razmere. Nemci tega seveda nočejo priznati. Da so gornje naše trditve resnični', dokazuje zlasti nemška šola v Hrastniku, ustanovljena baje za nemške otroke. To šolo pohajajo skoraj sami slovenski otroci. Po nemških listih zdaj beračijo za harmonij v tej šoli in v dotičnem beračenja je rečeno: Šola ima 190 u č e n c e v , ki so morali d o -slej peti samo slovenske pesmi in ne znajo niti cesarske p e s m i nemški. In ravno n e m š k o p e t j e j e n a c i o n a 1 -no v z g o j e v a 1 n o s r e d s t v o. Zato rabi šola harmonij.ojo samo slovenske pesmi?! Saj jih ne znajo, kot naši slovenski ne znajo nemških! »Nemško petje je nacionalno vzgojevalno Sredstvo«! Nočejo dati slovenskim otrokom izobrazbe, ampak za fanatične nemške nacioualce jih hočejo napraviti. Zato je treba harmonija. Tudi s staro iK)lomljeno šklenfo so zadovoljni, da bo le harmoniju podobna. Potem bodo postali slovenski otroci nemški naeionalci! Heul! — Nemška nesramnost. Nemci se štejejo med najbolj kultivirane narode in »e > ponosom bijejo na prsi, da so »Edelvolk«. Sklicujejo se pri trm med drugim zlasti na svoje zelo razvito Šolstvo, ki jih je umstveno povzdignilo na tako visoko stopnjo kulture in omike. A glej čudo! O čimer Nemci trdijo, da je zanje največje važnosti, da. so so tako visoko povspeli v izobrazbi, tega ne privoščijo drugim narodom. Vsaj nam Slovencem ne. Nemški štajerski listi bruhajo v številki za številko naj-strupenejse članke proti vsaki slovenski kulturelni zahtevi. Celjska »Deutsche Wacht« je v zadnji številki prinesla nadvse hudoben uvodnik, kjer se t nI i, d a s o s 1 o venski dijaki, ko izštudirajo, same p r o -pali ce in da je zahteva po slovenskih srednjih šolah in slovenskem vseučilišču samo kaprica par oseb. Pripoveduje se nadalje po stari navadi, da nam vlada vse da, kar zahtevamo, zato da se nuna jo Nemci z vsemi močmi upreti temu vodnomu in večjemu dajanju. Sama nesramnost veje iz vsake besede, tista ostudna nesramnost, ki so je zmožni edinole Nemci. Fcj taki kulturi! — Beračen e za papeža. Po prodajalnah beračijo razne klerikalne dame ter nabirajo, sklicevale se na gospo Koslerjevo in soprogo deželnega predsednika gospo Karlo Sohwarz, prispevkov za papeža. Te nabiralke, med njimi je tudi neka gospa Elsner, so silno vsiljive in se ne dado izlepa odpraviti. Pri beračenju naglašajo, da je vsakega častna dolžnost, da kaj daruje za papežev jubilej, češ kranjska dežela je že itak silno razkričana pred katoliškim svetom radi svoje verske mlač-nosti, zato je treba, da se to pot postavi s čim najbogatejšim darom sv. očetu. Verska gorečnost in denar sta torej po nazorih teh Častit'h dam pojma, ki se docela krijeta Treba je potemtakem samo žrtvovati bogate darove za Petrov novčič in vobče marljivo polniti nenasitno duhovniško bisago, pa bo človek prištet med naj vernejše katolike! Sicer pa čemu bi mi revni Slovenci žitvovali svoje težko prislužene novoe za takšnega bogatina, kakor je papež? Kdor ponovno odklanja 3 milijone lir, ki mu jih vsako leto nakaže italijanska vlada, ta pač nima pravice igrati pred svetom vlogo reveža! Ako pa je Pij X. res v denarni stiski, potem naj dvigne zaklad, ki je narasel iz onih letnih 3 milijonov, katere dovoljuje Italija vsako leto Vatikanu od 1. 1871. sem pa do danes in ki so jih papeži do sedaj trdovratno zavračali. Ta zaklad znaša sedaj že več nego 100 milijonov lir! Če pa hočejo klerikalci vkljub temu prispevati za „revnega" papeža, drago jim, puste pa naj v miru ljudi naprednega mišljenja in naj jih ne nadlegujejo s svojim beračenjem! Klerikalne dame se torej naj izvole ogibati naprednih pragov! Ako bi pa Še v bodoče bile vsiljive, naj jim napredojaki odločno pokažejo vrata! Revežev, ki res krvavo potrebujejo podpore, imamo Slovenci več nego dovolj. Vrzite takso e klerikalne beračioe čez prag in darujte raje po svojih močeh za domače reveže, za uboge slovenske otroke, ki so v nevarnosti, da utonejo v nemškem ali laškem morju! Napredno slovensko občinstvo pokaži nabiralkam za papeža duri in daruj raje primerno vsoto v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda!u — Hlas'ćna slovenščina kranjske detelne vlade. Uradna „Laib. Zt.g." je v četrtkovi številki prijavila „ Razglas, s katerim se vojaški dolžnosti zavezane osebe pozivajo v zgla-sitev." Ker je na tisoče ljudi „zavezanih vojaški dolžnosti-, je romala „Laib. Ztg.u iz roke v roke Ljudje so čitali in čitali, pa niso vedeli, kaj jim hoče ta razglas in so se prijemali za glavo, ko so čitali „vojaški dolžnosti zavezani . . . zapadejo denarnim kaznim do 500 K in ob posebno obtežujočih okolščinah do 1000 K " Doli do zadnje vrste razglasa ne ve Čitatelj, kaj hoče deželna vlada in Čemu grozi z velikimi globami. Šele v zadnji vrsti mu povesta zadnji besedi, za kaj se morda gre in le, Če vzame v roke nemško be sedilo, izve, da se razglas tiče — zglasitve vojaškotaksnih ob-vezancev. Zanikrnost te nemške gosposke pri dež. vladi je res gorostasna. „Kundmachung betrtffend die Auffoiderung der Militartax-pfliohtigen zur Meldung" so preložili z „R^zglas, s katerim se vojaški dolžnosti zavezane osebe pozivajo v zglasitev." In tako gre po celem razglasu: Militartaxpflich-tige = vojaški dolžnosti zavezane osebe. Pomisliti je, da se je ta razglas razposlal po celi deželi in da bodo ljudje Čitali slovensko besedilo. Morda bo tudi kdo kaznovan — zaradi zanikarnosti, jezikovne nesposobnosti in lenobe deželnovladnih gospodov. Predsedniku Scbwarzu in njegovim gospodom je seveda vse eno, kako se kaj tiska za slovenske župane in občine, nam pa ne in zato zahtevamo, da se vladni razglasi objavljajo pravilno po vsebini in v pravdnem, umljivem slovenskem jeziku. Uspeh poslancev 8- L. Sv parlamentu Dr Janez Evangelist Krek je baie s pomočjo notranjskega rešite'j* poslanca Fepeta GustmČarja v parlamentu oziroma pri vojnem ministrstvu izpcsioval, da je cela avstrijska armada primorana, na zahtevo gg. državnih poslancev S. L. S. — tem potrebnih delavnih moči (t. j. vojakov) v katerem koli številu in času — za razna domaČa dela — odstop1 ti. Dokaz temu je, da je v pftek 15 novembra popoldan prostak 17. pešpolka v navzočnosti in pod nkomando" Cilke Krekove od stare Accettove hiše na vrt g. EvaDge-lista Kreka s samokoluico gnoj vozil, dalje so po izpovedi birtkovega hu-domušneža X. tudi doe 18 novebmra t. I. popoldan prostaki 27. pešpolka Evangelistov vrt obdelavali ter „ka-nalckov gnoj" zakopavali. Ubogi MoŠanci se p& naprej jeze, ker vedo, da jim prihodnje leto zelje in druga „fruga" ne bo povoljno obro-dda, ker jim je Janez Evangelist „kanalčkov gnoju — porabil. Govoriči se tudi, da je gotovo g. Janez Evangelist staršem vojakov ali pa morda celo njega ebscelenoi vojnemu ministru za to delo vojakov kak masten papežev odpustek obljubil, vojakom pa bržkone, da postaneio v teh Šestih letih, dokler bode JJanez Evangelist državni poslanec gotovo »Frajtarji in Sctiitzi". — „SiomskarjT na Štajerskem iapod Pohorja se nam piše 21. novembra: Naši slovenski učitelji „crne" struje na Spodajem Štajerskem namtravajo baje — ohrabreni po zadDJih govorih na katoliškem shodu na Dunaju — zopet poskusiti, osnovati si fitijalko kranjske klerikalne učiteljske „Slomškove zveze". Poskušali so že parkrat, a rni šlo. Mogoče pa pojde to pot! Smenta, zdaj mini8trujeta dr. Ebenhoch in dr. Gesamann ter škof dr. M ba Na-potnik ima v klerikalnem koncertu tudi precej vpliva! Sicer pa bodo pe-degoško vprašanje reševali in skrbeli, da se šolstvo „reformuje" po katoliškem receptu, znani „pedsgogi" : Fon, Cestnik, Kardinar, P. Ludovik Ran-tašar, prosluli mariborski Gabriel Majcen, prof. Verstovšek pa še par „minorum gentium". Ce zdaj ne pojde, potem ne bo Šlo zlepa več! — Za častnega občana ie imenovala občina Sv. Tomaž pri Ormožu državnega poslanca dr. P loj a zaradi njegovih izrednih zaslug za občino in za okolico. — iS politična službo. Vladni kan celiš t Ivan S e b a t je imenovan za okrajnega tajnika. Okrajni tajnik Anton š i v i o v Ljubljani je stopil v trajen pokoj. Okr. tajnik Ludvik Bauer v Kočevju je pa dodeljen deželni vladi v Ljubljani. — Usposobljenosti izpit za ljudsko - Šolske učitelje so napravili pred komisijo na učiteljišču v Kopru gg. Anton Fakin iz Škrbine na Krasu, Franc Ferjančič iz Lokavca pri Ajdovščini, Ivan Samic iz Trsta, Albert Poljšak iz Smarij pri Ajdovščini in Viljem Tominšek iz Morskega na Tolminskem. Iz gledališke pisarne. Nocoj (par) se vprizori prvič veseloigra „Velika srenja", spisala L. Lip-sohitz in R. Lothar, preložil Vladimir Levstik. Glavne vloge so v rekah dam: Danilove, Kreisove, Ronovske ter gospodov Nučiča, Dragutinoviča, Danila in Toplaka. Mesto venca na grob Neže Tavčarjevej matere dr. Ivana T a v č a r j a, daroval je župan I v. Hribar 50 K za ubožce vasi Poljane nad Skofjo Loko ter jih je poslal župniku Ramovšu, da jih po svojem preudarku razdeli. Naša zanemarjena mladina ln kranjska-oblastna |i mačeha. „Splošno slovensko žensko društvo" opozarja si. občinstvo iznova na predavanje g. sodnega tajnika Milčin-skega o zanemarjeni mladini in o sredstvih v njeno rešitev. Predavanje se vrši jutri, v nedeljo v „Mestnem do ma ob 8. zvečer. Vstop je prost in vsakomur dovoljen. Družba sv- Cirila in M o tod a V Ljubljani nazuanja, da so naročdi sledeči računske, oziroma gostiiničar-ske listke: Anton Pogačnik, Pod-nart; Jakob Zalaznik. Ljubljana; J. Traun, Glinoe; gostilna pri čonžku, Ljubljana; restavracija pri „Lipi", Ljubljana; „Narodni dom", Ljubljana; Anton Gačnik, Rudolfovo; Alojzija Sever, Kostanjevioa ; Alojzij Pogačnik, gostilna pri „Stefanu", Ljubljana; gostilna Blaž Mevžeij, Mokronog; restavracija „Županova", Ljub ljana ; Katinka Breznik, restavracija pri „Rožl", Ljubljana; Viktor Efcohr-mann, Ljubljana; restavracija Kovač, H idajužoa. Goriško; restavracija „Tratoik", Ljubljana. Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j od 16—22 nov. skupno 559 čitateljev. Povprečni obisk j** znašal po 80 oseb na dan. Škofovi zavodi v Št. Vidu so menda že poplačani? Od prijateljske srani se nam piše: Tam po letu enkrat je bilo, da sem zapazil pri zadnjih vhodnih vratih v stolno cerkev precej velik nabiralnik z napisom: „Za Škofove zavode" in samoisto v nemškem jeziku. Sedaj je ta nabiralnik od tam izginil. To kaže, da škof za svoje že poplačane zavode ne potrebuje več niilodarov — ali pa je m rda kaka višja roka posegla tukaj vmes — kdo ve? Slovenski keglja ški klubi v „Narodnem domu4. Piše se nam. „Cerkveni list „Slovenec" dela velikansko propagando pri vsaki tudi najmanjši priliki za hotel „Uuion", kier se prirejajo razne „tingl-tangl"-predstave in zborovanja — pri tem pa tudi po „klerikalno" švrkne na nasprotno stranko, ako le more, s tako le pripomnjo: „Potem pa se je „Narodni dom" zavil v neprodirno temo — kakor po navadi" itd. . . . „SiovenČev" poročevalec bi se moral osebno prepričati o živahnem življenju na kegljišču „Nar. doma", pa bi gotovo drugače sodil. — V zimskem času, skozi celih šest mesecev, je to, gotovo eno najlepših kegljišč v Ljubljani vsak večer zelo mnogoštevilno obiskano. Tu se razvija kaj živahno gibauje in vrvenje; posebno se to opaža takrat, ako se komu posreči ugoden lučaj, da ž njim podre „vseh devet!" Zadnjič se je pripetilo, da je celo neka gospodična naredila z enim lučajem „vseh devet" in je bila razglašena za „kraljico"! Ski tal eo. NOVO dopisnico so prišle z včerajšnjim dnem v promet. Naslovna stran je razdeljena na dva dela, katerih eden se porabi lahko za dopisovanje, kakor je to uvedeno že pri razglednicah. Pasji kontumac je razglašen Čez ves sodui okraj Kamnik za nedoločen Čas. Železniška zveza Vipava Po-atojna. „Notranjeo" se zavzema za železniško zvezo Vi pava-Postoj na in sicer naj bi se od Štanjela izpeljala železuioa v Postojno, Vipava pa naj se zveze s to progo. Vipavi bi bila tako odprta pot v Trst, Postojno in Gorico in za Vipavsko bi bila taka zveza najlepša. Novomeško olep že valno dru Žtvo. Povsodi širom naše domovine se deluje za napredek in proč vit mest z namenom, da se dosežejo razno ugodnosti za bivanje domačinov in da se obenem privabi tujce. Posebno olepševalna društva imajo v tem oziru hvaležno polje. Njih dolžnost pa je ne samo direktno skrbeti za olepševanje domačih krajev, ampak morajo skušati preprečiti tudi to, kar je lepoti na kvar Pri tem torej lahko iz vrŠu jejo tudi neke vrste kontrolo nad javnimi oblastmi iz estetičnega stališča. Tudi v Novem mestu se je pred nekaj leti ustanovilo olepševalno društvo in vsak napredka željni meščan ga je pozdravil z veseljem, dasi imamo društev že skoraj preveč — seveda veliko nepotrebnih. Lahko se tudi reče, da ni kmalu kje olepševalno društvo tako na mestu kakor tukaj Prijazno naše mesteoe ob zeleni Krki z lepo, gozdnato okolico in zelenimi, mičnimi vinskimi goricami v bližini se mora vsakemu prikupiti in kaj šele lepi Gorjanoi, ki o njih zna to liko lepega pripovedovati ranjki naš Trdina! Sedaj, ko bo Novo mesto po uovi železnici imelo lahko rečemo svetovno železniško zvezo s severom in jugom je upati, da je bodo tudi obiskovali tujci letoviščarji, ako se bo le količkaj skrbelo za to, da se jim tudi nudi kaj druzega užitka. To važno nalogo bi imelo s podporo mesta, mestne hranilnice itd. izvršiti olepševalno druUvo. Žalibog pa spi naše društvo spanec pravičnega in ako boš hotel zvedeti kdo ga vodi. koliko ima članov itd., boš moral vprašati pri politični oblasti, ki vodi tozadevno statistiko, kajti v Novem mestu o njem nihče nič ne zve. Društveno delovanje obstou le v pobiranju članarine kakih 20 članov. Tu pa tam ►e popravi kaka pot ai pa posuj e kaka steza in čast je rešena. Zdaj je pač čas, da se društvo zgane in začne z delom, zadnji čas NovomeŠčan. Električna centrala v Mostah pri Žerovnici na Gorenjskem. Po dolgotrajnih pogajanjih in težavnih zaprekah približal se je ta krasni projekt svojemu uresničenju. Ker se bodo različne tehnične in proraČuuske podrobnosti v kratkem objavile, naj za danes zadostujejo le nekateri splošni podatki. Vodna moč potoka Završnice naj se porabi izključno v svrbo produciranja in oddajanja električne energije mestu Ljubljani in gorenjskim občinam, in s cer naj se izpelje elektrovod do Jesenic in Bleda z okol co ter ob državni cesti v Ljubljano. Pogajalni predlogi in načrti so se predložni ljubljanskemu županstvu in slede potem drugim občinam in sioer od strani mednarodne elektriške družbe na Dunaju, ki financira pod jet|e. Na teh občinah bode torej ležeče, da se projekt čim najpreje v tem smislu izvrši, ker so druge formalnosti itd. sedaj rešene. Ljubljana in Gorenjska potrebujeta električne razsvetljave in moči in sicer zanesljive in ceneue električne moči, o tem ni dvoma. Predležeči projekt pa je v vsakem oziru najboljši na Kranjskem, tako glede muožine konjskih sil, kakor glede konstantnosti vode, zlasti ker je Savo in Radovino pri Bregu okupiralo železniško ministrstvo. Odjemalci bodo torej popolnoma osiguiani, da bode lepa luč in moč vedno na razpolago, ker bode najmodernejše izvršena centrala tudi neprestano pod strogim tehniškim nadzorstvom. Take prednosti so seveda mogoče ie pri tako velikem podjetju, med tem ko one male „električne" naprave sicer obljubijo občinstvu luč in moč, potem pa tega ne morejo izpolnjevati, bodisi da so slabo oskrbovane, bodisi da nagaja voda ali vse skupaj itd. Za enega samega obrtnika so more-biri dobre nikakor pa ne zanesljive za večjo vrsto odjemalcev. Pri takih malih napravah ima občinstvo večne sitnosti, neuki odjemalec pa največkrat velikansko gmotno Škodo ali celo ruin, za kar je dovolj zgledov. Ker je, kakor rečeno, dobava dobre in zanesljive električne energije za Ljubljano in Gorenjsko nujno potrebna, bode ta naprava izredno velikega gospodarikega pomena. Narodnost ne bode v nobene oziru tangirana. Sicer imajo pa občine o priliki pogajanj svojo besedo. Upati je torej, da že v kratkem zažari v Ljubljani in po skoraj celi Gorenjski lepa enotna električna luč! KlerlkaloO lalotstvo. Senožeški kaplan Kleindienst se je na vse načine trudil, da bi postal ondotni župnik. Želja se mu pa ni izpolnila, ampak je bil imenovan za župnika v Senožečah g. Mož ina, popolnoma miren in konoilijanten duhovnik. Senožeški klerikalci so zdaj začeli divjo gonjo zoper njega Še predno je prišel v Senožeče, so mu pisali s ponarejenim podpisom župana pismo in mu grozili, če pride med nje. Istočasno so pcžgali podžupanu žito, ki je je imel zloženo na polju, obenem mu pa pisali anonimno pismo, naj (Dalje v prilogi). 2. Priloga ..Slovenskemu Naroda" št. 272, dne 23. novembra 1907. gre k naprednjakom prosit podpore, ker je pri volitvah agi ti ral sa Dekle vo. Ko je novi župnik nastopil svojo službo, začeTi so zopet pošiljati pisma polna zmerjanj. Da bi gosp. Možmi zagrenili obstanek v Senožečah, pošiljali so mu v rNotranjcau falz tioirane dopise v imenu napredne stranke senožeške in podlo napadali svojega dušnega pastirja. Njih namen se pa ni posrečil, ker je „Notranjeo" bil toliko previden, da dotičnih dopisov ni priobčil. Tako je klerikalno lopovatvo! Duhovnika, ki ni slepo njm orodje, sovražijo od sroa in bi ga najrujst utopili v žlici vode. Potem pa hinavsko trde, kako verni katoličani da so! Državni subvenciji. Občina Bojance pri Črnomlju je dobila za občinski vodovod 6400 K državne podpore, občina Kal pri Litiji pa v isti namen 2S48 K. Upravni odbor „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic11 ima v nedeljo, dne 8. decembra svoj sestanek v Celju v prostorih tamošnje okoliške deške ljudske šole. Posamna društva izvolite dotlej sigurno v srn slu pravil določiti svoje delegate! Klerikalna impertinenca Na šoli v Novi cerkvi pri Celju imeli so tamošnji učenoi, kakor se nam piše, dne 19. novembra izpoved. Ta dan pa je kot dan spomina na god rajne cesarice Elizabete po svojeČasnem ukazu za vse šole — ferijalni dan! Šo'sko vodstvo bi bilo torej moralo odločno ugovarjati taki odredbi duhovenstva, a tega ni storilo. Nov naduČitelj v Novi cerkvi, gospod Hinko KarniČnik, menda vendar še ni postal veren sluga tamošnjega kanonika in dekana dr. Gregor ca? To bi biia pa že malo zgodnja pre-levitev! Celjske deželne bolnišnice upravitelj Smartschan je bil dne 20. novembra, kakor 82 nam poroča pri okr. stdisču v Celju obsojen na 10 dni zapo-a, odnosno na 100 kron globe. Ne bomo pisali nobene kritike, niti se dotaknili umazanosti, ki so ob t^j obravnavi prišle na dan. Čakamo kar na to, kar dožene disciplinarna preiskava in kaj poreče k vsemu temu štajerski dež. odbor. Radovedni smo, bode-li še dalje zavzemal ta Človek službo, ki mi mu že a priori ni šla. S kakimi sredstvi si jo je pridobil, o tem even-tuvalno — drugo pot. Kaj je pri „Slovencu" posebnost? To je povedal v četrtek, ko je pisal med štajerskimi novicami: rNeko posebnost sino doživeli Celjani dne 20. t. m ; mil. g. opat Ogradi je namreč poročil našega pridnega in vsem priljubljenega cerkovnika.g. Val. Korošca z gdč. Nežiko Steblovnik." Kaj je pri tern posebnega, vedo seveda samo v „Slov.u uredništvu. Zaupati jim je moral to pač njih celjski dopisnik! Volitve v okrajni za stop brežiški bodo v kratkem. Kakor se poroča, hoče biti dr. Benkovič, katerega ne mara mnogo slovenskih naprednih veleposestnikov za nobeno ceno, celo predsednik tega okrajnega zastopa. V interesu narodne stvari naj se misli še pravočasno na pobotanje ! Zabodel je rudar Kamnik pri pretepu blizu slovenske cerkve v Celju posestnika Martina Kovača iz Ložnice z nožem v levo stran prsi. Nasilneža so zaprli. Nova poŠta* S 1. decembrom se ustanovi v Studencih pri Mariboru nova posta Kap je zadela Antona Ranči gaj a, župnika v Št. Petru v Sa-vinski dolini. Bil je takoj mrtev. Pri občinskih volitvah v Gradcu so v 3. razredu zmagali na ceh črti socialni demokratje. Krščanski socialci so ostali za približno 1000 glasov v manjšini. Nemški nacijonalci in naprednjaci si v „najbolj nemškem** Gradcu niso niti upali postaviti kandidatov, ker so se bali blamaže! Zlat kelih je ukradel neznan tat iz podružnice Sv. Magdalene pri Preboldu. Kelih je vreden 300 K. Roparski napad. Pri Gornji Beli pri Celovcu so trije lopovi napadli nekega laškega akordanta in mu vzeli 15 000 K denarja in zlato uro. Tudi so ga težko telesno poškodovali. Somišljeniki napredne stranke v Cerknem se niso udeležili tam kajšnjih občinskih volitev. Zakaj se volitev niso udeležili, ne vemo. Po „Soči* soditi so imeli za to tehtne taktične razloge. Razume se, da so vsled tega na vsi Črti zmagali klerikalci. Vlom v trafiko v Gorici. V torek ponoči so tatovi vlomili v trafiko Ane Mauer v Gorici in odnesli 235 K 95 v. v gotovini in zvezek poštnih znamk. V trafiki so pustili klešče, na katerih je vtisnjena Številka 64. Nafti ljudje v Ameriko — laški delavci pa k nami Prijjatelj nam piše: Akoravno najde marsikateri naš izseljenec v Ameriki ali kje drugje v tujini svojo srečo in gotovo blagostanje, vendar je in ostane izseljevanje za naš maloštevilni narod velika opasnost bodisi v narodno-gospodar skem, bodisi v politično rarodnem oziru! Kajti dejstvo je, da dobivajo tuji, importirani delavoi iz Italije dela in službe tam, kjer manjka naših domaČih delavnih moči! In s tem zadobiva tuji živelj najprej ugled in vpoštevanje, in s časom tudi imetje ter se naseluje med nami! — Lani sem imel opraviti v „našemu Trstu in sem pohitel po vzpenjači proti Opčinam k obelisku. Tam na vrhu so delali ravno shrambo za vodo, določeno za kolodvor na Opčiuah. Ravno pred menoj sta tirala dva dečka tri z zidarskim gradivom obtovorjene osle. Nagovorivši ju slovenski izvem, da sta laška podanika iz „Reggio di Calabria" in da so vsi pri vodnjaku nastavljeni delavci iz Calabrije! — To daje misliti na odpomoč! Zopet demonstracije v Trstu. SnoČi so imeli tržaški irredentovci shod, na katerem se je razpravljalo o vseučiliškem vprašanju. Po shodu je prišlo med irredentovci in socijalisti do spopada, ker so prvi demonstrirali za itai. vseučilišče. Hudega boja ni bilo, ker je policija stranki takoj razdvojila. Vrat si je pr ere zal v Trstu 34letni Lovrenc C. z nekim skrhanim krivcem. K sreči so ga še pravočasno našli in oddali v bolnico. Umoriti se je hotel, ker ni imel kaj jesti. čebi V Opatiji. Piše se nam iz Opatije: V Opatiji se je v teku let naselilo lepo število Čehov, kateri so si tu po zmožnosti preskrbeli svoj obstanek. Če tudi oddaljeni od svoie domovine, delajo kakor mravlje vedno v narodno korist in podpirajo domačo hrvaško stranko na vse načine in se bore bok ob bok za naše svete pravice. Zadnji čas so si ustanovili opatijski čehi svoj krožek in 14 dni po ustanovitvi so dali tudi že zabavo na korist istrske družbe sv. Cirila in Metoda, pri kateri se je tudi nabrala lepa vsotica za isto svrho. Tako čehi, a mi Slovenci? Raztreseni smo in skoraj drug drugega ne poznamo. Ne bi bil že zadnji čas, da tudi mi počnemo posnemati Cehe V V Opatiji je nastanjeno in to še stalno nastanjeno Čez 100 slovenskih rodbin. Vposlenih je v Opatiji in Voloski najmanj čez 200 Slovencev. Če se pogleda v vpisne šolske knjige, se vidi, da obiskuje hrvaške šole v Opa tiji in Voloski okoli 200 slovenskih otrok. To vse kaže, da nas je Slovencev v Opatiji in Voloski več, kakor si pa kdo misli. In kaj smo ? Nič, raztreseni kakor ovce brez pastirja. Posnemajmo naše brate Čehe in združimo se v falango, ki bo imponirala našim sovražnikom, a mi se bomo spoznavali drug drugega. V kratkem se bo sklical sestanek vseh v Opatiji-Voloski in okolici bivajočih Slovencev, katerim se že danes polaga na ^rce, da gotovo pridejo nanj. Električna železnica Matulje-Velosko-Opatija-Ika-Lovran. Delo pri tej železnici gre h kraju in Če bo ostalo vreme lepo, da se bo moglo delati, zvozila bo ta železnica že koncem meseca januarja 1908 Kaj je sramota za 20. stoletje ? Piše se nam: Sramota za 20. stoletje je, da celo liburnijsko obmorje nima niti ene bolnišnice in da morajo iti bolniki iz cele obalne Istre v reško bolnišnico, katera pa že zdavnaj ne odgovarja niti za podgane. Poglejmo največe kraje obmorja Liburnije, na primer Opatijo, Volosko, z okolico. Ta dva ali pravzaprav ta kraj, ker Volosko Opatija je danes že eno mesto, šteje dandanes brez gostov katerih pride vsako leto čez 50 000, toliko prebivalcev kakor vsako drugo manjše mesto, katero se more ponašati z modernimi ljudskimi zavodi. A Volosko-Opatij a? Tu se troši milijone na mig in željo kakšnega od bogve kod privandranega krščenega Žida, škofa za nepotrebno cerkev in za še nepotrebnejša zavetišča brezdomovin-cev, menihov ali kakšne druge baze takih lenuhov. Za javne prepotrebne zavode kakor bolnišnica pa ni denarja, ali pa se reče, naj jo zida občina. Občina Volosko Opatija bi že zdavnaj storila to plemenito delo, ali to stane denarja, katerega občina sama ne more skupaj spraviti, ker mora že tako za polepšanje kraja dosti trošiti. Mi smo pa mnenja, če se je moglo dobiti milijone za zidanje v Opatiji čisto nepotrebne cerkve s samostanom, moglo bi se dobiti tudi denarja za potrebno in prepotrebno bolnišnico. Zato se obračamo s prošnjo na naše državne poslance, katerim so dobro znane naše okolnosti, kar se tiče bolnišnice, da vplivajo pri vladi, da čimprej začne resno misliti na potrebo javne bolnišnice za Opatijo. Zveza električne Železnice med Opatijo ln Reko. Podjetnik Miinz je že vložil prošnjo in predložil načrte za spojenje električne železnice Opatija-Reka, s katerim delom misli takoj pričeti, ko konča sedanjo progo iz Matulj do Lovrana. Škodil bo seveda, če se to uresniči, največ izvoŠčkom, kateri zaslužijo lepe denarje ob slabem vremenu, ko parniki ne vozijo. Cerkev jo pogorela v Trščah na Hrvaškem. Zvonovi v zvoniku so se vsi stopili. Sodi se, da je kdo iz hudobije zažgal bližnji pod, kjer je ogenj nastal. 2000 hrvaških izseljencev se vrne prihodnji teden s parnikom BPannoniau iz Ameiike, ker niso tam dobili nobenega dela. CenejftO meso. V Budimpešti so v centralni tržnioi znižali cene mesu in sicer pri onem za pečenje za 44 do 64 vin. pri kilogramu, pri onem za kuhanje pa z* 40 do 62 v. Morda bi se izplačalo naručati meso iz Budimpešte? Veliki ogenj je divjal v Kladnju pri 3*rajevu v DedeJjo zvečer. Gorelo je 14 trgovin. Škode je 80 000 kron. Zgorel je tudi neki gostilničar, ki je šel po svoj denar v gorečo gostilno. Odpust iz službe hrvaških in slovenskih delavcev. Kakor je znano, je na "VVestfalskem v tamošnjih tovarnah in rudokopih zaposlenih mnogo hrvaških in slovenskih delavcev. Radi umora, ki so ga izvršili neki hrvaški delavoi v Durbuschu, se je na Westfalskem pričela živahna agitacija, naj bi se vsi hrvaški delavci rzpodili iz službe. Ta agitaciia ni ostala brezuspešna. Rudokopna družba v Gelsenkirchnu je namreč te dni odpustila iz službe 100 delavcev, ki so doma iz Avstro-Ogrske. Pretežna večina odpuščenih delavcev je Hrvatov, a je med njimi tudi nekaj Slovencev. Ostali westfalski rudokopi nameravajo baje slediti temu zgledu. Cinematographe-thefttre fran-cais na Turjaškem trgu (Kato Uski dom) ima od danes do vštevši torka 2(3 t. m. nastopni spored: Mornarjeva vdova (drama). Fantastni dežnik (slika v barvah, posebno odlična'. Od stopnje do stopnje 'realistično). Slamnati mož (jako kratko -časno). Boj življenja (lep realističen prizor). Ribji lov pod ledom (poučen posnetek po naravi). Od soda do soda i komičen prizor). Ubogi mali (realistično). Predstava traja skoro brez presledkov pičlo uro. To podjetje vnovič priporočamo vsem prijateljem lepih kinematografskih slik. V sredo, 27. t. m. nov spored. Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Lov na jelena (po naravi), Anton borilec (komično), pro8tovoljčeva nevesta (žaloigra iz prusko-francoske vojne), velike vaje (komično). Priporočamo! The American Biosop na oglu Resljeve; in Šentpeterske ceste ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Barumov popotni kovčeg, danski manevri (po naravi posneto), boksanje (komično), ljubimec za en dan (senzacijonalna drama), lov za belimi čevlji (jako komično). Priporočamo ! Panorama - kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno ka-varnu" nam kaže od jutri naprej letošnje velike vojaške manevre na Koroškem. Ker je serija jako aktualna, bo gotovo zelo obiskana. „Društvena godba ljubljanska1 koncertuje danes zvečer v hotelu rJužni kolodvor" (Seidel). Zače-tekob pol 8. zvečer. Vstop prost. — Jutri zvečer je koncert v hotelu „Ilirija41, Kolodvorske ulice. Začetek ob poluosmih zvečer. Vstopnina prosta. Pobegnil je iz Maribora kaznje neo Florijan BonČar rodom iz Ljubljane, pristojen v Dobrunje. Bončar je zelo nevaren tat in ni bil nič manj kakor že 11 krat zaradi tatvine kaznovan. Lopov je pred več leti rezal po ljubljanskih hlevih konjem repe in jih potem razpečaval ščetarjem. Ko ga je detektiv hotel na Grubarjevi cesti aretovati,mu je ušel in se potem klatil po Štajerskem in Ogrskem. Navedenec je tudi nasilen in simulira blaznost, vsled česar je bil že v Bu-dapeŠti v blaznici. Visok je 170 cm., ima črne lase in brke in slabe zobe. Ljubljanska policija ima za spomin njegovo sliko. Dognana identiteta. Pred kratkim smo poročali, da je mestna po-lioija aretovala nekega človeka, ki je bil sumljiv, da je v mestu in v Šiški z utihotapljeejem izvršil po raznih hlevih več tatvin. Pri policiji je rekel, da se piše Ivan Vesenjak in da je rojen 1879 v Možgancih pri Ptuju, na koje ime je imel pri sebi tudi vojaško knjižioo. Deželno sodišče )e pa sedaj dognalo, da je aretovaneo zaradi tatvine že petkrat predkaznovani pekovski pomočnik Fran Čuš, roj. 1886 v Gajovou, pristojen v Polence v ptujskem okraju. Are to van je bil včeraj znani krošnjar Jurij Mihič rodom iz Gotenice v kočevskem okraju. Tudi Jožef Kullnig rodom iz Celovca, ki je hotel imeti podporo, je prišel pod kjuč. Oba zasleduje sodišče v policijski ti-ralnioi. Izgubila jO neba gospodična denarnico, v kateri je imela okoli 20 kron denarja. — Neka druga gospo- dična pa belo, otročjo Čepico, vredno 3 krone. Pri MČrnem orlu" je v nedeljo zvečer konceit na etre. Sodeluj* virtuoz na citra b in gosi i h N. Maver. Vstop je prost. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se s p r e j m e j o : 2 poslovodja mešane stroke, 2 knjigovodja in korespon-denta, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in ga'anterijske stroke, 2 blagajničarki vešči obenem tudi prodaje, 6 prodajalke, 8 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristJ, 4 knjigovodji, 3 potniki, 14 pomoč nikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki ma-Lufakturne stroke, 3 pomočniki želez-ninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 18 konuristinj, 8 blagajničark, 6 prodajalk, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majbni odškodnini. Slovenci v Gradcu. Leto za letom (Hibaju naše ljudstvo v tujino. Naša mladina in naši najkrepkejsi možje in ženske zapuščajo domačo grudo, ki jim ne prinaša več toliko, da bi jih živila in iščejo po svetu boljšega kruha. Odhajajo v tujino, da se za vselej odtujijo domačim običajem in govorici. Dan za dnem hite za svojo srečo v daljni svet, v Ameriko, požirajo jih rudniki po Nemškem, in ne-broj se jih razgubi po tujih mestih v tovarnah in različnih službah. V Gradcu je baje krog 30 tisoč Slovencev, naj ver razkropljenih po tovarnah in službah. Taka močna organizacija, kakor je v Trstu, tu seveda ni mogoča; manjka voditeljev in stik z domovino je vsled oddaljenosti preslab. Živi se naprej in naprej in majhen rokodelec in obrtnik postaneta Nemec in nelepo se blešči slovensko ime v nemški popačeni pisavi na tablicah. Za te sloje obstoja in skrbi katoliško izobraževalno društvo »Domovina«, ki bi bilo neizmernega pomena, ko bi moglo razviti živahnejše življenje. Cisto brezpomemben je do-stavek »katoliško«, ker se s tem odvrača mnogo delavstvu, ki bi gotovo številneje prihajalo v »Domovino« in k njenim prireditvam, tako pa se porazgubi pri soe. demokraciji. Zadnja veselica na Martinov večer je ravno pokazala, da je udeležba še povoljna in kako manjka tem slojem domačih slovenskih veselic. Tudi »Naprej-živi naprej svoje bolj tiho življenje, manjka mu dramila in vztrajnih mož voditeljev. Društvo, v katerega imajo vstop vsi Slovenci brez razločka, je slov. telovadno društvo »Sokol«. Društvo šteje krog 100 članov, seveda je izvršujočih mnogo manj, čemur je zlasti krivo to, da je telovadnica zelo od rok, daleč od sredine mesta. Na zadnjem občnem zboru »Sokola« so se izvolili trije odseki: agitačni. veselič-ni in knjižnični odsek; kakšen namen imata agitačni in veselični. se razume samo po sebi, knjižnični pa naj poskrbi, da se ustanovi v kratkem v Gradcu javna ljudska knjižnica, oziroma več, kakor jih ustanavlja Pro-sveta »Sokol« priredi v ta namen veliko narodno veselico, katere čisti dobiček ho namenjen za javno ljudsko knjižnico. Po možnosti darujejo tudi akad. društva za to sposobnih knjig iz svojih knjižni«*. Ako se ta stvar dobro organizira, se stori veliko za probujo in drnmilo graških Slavencev. Ženska podr. sv. Cirila in Metoda pod novim odb. pridno deluje. V soboto, dne 16. je priredila z akade-mično podružnico vred veselico, ki se je v materijalnom, kakor moralnem obziru dobro obnesla. Odbor je skrbel, da se je občinstvo vsekakor zadovoljilo. V obeh igrah »Napoleonov samovar« ni »Zaljubljeni gospod papa« so se vloge dobro igrale /lasti »Drenovec« in Baron Krazem Pajek. Tudi petju je sledilo dolgo ploskanje, zlasti je očaral solospev ^Mornar« občinstvo. Pozneje se je zavrtel mladi svet v veselem plesu in se vrtel v pozno jutro. Želeti bi bilo, tla bi graška društva večkrat prirejala take veselice, da se rojaki pobliže spoznajo in dramijo iz narodnega mrtvila in da pride denar v prid kolikor toliko narodni stvari kako se človek razveseli znanega obraza v tujini, kako bolj še dobre domače prireditve! Zabavno, podporno in izobraževalno društvo »Zvezda« na Dunaju. Nepričakovano sijajno vršil se je zadnji zabavni večer društva »Zvezde«. Od trenotka, ko se je postavilo društvo na strogo napredno podlago, pridobiva si dnevno novih prijateljev in pospeševateljev, ne samo s strani dunajskega Slovenstva, nego med vsemi dunajskimi naprednomislečimi Slovani. Meti občinstvom bil je zastopan tudi jugoslovanski klub jm> gg. državnih poslancih Spinčiču, Man-diču, Rvbaru in Štreklju. »Slovansko pevsko društvo na Dunaju« udeležilo se je zabave s celini korom krasotic, poleg teh pa je še počastilo društvo s svojim obiskom tudi mnogo čeških veljakov. Dunajska napredna slovenska kolonija bila pa je zbrana skoraj polnoštevilno. Za res obširen in umetniško dovršeni spored pridobili so si gg. akademiki Slovenijani v družbi z gospodom učiteljem in virtuozom na gosli Beno Serajnikom vsestransko priznanje in hvalo. Kakor smo opazili, je slovenska pesem globoko ganila posebno novzoče slovanske goste, in globoka tišina je jasno pričala, da je bilo prednašanje vseh točk dovršeno. Nad vse pa nas je iznenadil g. Beno Serajnik, ko se je prikazal na odru s popolnim kvartetom na lok, kateri je mojstrski izvajal Mozartov: Menuet, kateremu je sledil solo g. Serajnika. Občinstvo je z dolgotrajnim odobravanjem potrdilo najboljši uspeh. Tudi društveni tamburaški zbor je vidno napredoval ter podal par ubranih komadov. Po dovršenem sporedu oglasil se je k besedi g. državni poslanec dr. Rybaf, kateri nam je z živahnimi hojami očrtal boj Slo-vanstva v Primorju ter povdarjal, da Jadransko morje z vstrajnim in realnim delom zopet mora postati slovansko. Zahvaljuje se »Zvezdi« v imenu svojih kolegov na tako uspešnem večeru ter poživlja vse k skupnemu delu za narod. Upamo, da bodejo navedena dejstva pregnala tudi onim Slovencem svoje predsodke proti »Zvezdi«, kateri so se dosedaj še njenih prireditev izogibali, ter da se tako »Zvezdi« tudi omogoči razširiti svoje delovanje kot podporno društvo. * Drobne novice. Zopet bomba v V a r š a v i. V Varšavi se nadaljujejo nemiri med krojaškimi pomočniki. Včeraj je vrgel nekdo bom-bo v neko trgovino oblek. Pri tem je bil neki kupec ubit, lastnik trgovine in dva kupca pa so bili hudo ranjeni. Atentatorju, Židu Goldsteinu, sta bili odtrgani obe nogi. To je v teku za-dnjega tedna že sedmi atentat z bombo. — D r ž a v n o z b o r s k i m a n-d a t j e o d 1 o ž i 1 hrvaški poslanec dr. P o t o č n j a k , ker ga je imunitetni odsek izključil iz 30 sej. P r e b i v a 1 s t v o mesta () >»ij«l M|»lo»rro mnK.nl in ataroMlavnl. Naslavlja na} se oa lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloge po skoro rseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih mat, vnlnih pisem sastonj in poštnine prosto. Zahtevajte ilastrovan cenik gasolinovih svetilk podjetja za žarnice „Ideal" DUNAJ, TI. VVallgasse 34. Hugo Pollak Cena« lepa avetloba brei nevarnosti; vsaka svetdjka bo lahko rabi »ase; nič inštalacije popolno nadomestilo sa plin ovo lu6. Za plinove In električne lestence las-t nega iidelka posebni katalogi. 3931 1 M- Joss & Lovvenstein i h kr. dvoma dobavitelja PRAC A J 'roti zobobolu m gnilobi m izborno deluje dobro snene antiseptična Melusine ustna in zobna voda U u tr«J I dlesno In od nora nj oj« neprijetno »sapo ls asi. 1 •tela.leaales* m navodom t 14. BI gorodnemu gospodu M. l«ev«tllao, lekarnarja v Ljubljani. V asa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu naj toploj o priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melas astne in zobne vole. Dovolin, da to javno oznanite, ker jO res hvale vredno Leopoia eangl, mestni tajnik. Metlika, S4. aprila 1906. Oež. lekarna MIL Lenstife* l LJubljani, Risl)m cisti it. 1 oleg novozgrajenega Pran JoSetove?s inbil. mosti* 13- 47 Darila. Upravnišivu našega lista so poslali: Za drntbo sv. Cirila in Metoda: G Marica Perhavc, učiteljica v ŠKocjanu 1075 K, nabrala ob priliki zborovanja „Pe-tlagoškega društva" v Skocjanu darovali učitelji — G Ant Novak, c kr. sod. kane v Senožečah K 6,,nabral v prijetni družbi v gostilni župana „Žnidaršiča" v Ložu. — G. Kristina Demšar v Šmartnem pn Litiji 5 K, nabrala na godovanju „BobnovČanove mame . — SI. Čitalnica v 11. B strici 24 K, mesto venca na krsto umrlega člana in podpornika g Antona Tomšiča — G. Pepica Majzeljeva iz Bele cerkve K 6 02, darovali Novomeški izletniki. — G. Just Lokar v Ajdovščini 40 K, nabrala na svatbi gospice Ide Hmelak z gosp Kristom Pertotom, veselo omizje - G Manja Werli v Cerknici K 0 60 iz nabiralne muske v „kažotu" — Pri od-hodnici zvestega gosta Bergantove gostilne v Trnovem v Ljubljani zbrani naprednjaki K 6 06 — Skupaj 104 43. — Srčna hvala! Za učiteljski konvikt: Gosp. Marica Perhavc, učiteljica v Skocjanu 10 75 K, nabrala ob pril.'ki zborovanja »Pedagoškega društva" v Skocjanu darovali učitelji. — Lepa hvala! — Vsoto smo izročili gospodu Dimniku. Zahvala. Da je veselica v prid bo ličnici otroškega vrtca družbe bv. Cirila iu Metoda na Savi tako sijajno napela in tudi v gmotnem oziru zelo dobro iepadls, izreka odbor podrninice za Savn, Javomik in Koro&ko Belo tem pot« m oaiak e ne So zahvalo v prvi vrsti g pevovodjn Loreuzu, g nadačiteljo Rasa z Bteda, gospe Pantar iz Radovljice, vsem gospicam pevkam in gospodom pevcem za krasno petje, g£. igralkam in igralcem sa isvrtno vpriaorjeno gledališko predstavo, si. tel. draStvu „bokol* na Jesenicah sa breiplafao prepustitev gledališkega odra, vsem gospicam, katere so radevolje prodajale srečke, razglednice in narodni kolek, slavni tovarniški godbi za res izvrstno sviranje, nadalje vsem blagoduiuim darovalcem krasnih dobitkov s» srecolov, kakor tndi vsem pozetnikom veze • lice. Prosimo ie nadalje Vaše naklonjenosti in Vam kličemo v svojem kakor v imenn drago nam slovenske deoe na Savi, presrćni „Bog povrni*. Jezenice-Fuiiue, dne 21. listopada 1907. Za odbor: fraa lamrekar Franc Trojar t. č. predsednik. t č. tajnik. Slovenci In Slovenke! Ne zinite dražbe sv. Cirilo In Metodo! Umrli so v Ljubljani. Dne $0 novembra: Jakob Planko, delavec, 45 let, Dolenjska cesta 2 , pljučni edem. Dne 22. novembra: Marija Vanda Vekjet imetnika kinematografa hči, 3 mes., SelenDur-gove ulice d. V deielnl bolnici: Dne 2 '. novembra: Tomaž Miklič, dninar 67 let vsled raka. — Ivan Sterle. mettni ubogi 79 let ostarclost. borzna poročila, ljubljanska „ vrodltne banka v Ljubljani'. Uradni kurai dun. bora« 23. novembra i u■: • srebrna renta avatr. kronaka tlita „ . . kronaka renta . zlato . . L posojilo del. Kranjske L«;, eesojile sPliet tVU m m Zadar bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . Stalka eel. banka k. • tj, sat* pisma gal. etl kip o teč ne banke . . a*it kom. k. e. a Vjaftj, test *»4sma Inaerst. hranilnic« . . . &\% ta&t piema egr. aeoK ati. hranilnice . . t»f. z. pk. etr. kis), kan ebl. ogr. loka*«* i«* toanic d. Ar. . . . * !z*r» ebl. časke ind. banke IC frH©r. Mt. ieles. Trat-Poreć ... prter. dolenja**! M. prior. jat. i«i. kup. Vi Vi avstr. aet. ae let. p. e. \ Zfl l^t o4 1. i"6e*t, . od 1. 1064 . m Mzak« . . . t Mm. kresi 1. • . . H » . agrsk« hip. banka , srbske i I** tursk«. . £ar*mka *c«*fe* . . &-«4ttne • i s ^«sno^ke * * . krakovske . • . k£ttbljansk* m . * n •ratf. rdeč. krisa » . . PfJ. > * m - ' -donove * > • £*lcburske , • • jvnoifcke k«n. . . . SM pakne železnice . . . . 3rlavne železnice . . . *»y«tr.-ogrske bap.ciie Oi« vrstr. kreditne banke 3^rrslie . r t-mosttnske » rSssmogokop v Meso« <&ra< finske montan . . '^sice zel. i«e. «V. . . r«sa Mili iajfl .... f'■rveveJj*^^ preat. «>v-*^c ^vstr. orciis* tevr. sVuae* C fer. ceiti« . , . , . ft^nkri ^ »»Arta« .•»«•« t>«v;>***$w . . , . , b««-»*>»**> r . Blat o 96 80 16 — 97-25 97 45 96 y> 962i 113 60 113-80 93 15 '^2 35 109 50 109-7 ) 97'7> 8 J ■ -5 10 4 1 iu 6 j 9U90 10*86 97*6 9» 45 94-76 96'2& 94 85 »5'd5 99 — 99 60 101*23 1C2-2") 97 98 - 96 75 97-76 98-50 99(0 9^50 99-6C 99 60 100 — 98*76 9 40 99 76 289 7 29i 75 98 50 99 60 147 - 149 — S51 — 256 - .34 75 142 75 464 — 270-— 267 — 270 - 242 — 248'- !r8* ' 104-— 81 S86S 28 58 24 12 24-18 '17 70 ! j79j 96 7R 96 - 273 a*aa ! 6- 2itM t2Dn4j » Sudtmpdftti Dne 22 novembra 1907. ta ipril t sa • »Pril ...» ?*tniei Si >t«z maj 1908 april . m »a*e*-v Nespremenjeno 6J kg 60 „ 13 12 22 76 8 72 Heteorolojitno porotno. . ■»« esd mons>B sos. Srednji nkčnl tlak 7ss-u Mjk is 1_ B e a Gas opazovanja Stanje barometra ▼ mm §° o. r» Vetrovi Nabo 2i. 9 »v. 739 9 0-3 sr. svzhod oblaSno 23 7. aj. 737 l 735 2 00 14 sr. svzhod si. jvah. oblačno oblačno Srednja ▼čerajSnja temperatura: 19 nor • Al« 0 9 . — Pada™ • v mm 2 1 ^P» ._.----- naravna alkalicna kislina katera je kot zdravil li vreiec že več eto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri proMnu, želodčnem in mehurnom kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 64—4 Najboljša dijetetlčoa in osveževalna pijača. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Patru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Opecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. De ee iiognefo podtakn|en|u, ae proatjo p n. konzumenti Jzfattoillleve Oiess-hflkl«!*^ da zi dajo originalne steklenice gieas-hflblake slatine odpirati pri miai pred svojimi očmi in da paiUo na aamaiku na vigano znamenje- Poslano. P. n. Ker mojemu sina Ado Ha Wa-g e n p f e i 1 a pred 2 leti ni bilo mogoče opustiti trgovine, ker za ostanek blaga ni dobil kupca, pa vendar hoče zapustiti Ljubljano, sem jaz prevzel VSO njegovo zalogo iu likvidiram trgovino popolnoma Da bom kolikor moči najmanj blaga primoran prevzeti v svojo celovško trgovino, prodajam od danes do 2 te* bruarja vse blago daleč pod kupao ceno iu prosim p. n. občinstvo, da se prepriča o nizkih cenab. Tudi vset za predstoječo boiično sezijo pri ra^lictih tvormčanih n*r< čene novosti se takisto prodajo izredao ceno, oa kar se nsojam posebno opozarjati. VHakomnr je s tem dana prilika, da za majhen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita ali pa si naoavi ilio, jedilnega orodja m vseh le mogočih nporabiln h predmetov iz pravega srebra ali kina« srebra. Froda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnico vred. Vabim p. n. občinstvo vljudno, naj se prav izdatno poilutaje te redke prilike, in zoameniam z velespoStovanjem Juri VVagenpfeil dragotinar Celovec, Krumerjeve ulice štev 11. Poslano. P. n. Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Ju rja Wagenpieila, se mojam, Vas še enkrat opozarjati oa v gorajS-njem pisma obsežene koristi, ki si jih lahko naklonite ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cen.h. Samo resnično dobro in solidoo blago morete kopiti izredno ugodno. Pripominjam, d do 1. februarja 1908 prevzemi jem vsa nova dela in pa vsa popravita in graviranja, in znamenjam pričakujoč Vaših ceuiemh naročil 8967—3 z velespoštovaojem Adolf VVagenpfeil dragotinar Ljubljana, Čevljarsko ulico št v. 2. Razne prevode Iz nemščine v slovenščino cirkoiarjev, pisem in dragih tiskovin 3skrbi ceno izveiban uradnik v tej stroki. Naslov v npravniStvn nSlov. Naroda". HOTEL „ILIRIJA" 0 nedeljo, 21. novembra KONCERT Ljubi j. društvene godbe. v zvezi z veliko pojedino klobas Jetrnih kroaolh In pečenih —lastnega izdelka.— Vstop prost. Začetek ob poiuosmib. Za obilen obisk se priporoča FRIC NOVAK 3*38 hotelir. j j Razglednice " — umetniške /. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v ■ ■ iu Jurtlfen trt it. 1 C-D SNQ Izgubil se le včeraj popoldan majhen ČrnJ Jazbečar z rjavimi nogami, z no?im rdečim ovratnikom in zoam ko S j Šiška it. 60. Pes čaje na ime „Valdi". 8949—1 Kdor ga dobi, naj ga blagovoli izročiti proti nagradi pri gospe Rndaacb ▼ Kosler]evem gradu Sveže salame HT napravljene posebno Cisto ii najboljšega pre-— sičevega meaa se že dobivajo W ■ po skoro vseh delikatesnih, špece-V * k\^1 rijskih, šarkuterijskih iu trgovinah 8 sirom. Na vsaki salami svinčena 6 plobma z registrirano znamko. Sttol Bermonn Herzn sin. Budopest. Dva so sprejmeta pri V. Jerančiču v LJubljani na Karlovski cesti 8. ?9« Pozor! Slavno občinstvo vljudno vabim na domače klobase Krvave, jetrne m riževe. Marko Nessman | gostilničar na Židovski stezi stev. 4. Ho gospodična lepe zunanjosti se takoj sprejme za blagajničarko v veliki modul trgo'ini pod zelo ugodnimi pogoji., Ponndbe pod „R. R. 661 oa nprav. „Slov. Naroda*4. &945 -1 Dvorski trs it 3 pod „Narodno kavarno". jjUj Od 24. novembra do 30. novembra 1907. Cesarski manevri na Koroškem leta 1907. Prav zanimivo. Pozor! Pozor! Prav dober zaslužek in premoženje si lahko pridobe tisti posestniki, ki imajo oa svojem posestva rdečo trdo rudo ali pa bele barvo rudo ki jo potrebujem na leto do tisoč vagonov. — Vzorce sprejemam po pošti samo do 15 grudo a t. 1. in za preis ku&DJe ne računam nič. — Ako mi bo tvarina ugajala, se pripeljem k sklepanju pogodbe « sebno k dotičnomu posestnika. Naslov: MIHA ROS MAN, Kamnik, Velike ulice. 3947 Ottoman" papir za cigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same, reklame zanje ni treba. II 8y5—6 Pi*edfitawe: o ti drlavnlltiti, In flleer ob ponedeljkih, torkih, predali In petkih nanio po eno predalo*« ob H. url zvečer; ob nedrij »h In praznikih ub :i , '/,5., O. In ob n. uri. b0v" Vnok eetrtek In soboto zal zone eene zo dljoke In otrok«*. dor tipi na padavici, krčili in dragih Sivi lih boleznih, naj zahteva o tem broaoro. k Jo zastonj in poštnine prosto razpošilja pri v. Mehvvonen-Apotheke Frankfurt a. H. 3093 ll Orehe, auhe gobe, kumno, oves ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Kolenc v Celju. 647 43 Mesečna soba lepo opravljena, s posebnim vhodom, se takoj odda na cesti Stare pravde št 3 v L nadstr. nasproti Eliia-četne otroške bolnice 3^2 Posestvo na Blejski Dobravi« parcela št 688, pripravno za letovišče, 80 takoj proda. Dopisi pod „stev 12" Javornik, Gorenjsko, poste restante. 3*43— ^aaaaaaaamaaaaaaui^ « Proda se takoj i nu ugodnem prostoru lepo urejeno delikatesna trgovina Natančneje se izve v nnravništvn „Slov. Naroda44 pod Šifro „333". 000 ZSTo^ri 000 obrtni red ; oslouenskem Jeziku; >j .*. je naprodaj v .-. m j u Prodaja dveh. posestev. Izmed šestero posestev R. Wieserja, ki so bila meseca oktobra na dražbi prodana, sta naprodaj po zelo ugodnih pogojih Se dve posestvi in sicer: 1. V Hočah ob državni cesti, poleg zapne cerkve, blizu železniške postaje, nro boda od Maribora, enonadstropoa, dobro ohranjena in prenovljena hiša v pritličja z 1 veliko in 3 manjšimi gobami in veliko kuhinjo, v kateri se nahaja tudi velika pekovska peč, v I. nadstropja z 2 večjima sobama iu 2 manjšima sobama in kuhinjo s štedilnikom. Poleg glavnega poslopja se nahaja poslopje z zganjamo, ki zdaj ni v obrata in precejšen kos vrta. V hiši je gostilna, lastnik hiše pa ni imetnik koncesije. Hila je pripravna sa vsako obrt in tudi za trgovino ter se obrestuje absolutno dobro. 2. Pol are hoda od Hoč v Pivoii ob vznožja Pohorja manjee posestvo, obsegajoče bliza 7 oralov zemlje, sadonosnika, pašnika, njive, izabennih brajd in vinograda (star nasad), ter obširnega dobro ohranjenega poslopja, deloma zidano, deloma leseno, 1 lepa gosposka soba s kuhinjo in posebnim vhodom, na dragi strani stanovanje za viniearje, 2 sobi 2 kleti, stiskalnica, hlevi, skedenj, na zelo lepi legi. 3946-1 Gena poslopja v Hočah je okoli 16.000 kron, posestva v Pivoii pa okoli 6000 kron in se lahko takoj prevzame. Podrobnejša obvestila v Celju v uredništvu „Narodnoga Usta" ali v Mariboru pri g- dr. Florjanu Eukovcu, Wildenrainergasse it 14. Lep Mu mi na Sellh pri Rudniku se proda is proste roke Kapci nai se zglase pri Jerneju Mozina na Selih 2, pošta Rudnik pri Ljubljani. Blagajne, proti požaru in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Rečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—21 Se 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska osredovalnica stanovanj in služe! G. FLDX C-esposke ulice it 6 3929 priporoča laa aamrtra le boljše službe iskajoče vsake vrste kakor privatno! trgovinsko ln gostilniško osobje za Ljubljano in zunaj. PAinlna tukaj« Vfninn fti kolikor možno hitro pOMfreabo soajotovljeno• Zunanjim dooisom je orifožit* znamko za odgovor. OB • lepa 1 svilnat, meter dolga irr^si naprodaj Anton Keršič ivRflkltnl, poito Borovnica.» Št 43.124. 3931-2 Mestna kopel ,Kolezija'v najem! Podpisani mestni magistrat oddaja mestno kopel v Koleziji za dobo treh let od 1. maja 1908 do 30. aprila 1911 v najem in sprejema ustne ali pismene ponndbe do vštetega 20. decembra 1907. Pogoje pove in pojasnla daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat v LJubljani 18. novembra 1907. 4 Kašljajočim otrokom i odraslim capisojejo zdravniki z najboljšim uspehom THYM0MEL SCILL/E kot pomoček, ki razkraja in odločuje slea, ublažuje dušeči kaSeU in pomirjajo sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. - Ze na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thjmomrl« Oellloc pri dušenem kašlju in drugih vrstah oslovskega kašlja oor Prosim, vpraaaite zdravnika."» Steklenica 2*20 K, po poŠti franko, če se pošlje denar naprej 2*00 K. 3 stek., če se pošlje denar naprej 7 B. 10 steklenic, če se pošlje denar naprej 20 K. Izdelovanje in glavna zaloga B. FRAGNERJEVA LEKARNA 3477 c in kr. dvorni doba?iteU.I 7 Prava III., otov. ••». Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazite na tata izdelka, izdelovalca In var- Sode stare, močno ln novo, v dobrem stanju, proda 3870-2 Jvati Busgenig Cesto na Rudolfovo železnico 5, Ljubljano Išče 86 pripraven Ponudbe z oznamenilom ulice, številom prostorov in letoo najemščmo se prosijo pod šifro „Jt V." na upravni-Stvo „Slov. Naroda". 3923—2 mešane stroke. 26 let sfar, posebno izurjen v manufakturi, s prima referen cami, bi rad prememl svojo službo kam za vodjo ali magacinerja, kakršno sluibo opravlja tudi sedaj. ?992 2 Ponndbe se prosijo pod „vztraj-nost" na upravništvo „Slov. Naroda-. asi:-, siarejiegs trgovskega pomočnika, izurjenega v vseh strokah trgovine z mešanim blagom, kot prvo moč in Oibro izurjeno popolno samostojno prodajalko iste stre ke, sprejmeta Norbert Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu Sav. dol. V najem se da tako] ali n februarski termin: udobno stanovanie v visokem pritličju, obstoječe iz štirih sob, kuhinje, kopalne sobe in z vsemi drugimi prilikiinami, ter T obstoječe iz dveh sob, kuhinje in z drugimi priti klin a mi v novozgrajeni vili na Erjavčevi cesti št. 24. Pojasnila daje pisarna notarja Hu-dovernika v Ljubljani. i934-ž Sprejme se u trsoosko pisarno kontoristinja z lepo pisavo, trgovsko naobražena in z večletno prakso. Neobhodno potrebno perfektno znanje in samostojno reševanje trgovske korespondence v obeh deželnih _— jezikih. —— Sprejme se eventualno tndi trgovsko - naobraien perfektan — Korespondent = za popoldanske ure. == Vstop tokol. Plota po dogovoru. /. Ponudbe pod: „Kontor 100" v L]ubijani, poste restante. 33.4 '2 flelože zo trsooino se ceno prodajo v Ljubljani, Mestni trg št. 25,1. ndstr. 348Ž—7 a,?.-! Sprejme se trsouski sotrudnlH v<< jascine prost, vešč Bloveoskega in n« ruškega jezikn ter izarjen v prodaji n«n,a Ponudbe rPoštni predal st. 68 Dobro ohranjen glasovir _ se po nizki ceni proda v Škof ji toki štev. 43- za restavracije fn plesne venčke se ponuja za majhen hon rar. Naslov v upr. „?lov. Nar.4* 3837—$ Sprejme so 3 J16— 2 vešč železninar in špecerist ob novem letu pri tvrdki Fran Picek, trgovina z mešanim blagom v Ribnici, Kranjsko. Manjša trgovina 3891 s stanovanjem vred . posebno pripravna za žensko, se odda v veliki farni vasi na N>tranjsaem pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašanja pod n trgovina 100" poste res t. Ljabljana. Sprejme se takoj trsousm pomočnlb v trgovino mešane stroke, in samostojna loterlstlnja. Ponndbe ie poslati pod ftifro: fIPo^ štenost", Žalec, Štajersko. 3888-& Prostovoljno se proda v Souodnlu pri Celju vinograd. Zraven je prednica, hlev za živino, sadocosnik, dalie lepa vila in klets kjer je vse leto gostilnica „Marientjitz4* 389) — vse v dobrem stanja. 3 Vinograd meri poldrngi oral in je zraven Še dva Orala gozda ter ima kraj lep razgled po celi Sav u^i ravnini in tudi na Celje. Knpec lahko prevzame na posestvu vknjiien dclg pn hranilnici. Pojasnila daje Valentin Kovač, po sestnik v Lipi Št. 4. p. Štore pri (e ju. Vsem svojim cenj. gg. naročnikom cljudno naznanjam, da nem še jšremeHi s Tržaške ceste na Marije Ten^ezije cesto št. 6 ter tu na jiovo otvorU in povečal svojo krojaško delavnico. Priporočam se s a Ugotavljanje m*~šizth ciiHmth of>#^fc. kakor tudi vsem gg. častnikom in enoletnim prostovoljcem v izvrševanje wmif*»ram po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. Z velespoštovanjem O # cHnton Strad 39 ll—i izdelovalec civilnih oblek in uniform. J D8+^ H4 CQB 67 4W^C -5*42—8 Nabiralcem Jismene znamte. &m čeno brezhibnih pismenih znamk s 50—70 * Popusta pod vsemi katalogi. A. Weisz, Dunaj, Adlerga&se 8. (podružnica v Londonu) Nakup. Volnate odeje za ženske, gladka K 1'20, pisana .X l'40j ponoja 5 kg poštni zavoj, ki obsega pol ducata, po povzetja t ranku „ Gustav Weissenstein | v By81rem na Češkem. Kathe voda za prsi. ^-»-■^ Senzacionalno sredstvo v do m m sego Čarobnih prsi. Kathe ^n^ev voda za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškod-1 ivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine prost-. Diskretno pošilja po po ■sa M vzet j u z318- JO ^ Rotite Meni« no maran Sehalgaaaa 3, L nadstr. 11. Jodella najboljše, najuspešnejše, najpri-ljubljenejše ribje olje. Tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, povzdigne v kratkem Času telesne rt oči. Priporočati je zlasti mslokrvnim, slabotnim odraslim, rs-hitikom (angleška bolezen), škrofu-loznim, pri razvitku in učenju zaostalim slabotnim otroke m. Cena: kron 3*50 in 7—. Zdravljenje se lahko prične kadarkel', ker je olje vedno sveže. Edini izdelovalec: lekarnar VilJ. Lahusen, Bremen. Da se varujete ponaredb, pazite na ime „Jodella". Vse druge izdelke za vračajte kot nepristne. V zalogi v vseh lekarnah v Ljub liani in okolici. 34U-8 Glasovita moderno urejena tvornica G.Skrbić v Zagrebu, lllca Steu. 40 priporoča svoje na glaan solidne in cene 39 žaluzlje F lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice za rkna in proda- jalnice in prosi, da Čim več pozornosti ["poklonite tej solidni'tvornici. Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. Za stro] parni In umetni mlin ter posestvo iščem iz obiteljskih ozirov sodelujočega ompanjona s primernim kapitalom. Bil bi naj ožeojen, vsaj nekoliko trgovsko naobražen, po mogočnosti vešč mimske stroke ter bi naj prevzel v< d stvo in nadzorstvo podjetja, oskrbovanje posestva :n gospodarstva. Eventualno podjerje Udi prodam. Ponudbe na: Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Sred sču na Štajerskem. 3yne 2 Risarji in rsllkarjl: dobe vse potrebščine [ gmm ) združeni a fM 3& trgovino s pisalnimi, risalnimi in slikar-akimi potrebščinami Jurčičev trs it. 3. sa postelje in puk pripor©*« p« KajBli|m cenah ■■. siti Zunanja naročila se točno izvršujejo. „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Trpežno blago. — Cene solidna. Točna postrežba. Cementna zarezna strešna opeka Iz portland cementa In paska. Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah. TrpeZneJia In bolj lahka streha kakor Iz vsako drugo vrste strelnih opek Iz llovloo. Odlikovan z diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Pariza 1904. Bdini izdelovatelj sa Kranjsko JANKO TRAUN i Izdelovatelj oementnln 9 3 alinee pri Ljubljani, a s t 'K a Najboljši kosmetiaki predmeti so: mile 70 h, cream po mmmmM I S. ■a oiepaanie polti in telesa da I —11. ustna vo d z OB zobni pra-aammm sek ju i k, sa gojitev aob in ost lasna voda lasna po- mmm Biada »» ■\_ za onranitev in rast las. da Ti Izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, io naprodaj le v Orlovi lekarni Mf. Pl. MardetscMagar, kemik J. Svobode naslednik v JLJublJanl. Radamestks za -Aido" sa vračajte. Ausust Asnolo Ljubljana Dunajska cesta 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejše vrste po nizkih cenah. Sposobne is zanesljive oseke katere želijo postranskegs aaalatha kot krajevni oziroma glavni zastopniki ali traiaa alnibe kot potniki pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod tt sMO« Sraaeo, poste reatante U. W% al + Suhim ljudem + daje lene, polne telesne oblike moja garant neškodljiva redllna moka Kctthe zdravniško priporočena. Strogo reelno. Veliko zahvalnih pisem. Karton stane K 2 20. 4 kartoni poštnine prosto. Po povzetju alt za pismene znamke pošilja samo Kitne Mlenzel 39 gospa ounaj XVIII. Botojssaoso 73» 8, 1 nadstr. 11 Snaži samo s Čistilnim ekstraktom Globus Zlata svetinja Berolin, Ptriz, Rim itd. 3* 0* - S* Naibolise kozm, čistilo zs zobe Izdeluje: 0. Seydl Stritarjeve ulice 7. aH* Lovske puške vseh sistemov, priznano izdelki prve vrate s naivečjim strelnim učinkom, priporoča 127 46 Peter VVernig o. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem. Ceniki zastonj in poštnine prosto. as'-- %v Popolna oprema sa novorojenčka otroštvo perilo v talojrl za vsako starost priporoča znana trgovina s ps ril osa C. J. HAMAMN UlBliJil!\A. Perilo lastnega izdelka. ^gp 1Š70 ZTrtcmovlfrm* IStO. Opozori se pri nakupu, . za moSte ♦ bde oUe na blizn 40 let obstoječo tvrdko R. HIKLAUC Cjnbljana 47 Stritarjeve (Spltolske) ulice itev. 5. »aaeaaeaeeeseaea* A. KUN8T Li«Mi«M ♦ Židovska vili©«-4. Velika zaloga obuval testnega izdelke se demo, gospod« In otroke Je vedno ne Izbero. Vsakriaa saieells se isvftsjeje teta* io so nizki osni. Vso mecs as shranjujejo is zssnamsnnjsje. — Pri snnanjih naročilih saj as blagovoli vsoroa vpo-slatL IIUIIIIIIIIIHIH lllllllimim< - cm PaJa^evtiease leto 1040, J0& REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvanja in likanje aukna ===== ma. par. = Poljanski naelp — Ozke ulice it. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidno cono. =iitiniiiiii iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm ■ mmm le Spredaj ravna o bi tik e>, n#3 tišćinaželodee. priporoča v največji izberi JUojzij Persckč v LJubljani Pr«d »hofijo S«. SI. >^r^ efe J££l 8a^ *3 s! * m *i m m 01 03 K 01 03 O. Pekarija slaščičarna 1 in kavarna J. ZALAZNIK Stari trg št. 21. = TiUjalkt: = Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 m s m m i* e e m m m m m m e e s * j.* jSjj^ aW^sV/ ^a^ ^o^* ^aV ^"**'", v Važno I mm Važno I fQipoiiajif trgoTei li iimonjsi. Ni|kiljii In najcenejia postrežba zs drogvs, ksmlkslljs, zellićo, ovstjs, korenino itd. tud' po Knoippu, ustno vode In aobnl praisk. ribjo olje, ro-dllns In poolpolno moke sa otroka, dloovs, mila in oploh vos tosletne predmete, folograftene »psirmCe m potreboelsae, klrurglčns obvestiš vssks vrste, sredotvo zs dssln-lekcijo, vosek In psote sa tla Itd. — Velika zaloga najflnojsegs rum ta in ItosiJ***** — Zaloga svežih ml-meraUsslai vodi In soli) sa kopel. Ublastv. konce«, oddaja strupov. mm 4lvlzte>re>|ce) poestar priporočljivo: grenka sol, dvojno sol, solttor, enojsn, kolmož, krmilno spno Itd. — Vnanja naročila aa izvtSnjojo točno in solidno, <*< Drogerija. « Anton Kane Ljubljana,Židovske ulice SLI. Kupuje po BMaJvIčJI ernl rasna esiisča (ro?s), ovetjo, korenine, ze> mana, skorjo ttđ. itd. iMor tako] lift denarja" na zadolžnlco, menico, pohištvo, polico ali hipoteko na nizke obreati (vračilo tudi v majhnih obrokih), naj piše na že 10 let obstoječo pisarno 04. w>i «-»!>-•»«. BorUn O. 131 aigaerstr. 30. Reelna tajnost pogoj. Vinske sode (belfga vina) skoro nove, dobre in močne, od 620 do 650 litrov, preda po nizki ceni 2358-19 Fran Cascio Dva dobra za veliko in malo delo sprejmem takoj. Potrebujem tudi dobrega pomočnika ki rasama kroj, sa poslovodjo Labko ]e tndi oženjen. Sb05 - 3 L N Potočniki krojaški mojdter Ueč hiš v Mariboru se proda iz proste roke'. Vse so zidane nanovo, pripravne za najemninske in trgovinske h Še, davka proste ter s e obrestujejo po 6l latotako je tik Maribora naprodaj več Na«lov pove npravniitvo „S!ov. Naroda*. 33a9-9 obrestujejo po ol/tyt. lepih vil. emu _Pičite rp vzorce I | Barhenti in flanele, modni vzorci, platna, damasti, namizni p rtovi, brisače, blago sa srajce in vse platneno iu pavolnato blago, modno blago damsko in moško ima v zalogi in 3151-12 priporoča V. J. HAVLIČEK izvozna tvroka za platnino .*. .*. in modno blago .*. .*. ▼ PODE BRADI H (ĆEŠKO)^ za večjo parno Jagodna kranjsko-hrvaški meji žagovodja. Sprejme se le strokovnjak, ki bi umel natančno voditi žagoo, gozdno in pisarniško delo. — Nadalje se išče strojnik (mnšlnlst), ki je popolnoma izurjen v kovaškem ali ključavničarskem delu; zmožen vseh popravil pri parnem stroju in strojih za obdelovanje lesa; vešč bi moral biti tudi pri električni raz-8 veti j a vi — Nastop službe meseoa marca ali aprila 1. 1908 Plača po dogovoru. Znanje slovenskega ali hrvaškega jezika neobhodno potrebno. Pismene ponudbe se prosijo na uprav-ništvo tega lista pod „Veleindustrija M M 11 3712 4 I I NAHOD« lOUlGMIM Jurčičev trg^3 priporoča svojo bogato] zalogo 1 soisov 1 e i v raznih Jezikih- 23 iz poltene hiše, sprejmejo IJ a ar o vi dediči, mesarna. 3918—2 Za tukajšnjo trgovino »e l££e» 3896 -3 priden hlapec. Taki, kateri je ie doslej služil v kak trgovini, ima prednost. Kje, pove iz prijaznosti uprav-ništvo „SlovenskegaNaroda". Vodovodi kanalizacije, Kopališke naprave Projekti in izvršite / pri domači specialni tvdki (tchn. zved. mnenja ob pove rit v i gradbe xaston>). SGGi- s Inženir -Mdrotekt Konrad Lachnik, Ljubljana Beettovenove ulice Jtev. 4. Brzojavi: Lacbnik-Ljubljana. Podružnica»Spljetu. „ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v Celovcu. m^Mm fjjlam ulice a%t. 2, l! fond 12 136 Str i ta r j pripcroča 2c žrebanj cele a K 20 pol v ce a „ 11 ObrestDje vloge na knjižice ia na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41|2°|o9 vleg-o na te?lc <5i račun proti trid.3©etd.n©^rrai odpovedi po ft°|o« 200. Premene na državne srečke iz leta 1864 rl*a^ i * dobitek ki Svetovno vrt H. Uporabno leta in leta. Naj aovaj&a iznajdba Zdravniško priporočeno! K s stane K 3--, 3 kosi K 8.—. —— Prospekti zastonj. —— Jtatpošiijalntca, T)u*aif X01U, Schulgasse 3, 1 nadst f U. 3853 * Razglas. „Kmetska hranilnica in posojilnica" v Senožečah reg. zadmga z neom. zavezo stiicnje na dan 1. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v svojo pisarno izredni občni zbor Dnevni red: Izprememba pravil. 19.0 Ako ta občni zbor ni sklepčeo, se vrši aro pozneje drugi izredni občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število zastopanih deležev. Senožeče, dne 20. novembra 1907. JVačelstvo. Zaradi resnično velikanske zaloge 3873—6 v Angleškem skladišču oblek v Cjnbljani, Mestni trg štev. 5. za: damsfec Joplee, paletete. plasčkc, ho-žuhovinaele Jopice In kaljerje pa tudi ntike eblefce, ranglinr, plttftčke, zimske nuknje. kožu&ne ciako Izhodne In popotne kožuhe. Xa|ve«|a Izbira dakliak« la deske keatekeij«. MW Siino znižane cene! 0. BernotoolL Razglas. Mestno Županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 1800 kron ter tremi petletnicami po 200 kron. Po zadovoljivem enoletnem začasnem službovanja se potrdi tajnik stalno v slaibi. Službo bo nastopiti najkasneje 1. Januarja 1008. • -*4* -1 Slovenskega in nemsaega jezika v govoru in pisavi popolnima zmoiui prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali d.sedanjega službo vanja opremljene prošnje do 15. decembra tetoz podpisanemu županstvu. V Rudolfovem, dne 21. novembra 1907. S. pl. Sladovič mestni župan. Oea. kr. avstrijske «i» državne Železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod Iz LJubljane |nz. zaLi 7 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v amen: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0- OO predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. H-4.0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. 1- OD popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.48 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-.o zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 35 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. »0-4-0 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico). Odkod is Mobilan e dri. kolodvor: 728 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik: 2- 00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io zveder. Osebni vlak v Kamnik lO'OO po n odi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod w L|aal|ano Ini. zaL: 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rvdolfovega, Grosuplja. H-iB predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., trsta drž žel. Jesenic. O-OO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. II so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti &drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.; "Dohod v Llahljaao dri. kolodvori « 48 zjutraj. Osebni vlak iz KamnikaJ IO-09 predpoldne. Osebni vlak Iz Kamnik?. e-''- zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. ~»0 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Samt ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. 3^27 Panorama luternational Pod trančo 2. Razstavljeno od nedelje 24. novembra do vštete sobote 80 n »verobra 1907. Od Lwa do Karpatov. 's. v. SUKNA 28 3 3 3 In modno Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian v JCampolcu aa Ćeakesa. Tvornima« cene. i Vzorci franko. 35 Hojvefja In najcenejša izaer jfc reklamnih koledarjev kot trgovska novoletna darila. Lepi in ceni vzorci. Dobe se z torbico ali brez torbice z tiskano firmo. Velika zaloga lepih malih m vetllh jaslic od 10 vin. naprej. Vzorce doposlfem na ogled." Se vljndno priporoča P483 13 Ivan Bonač trgovina papirja v X^ijiil>Ijaiii Hov vejetaillskl ttim in mil Najaovejsa iznajdba iz prirodoih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkočeu stas. Rabi se samo zunanje. Zdravo i»ko preizkušeno. Loaeea z navodilom stane K 3*— m K 5* —, poAtoina 70 b. Moj lepotilui ereVne Lil?e daje koži mladostno svetost, deluje i usoehom proti p( g m in vsem nečistostim kote. L' nček stane Ki* — url > —70 puder K 1 —. — Prodaja «» r;r/,j»;.si!ja gospa Katke Menzel na Dana]a3 XVIlIf Scnnlgasse 3, L nadstr. U. Znaoi&e v»tb detela 8n anrejemafo. :;{i7—2> Ua H V IV. tOTarna m eemt Trboveljske premogokopne družbe v TrbovJJafe pr^poroCB »voj pripoznaco izvrsten ar^^at^a^ajnea m 904, 1 >0f<, 19U6 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9 A > i luon Lah: Vaška kronika, f Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformaciie in renesance. Broš. K 1 7o. vtz. K 2'70, po pošti 2 v več. j Fr.Lipič:Strahnvi^lcidvnh kron. [ Zgodovinski roman is dobe velikih boiev «r med beneško republiko iu turškim casar- \ mT.m l \ I \ \ } \ \ K i Josip Jurčič: Zbrani spisi, j V 11 zvezkih so zbra i naitepši rotrani X in povesti tega znamenitega pisaelja, 5 ki se ie s svojimi deli slovenskemu \ občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. t Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila dr 4. Tih- tapec Grad Rojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hci mestnega sodnika Nemški valpet. Sin { kmečkega cesaria i. dr 6 Sosedov sin. 1 Moč in pravica i. dr < Lepa Vida Era o zem Ttitenbach. 8 Cvet in sad. 9. Doktor { Zober. i . RokovnjaČi i dr. 11. Tngomer. 1 Veronika Deseniska i dr Vsak zvezek h velja broširan K 1*10, vezan 2 K, po i pošti 2i v već. i e e i Dr.Jos.VoW:Zbrani dro-{ matični In pripovedni spisi. X II. Doktor Dragan, drama v petih de-v janjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. t III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih j Broš. I K, po pošti 2U ▼ več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb s*a dosegli na odru naj l-p le uspehe. Ves čisti dobiček X X je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. I i Drajotln Jesenko - Doksou: t Pesmi. V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v rasnih listih, so vsbnjale občno pozornost. Po njegovi smrti so b.le isdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskibljeni rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Ves. izvod velja S K, s poŠto 10 v več. H. Klrchsteiger: Pod spo-; ocdnlm pečatom. Ta roman iz dubovskega življenja odkriva skrivnosti is inpnišČ in duhovskoga stanu sploh. P-sat- Ij je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 6< , po pošti * v več \ T **> stvom, v katerih so igrali hrvaški in slo-\ venski pomorski roparji znamenito vlogo. Y 2 zvezka. Bioš. oba t K, ^o pošti 40 v več. { » * * Rorlstko. \ v Roman iz ljubljanskega gl« dal škega liv- v A ljenja v polpntrtklem Času BroŠ. 80 v, A * po pošti 2" v veČ. e e i l l Koledar družbe sv. Cirila in Metoda i. 1 lsl.8. Broi. K 11(1, po pošti 2 • v .e£. Sokolski koledar J u I. 1908. Vez 1 K, po pošti 20 t veo. } Di.aikl almanah v za I. 1908. Vezan 1 K, po pošti 20 t vec. i Trgovski koledar ¥ za I. 1908. Vezan 1 K, po pošti tG v več. a^^^fcSKS^S^^^i^v^^^ I Rovi obrtni red. A Slovenska izdaja. 1 K, po pošti 10 v več. { Kazenski zakon. j Vezan 6 K, po pošti 10 v več. { Rozenskoprovdnl red. Vezan K 5 rV. , po pošti 10 v veČ. Dr. E. Volčič: civiinoprnvdni red in sodni pravilnik. 09 Đokolenic (gamaš) iz usnja ili s u k ti j ft za gr810(le'go9pe in °troke* Turistovskih čevljev Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za dom v izvrstnih ka-kakovofitib po zmeroih cenah. v i aivecji izbiri Pra in največja zaloga Čevljev na Kranjstem Szantner Selenbursove ulice 3 * LJubljana * $elenbar$ove ulice 3 ~ Ceniki sasten| in poštnine presto. Zunanja naročila točno proti povzetju, o PATENT wss«b1s emsBsfe^lsa Izsfsss-aslsaJ m mam M. 6ELBHAUS Inlenir in sapriaetenl patentni posrednik na Dunaj* VII. Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patontnomn nradn. I Največja zaloga ur, ] verižic, prstanov in uhanov z briljanti itd. Kdor hoče imeti trpežno in dobro iđoćo uro, naj kupi samo znamko „UNION" 3fr. flafles, urar in trgovec [v Ljubljani, Fiešemcve -vilice. Cenovnih zastonj In poštnine prost. * m Novosti te sesije! A. Lukić Pred škofijo št. 19 priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo zgotovljenih oblek 8572 za gospode, dame, 13 1 dečke in deklice W po nojnlžjlh cenah- ^ Sijajen uspeh je dosegla v zagrebškem gledišču neva opereta našega priljubljenega skladatelja 000 U. Parmo, LoUaui služnitt. Izbor najlepSih pesmi in plesov iz te ljubke operete je pravkar izšel, urejen za klavir, dvoroeno, s podstavljenim besedilom. — 00000 Cena izvodu K 3—, po pošti K 3 10. o o o o o Elegantne klobuke o* najnovejše pariške in dunajske modele 3333 16 priporoča fi. Utvod-jVfozeftč S Ljubljana, Stari trg štev. 21 BB j Modni salon trg. modnega blaga itd. Popravilo klobukov se izvršujejo ceno Id fino. - Zunanja naročila točno. NaroČila sprejema 68 68 knjigarna L. SCHWENTNER v Ljubljani, o o o bi je prevzda razpečavanje za vse slovenske dežele, o o o PELINKOUEC Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč čisti biljni destilat. Eksportira se na vse kraje sveta. Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Dobiva se povsod. Za8t<>oDik za Kranjsko: FRAN REMIC. L|uUj>-»a. Ohranitev zdravega F ŽELODCA * tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prehavlinnia ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in nipea-nih zdravilnih akrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko oddajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani enane nasledke nermemoeti, slabe diete, prohla-jenja in zoprnotra zaprtia, n. pr. fforečioo, na-S penjanje, nezmerne tvoritve kialiu ter krče je ■ rfr Ht>Hf hnlzfim z-'i *+4o*l**C la lekarne H I VKAit.VKli.) A v PRAGI I H VARILO! Izvrsteo glas nagega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom slabše — često zdrav|ii Škodljive — pi jače« Kadi tega pazite na našo ž zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 3529—18 Pelinkovac Pokornu. Vse ostalo naj so kot ponaredka zavrne. Edini proizvajalec: Kralj.povl.dion.tvornica likera preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862. Vsi deli embalaže fiC* imajo postavno de- ji ponovano varstveno znamko. f^IrtviiB zalo*'* itkarna B. FRAGNER-ja » Pragi, fl. in kr. dvornejr«. dobavitelja = ,,prl crnpni orlu" = Praga, Mali Strana, ogel isrudove ulice 201 Po pošti ranpođilja ■* vsak dan. Cela steklenica l t, pol steklenice i K. Proti vpoCiljatvi K 1FVO se pošlje mala steklenica in za K 2 80 velika ste klenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, u K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse (postoje avstro-ografce monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih. O. PlCCOlI, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-9 a detschlager, J. Mayr. 1477-, 1 it in ostane Vožnja traja -J? dni 0 dni z najnovejšimi leta 1905 in 05 zgrajenimi veltKan-Sr^mi parnih Retorta 25,oooton P toraj seenhrat večji jrdo sedaj veliKj parnimi »6-12p00 tonami Pojasnila daje zastopnic p*^0UniC| -ulice štv.28 Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleUoreK" čefrtgK v tednu. Na najvišji ukaz Njegovega c. kr. apost, Veličanstva XXXUIII. c. kr. državna loterijo za doline dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, 18.389 dobitkov o sotooinl u skupnem znesku 512.980 K. edina v Avstriji zak. dovoljena, obsega Glavni dobitek znata 200.000 bron o gotovini Srečkanje bo nepreklicno 19. decembra 1907. Sna srečka stane * krone. Srečke se dobivalo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III, | Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. 17JI-a C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. Oddelek za državne loterije. Preselitev trgovine Srnest Sark Zaradi prevelike režje v moji dosedanji prodajalnici na Dvorskem trgu It. 3 sem se odločil, da U lokal s 17 novembrom t. 1. opnrtim. ----. I V mojem dolgoletnem poslovanja mi je si. občinstvo izkazovalo toliko zaupanje, da sem se sedaj odločil, da bom vodil trgovino Se naprej in sicer od 18 novembra t 1. n.su Mestnem trg^U. št-11. (nasproti Kollmannovi trgovini). Vodil bom trgovino tudi v bodoče v enakem obsegu in uradi isdatno Milanih reiijskih stroškov po enakih breikonknrencnih cenah in bom eenj. občinstvu postrv s .OpHdno>gPopoin^ „. 8TOj0 preselite, in svoje dolgoletne odjemalce prositi N nadaljnje naklonjenosti. Priporočam se si. občinstvu tudi v novi trgovini z odličnim spoitovanjem ERNEST SARK, sedaj na Mestnem trgu štev. 11. Izdajatelj in odgovorni urednik Easto Paitoalemjlok, Lastnina in tisk .Narodne talkama*.